23
7-2006
Anekdote o Jo`u ^opu
Vesela stran Jo`evega gorni{tva
Namen mojega sestavka o legendi slovenskega 
gorni{tva je osvetliti humorno plat njegove osebno-
sti. Kar nekaj ~rnila in besed je `e steklo na rova{ 
Jo`a ^opa in nih~e se ne more izogniti temu, da 
ne bi vsaj na kratko omenil njegove {egavosti in 
neiz~rpnega humorja, saj sta pomenila velik, celo 
prete`en del njegovega zna~aja. Zato bom na tem 
mestu posku{ala zbrati ~im ve~ anekdot, ki so se 
ohranile v zapisih ali spominu njegovih svojcev, 
prijateljev in znancev.
Jo`etov praded [tefan ^op je bil premo`en 
kmet v Plav{kem rovtu pod Golico. Njegov 
deveti sin Jernej se je preselil v Bohinj, ko je 
dobil slu`bo strojnega mojstra pri Zoisu v bohinj-
skih fu`inah. Za njim je tam delal tudi njegov sin 
Anton. Leta 1890 se je zaradi opustitve bohinj-
ske `elezarske dejavnosti preselil in se zaposlil 
v `elezarni na Jesenicah. S h~erjo tovarni{kega 
mojstra Markizetija, Marijo, sta imela dvanajst 
otrok. Sedmi, rojen 27. marca 1893, je bil Jo`a 
^op. Sam je pozneje vedno rad poudarjal, da 
sta s Slovenskim planinskim dru{tvom (usta-
novljeno je bilo 27. februarja 1893) iste starosti. 
Prav tako je zaradi bohinjskega izvora ve~krat 
povedal, da je »bohinjskega plotu kol«.
* * *
Tako je odra{~al v {tevilni dru`ini z brati in 
eno sestro. @iveli so skromno, a sta jih dru`ila 
medsebojno prijateljstvo in spo{tovanje; k temu 
je veliko prispevala mama, marljiva in dobrodu-
{na `enska, s katero se je Jo`a odli~no razumel. 
Neko~ se je po veselja~enju s prijatelji sredi 
no~i bosonog previdno pritihotapil v spalnico, 
toda mati mu je zve~er pred posteljo postavila 
stol. Jo`a se je seveda zaletel vanj in povzro~il 
precej{en ropot. Hitro se je usedel na tla in nad 
seboj razpel de`nik. Ko je prihitela mati s pet-
rolejko, ga je vpra{ala, kaj vendar po~ne, on pa 
je odgovoril: 
»Ja, mati, na ploho ~akam!«
* * *
Ko mu je neko~ zaradi podobnega »pre-
kr{ka« spet pri{la brat levite, je vstal iz postelje 
in se postavil v pozor. Na vpra{anje, zakaj tako 
strumno stoji, je odvrnil:
»Pri pridigi {e nih~e ni le`al!«
Ve~ina ^opov je delala v jeseni{ki `ele-
zarni takratne Kranjske industrijske dru`be 
in tudi Jo`a se je s {tirinajstimi leti zaposlil v 
njej, potem ko je »{tiri leta hodil v prvi razred 
Prispevek je bil `e objavljen v Jeseni{kem zborniku leta 2004. Ker je ~lanek zanimiv in zabaven tudi za 
druge slovenske bralce, ga bomo v ve~ nadaljevanjih objavili tudi v na{i reviji. 
Elizabeta Gradnik
7-2006
24
ljudske {ole«. Delal je v `i~ni valjarni; ve~ kot 
petdeset let je tudi po {estnajst ur na dan s kle-
{~ami lovil {vigajo~o razbeljeno `ico. Nevarno 
in naporno delo, ki je zahtevalo izredno gib~-
nost in natan~ne reflekse – toda Jo`a jih je imel
in je s svojimi sposobnostmi marsikaterega 
sodelavca re{il pred po{kodbo ali invalidnostjo. 
Tudi njemu je raz`arjena `ica o`gala ko`o na 
trebuhu, prebodla nogo, prevrtala hla~e. Ko mu 
je preluknjala `ep, je dejal:
»Ni~ ne de! Je imel `e luknjo. Praznega 
`epa ni {koda.«
Ko pa mu je o`gala trebuh, je menil:
»@ica namesto klobase in grenkega v ~revih 
je presneto nerodna stvar.«
* * *
Ni~ ~udnega ni, da je `e v mladih letih 
po tako napornem delu, zadu{ljivem zraku in 
ropotu odkril v gorah popolnoma druga~en 
svet. Pri sedemnajstih je za~el nositi hrano na 
planino Bel{~ico; tedaj je prvi~ za~util lepoto 
in mo~ gora. Sprva je hodil po Karavankah, na 
Golico in Stol. Plezati je za~el leta 1921, ko sta 
se z Janezom Kvedrom v Vratih po naklju~ju 
sre~ala s Klementom Jugom in Lojzetom Vol-
karjem. Jug je s svojo sugestivno osebnostjo na 
^opa naredil mo~an vtis, vendar pa mu njegova 
filozofija ni bila preve~ blizu. V intervjuju leta
1973 je njune razli~ne poglede takole opisal:
»Jug je bil filozof. Je pri{el k meni, je rekel:
,Jo`a, zdaj sem pa jaz eno drugo smer pogrun-
tal.'
Sem rekel: ,Kje?'
Pravi: ,Tukaj, bolj proti koncu Luknje pride 
dol ravno na Bambergovo pot. Tja gor bova 
{la.'
Sem rekel: ,Ti, meni {e niso repetnice zrasle. 
Kam tja gor, porkafiks, saj vidi{, da ne more{
nikamor zabit. To je gladka stena.'
Je rekel: ,Pa mora{ prit. Ti mora{ voljo pre-
pri~at, da mora{ ~ez steno.'
Ja, hudi~a, jaz ga gledam nekaj ~asa: ,Ti si 
pa malo ~ez les.'
Je rekel: ,̂ e se ti nekam zagrize{, pa nekaj 
misli{, pa svojo voljo postavi{ pred sabo, pred 
skalo – prav tule gori bova {la – pa mora{ prit.'
Sem rekel: ,Klemen, kolikor sva prijatelja, 
lahko gre{, jaz bom pa doma ostal.'
Jug je bil res ~lovek, ampak je imel fiksno
idejo … Saj je bil fejst mo`, vsa ~ast in slava 
mu, ampak tiste njegove filozofije nisem mogel
sprejeti … Da mora{ naravnost gor … Saj nisem 
muha!«
* * *
Ko smo ravno pri “drobni golazni”, lahko 
omenimo tudi Jo`evo prepri~anje, da pajek 
prina{a sre~o: kadar koli je zagledal pajka, je 
bila zanj {e tako te`avna in zapletena zadeva ̀ e 
vnaprej re{ena. Miha Poto~nik opisuje njuno 
skrajno nevarno in naporno plezanje v Tri-
glavski steni (prvenstvena Gorenjska smer): v 
najbolj kriti~nem trenutku je Jo`a po~akal, da 
je pajek, ki se je po naklju~ju zna{el na njego-
vem klinu, splezal stran, {ele nato je nadaljeval 
zabijanje klina. To prigodo je poznal tudi Julius 
Kugy in je Jo`u zato v svoji slabi sloven{~ini 
ve~krat vzklikal: “Pauk, pauk!”
* * *
Jo`a ^op se je v nekaj letih razvil v odli~-
nega in pogumnega plezalca. Bil je prvi, ki je 
po I. svetovni vojni za~el pozimi hoditi v na{e 
gore. V slovenskih stenah je preplezal kakih 
trideset prvenstvenih smeri, ves ~as pa je imel 
v mislih osrednji steber v Steni. Med II. sveto-
vno vojno so ga kot zavednega Slovenca aretirali 
gestapovci. Bil je zaprt v Celovcu, Begunjah in 
Šentvidu. Uspelo mu je pobegniti v Ljubljano in 
tam je pre`ivel vojna leta. Br` ko je vihra minila, 
pa je s Pavlo Jesih hitel osvajat osrednji steber v 
strahu, da mu ga kdo ne bi “pobral”; {e danes se 
imenuje po njem in je za poznej{e vrhunske ple-
zalce postal merilo njihovega znanja in poguma.
* * *
Njegova najljub{a gora je bil Triglav. Steno 
je preplezal ve~ kot tristokrat. Rad je podra`il 
naveze, ki so plezale v Kamni{kih Alpah:
“Kaj tiste va{e krtine, reve`i, nimate Tri-
glava in ne Škrlatice, {e pribli`nega Jalovca in 
Špika ne!” 
* * *
Veliko je plezal tudi v tujih gorah in tale 
zgodbica se je zgodila v Grenoblu po vzponu 
na nekatere vrhove Zahodnih Alp. Franco{~ine 
ni znal nih~e, Jo`a pa je dejal:
“Imam tri jezike, enega v gobcu, dva v 
~evljih, meni ni te`ko.”
“Pa pojdi po v`igalice!”
Jo`a jih je seveda prinesel.
“Kako pa si jim dopovedal?”
“Malenkost! Ustavil sem prvega, pokazal 
sem mu s prstom na cigareto in ga prosil: 
“Francelj, mau pr`gi!” m