186 1 ;     Pismo iz Krakova.     '
(Iz češčine preložil Eadoslav Knaflič.)
"SfcjjT^T            Mili  Vladislav!
"~^|e|^ saka radost nam je dvakrat milejša, ako jo delimo z dobrimi prijatelji. 1 ^t$ ^ato ^ tuc" P'šem ta list, da bi delil s Teboj rcdko zabavo, samo to obžalujem, da se je nisi tudi Ti udeležil.
Včeraj zgodaj sem šel z dragim očetom v mnogobrojnem društvu v Veličko, mestice jedva tri ure hoda od Krakova oddaljeno. Po železnici pa smo dospeli tja v kakej pol uri in šli smo takoj obiskat svetovnoznane solne jame, katere se tu nahajajo. Na dvoji način se lehko v jamo pride: more se ali v okovanem vedru po vrvi doli spustiti ali pa iti po lesenih stopnicah. Ker nas je bilo jako mnogo, izvolili smo si lesene stopnice. Podali smo se v poslopje, sezidano nad jamo, ,,Lešno" imenovano; odtod se pride po stopnicah na prvo nadstropje solnih jam. Nekateri rudarji so užgali svetilke ter nam dali bele srajce, katere smo oblekli vrhu svoje obleke, da bi se naša obvaro-vala vlage in solnega prahu.
Kadar smo se vsi oblekli. nastopili so rudarji s svetilkauri pot a mi smo šli za njimi. Pot je dosti dolgo trajal ter je tudi starejše utrudil, ker nam je bilo prehoditi 470 stopnic, predno smo dospeli na prvo nadstropje.
Ne morem popisati, kako čudapolne, da, nekako slovesne so te ogroraae obločaste kleti, podprtc z inogočnimi lesenimi stebri.
Solnčna svetloba tu sem nikoli ne pride; zgorej smo zapustffi krasno jutro ter prišli v kraj večne temne noči.
Naj je tudi gori na zemlji burja in nevihta, naj je mraz ali poletna vročina, tu je vedno isti blagi hlad, miren zrak brez izmene in gibanja. Mesto solnca in zvezd brle tu blede svetilke rudarjev v temnih dvoranah in na stnnih. solnih skalinah. Karkoli potipaš, vse je trda kamona sol: stene so od soli, strop od soli,. tla od soli . . .
Takoj na prvein nadstropji smo videli lepo kapelico sv. Antona. Stopuice, oltar, križ, sveee, prižnica iu podobe — vse je narejeno iz saine soli. Tu se služi božja služba za rudarje, katerih po več sto dela na tem kraji. Rano se se spušcajo v jame, a šo le zvečer se vračajo k svojim družinam. Sol dobivajo z že.Jezjiiini drogi ali pa s smoduikoin, potem jo spravljajo v sode in jo odvažajo.
Pod prvim nadstropjem sti še dve nadstropji, v kateri se pridc po stopnicah iz soli izstesauih. Vseli stopuic do ilua je preko tisoč; globina jaine presega 300 metrov.
Sii sino tja doli na tretje nadstropje in bavili stuo se v jamah veu nego šest ur, a vender nisrno mogli vsega pregledati. Da si bodeš mogel predstaviti, kako so te podzemne globine ogromue, povctn Ti, da je toliko prog in cest, da presega njih dolžina 460 kilometrov; kdor bi si hotel vse dobro ogledati, moral bi štiri tedne hoditi po jamah.
Lehko vidiš tedaj, da Ti ne morem vsega, kar sem videl, obširuo po~ pisati, ali o najvažnejšem se vender uekoJiko pogovoriva.
187
Pri odvažanji soli služijo najbolj konji, katerih je vedno veliko število v jamah. Ti konji ne pridejo nikoli na dnevno svetlobo. Da bi se jim vožnja olajšala, Darejene so železne kolotečine, po katerili vlefejo konji s soljo napol-njene vozove na oni kraj, od koder se potem sol navzgor potegne.
Vozili smo se po železnicah in tudi po vodi, ker tu je tudi veliko pod-zemno jezero, po katerem se Ijudje v ladijah vozijo. Strah in groza me je prevzela, ko smo, prišedši k jezeru, stopili v ladijo; plameni svetilk so se odsevali v tihej vodi kakor v kakem zrcalu. Vsi smo bili tiho; iz grobne tišine je odmeval sanio šum po vodi udarajočih vesel.
Ko smo se vračali, zažgali so rudarji nam na čast v jednej primerno visokej dvorani prekrasen ognjestroj; njegov prasek se je razlegal z dolgo-trajnim odmevoin po vseh skalinah. Potem so nas peljali v veliko dvorano, v katerej so lesena tla; tukaj nam je godba rudarjev prav veselo zaigraia. Žal mi je bilo, da sem moral zapustiti te vsega občudovanja vredne podzemne soline, ali ko sem bil zopet zunaj na zemlji in naglo zagledal zlato solnce ter se oddahnil v svežem vzpoinladanskem zraku, bilo mi je, kakor bi se bil pre-budil iz čarobnih sanj.
Moj oče pravijo, da ni na vsem svetu niti krasnejših niti slavnejših jam od Veličke. Zato jih naj vsak, kdor le more, obišče, da dobi pojein o tem velikanskem in prečudnem podzcmlji. Daj Bog, da bi tam še kdaj vkupe bila in vkupe občudovala ta velikanska čuda božja!
Pozdravlja Te najsrčnejše Tvoj                                       stanistav   .