^TVand
s-yuA&ce...
NO. 10
/Hi er
a^enn
NjHa.^r&kn8'13-
IVI w

■	dCAN IN SPIRIT
FORfc.w IN UNGUAG€ ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York,. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6N3AN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 15, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Povečana delavnost naj prinese pozabo
Watergate v javnosti
Novi grobovi j Sen. Goidwater proti
odstopa ali odstavitvi predsednika Llixona
Edward Perko
V Geauga Community bolniš-1 niči je umrl zadet od srčne kapi' 60 let stari Edward Perko s 7336 Brooklane, Chesterland, Ohio, |
Predsednik Nixon, ki se je v; rojen v Clevelandu, preje živeč Konservativni republikanski
na 15620 Saranac Avenue, mož Mary, roj. Rotar, oče Jacka in
žabo Watergate zadev v javnosti.
WASHINGTON, D. C. — Po
nedeljo vrnil v Washing ton, je odločen s pospešeno dejavnostjo doseči po- Pamele Meyer, 4-krat stari oče,
brat Johna, Rudolpha, Phillipa in pokojnega Franka, zaposlen pri Towmotor Corp. kot sesta-vijač skozi 21 let. Bil je član 18 dneh dela in počitka v San hy[asonjc Collinwood Lodge No. Clemente in v Palm Desert, ob- U82 F. & A.M. Pogreb bo iz Žele-sežne posesti W. Annenberga, j tovega pogrebnega zavoda na E. poslanika ZDA v Britaniji, se jej 152 st. v četrtek ob 10. dopoldne predsednik Nixon v nedeljo zju- na Acacia Park pokopališče. V traj vrnil v glavno mesto v njegov spomin priporoča dru-manjšem vojaškem letalu z že- žina darove za American Heart
no Pat, hčerko Tricio in s prijateljem Rebozo. Prvotno so trdi-li, da se bo predsednik vrnil v glavno mesto* z rednim potni-
Association.
Alice Kokal
V soboto je umrla 81 let stara 'Aliče Kokal, roj. Vidmar, ki je škim letalom, kot je od tam le- živela pred leti v Clevelandu, tel v Kalifornijo. Iz “varnost- zadnjih 20 let pa v Fresno v
nih” vzrokov so to opustili. Predsednik Nixon je jeseni iz-
Kaliforniji, rojena v Beričevem, p. Dol pri Ljubljani v Sloveniji,
senator smatra N i x o n a “verjetno za najboljšega predsednika ZDA v tem stoletju'’.
WASHINGTON, D.C. - Sen.
Barry Goldwater, najuglednejši med konservativnimi republikanci, je na sporedu NBC “Meet the Press” zadnjo nedeljo trdil, da je predsednik Richard Nixon “verjetno najboljši predsednik, ki smo ga v tem stoletju imeli”, kljub Wateregate zadevam. Za- AVTOPREVOZNIKI zahtevajo to ne bi bilo prav, da bi Nixon spremembo fooodhe, ,e odstopil, in senator je prepričan, da ni dovolj dokazov za
zadnji
teden objavil predsednik Unije prevoznikov (na sliki) Frank E. Fitzsimmoris.
javljal, da bo očistil svoje ime žena Antona Jakliča, ki je umrl vseh sumov v zvezi z Watergate ji. 1936, nato Carla Kokala, ki zadevami. Ko se je javnost ne-S je umrl leta 1967. Pokojna je kaj pomirila, je svoj načrt spre-: bila mati Helen Reitenbach menil. Objavil bo le nekaj do- (Kalif.), Kathryn James (Ka-kumentov o spornih zadevah, v lif.), Mary-Jane Novak in Ar-ostalem pa le podal njihov pre- thurja Jakliča, 13-krat stara gled v obliki izjav. Doslej je to mati, 2-krat prastara mati. Bila storil v zadevah ITT, Internati- je članica ADZ št. 23 in The Ma-onal Telephone & Telegraph Co. cabbees. Pogreb bo iz Grdino-
in o Glavni mlekarski zvezi. V obeh slučajih ga dplže, da je dal posebne ugodnosti kot povračilo za prispevke v njegov vplivni sklad. On v svojih izjavah to odločno zanikava, četudi priznava, da je pri svojih ukrepih v nujno korist mislil tudi na “politično stran” zadeve.
V predsednikovi okolici upajo, da bo predsednik z obsežno dejavnostjo v naslednjih tednih obrnil pozornost javnosti, pa tudi Kongresa proč od Watergate v reševanje perečih in kočljivih domačih in mednarodnih vprašanj. V teh tednih bodo zvezne porote objavile prve obtožbe in delo v pravosodnem odboru Predstavniškega doma za obtožbo predsednika in njegovo odstranitev bo tudi blizu svoje odločitve.
Zgledi vlečejo
DETROIT, Mich. — Ko Mrs. John Horn zvedela Shirley Turner v Londonu njen način hujšanja, se ji
vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. čas še ni določen. Truplo bo pripeljano Cleveland danes popoldne.
njegovo odstranitev iz Bele hiše potom obtožbe in obsodbe v Kongresu.
V preteklih mesecih je sen.
Goldwater ponovno izrazil nejevoljo nad Nixonom in njegovim postopanjem v zvezi z Watergate preiskavami. Zahteval je jasnost in odkritost od predsednika ZDA.
Zadnjo nedeljo je Goldwater izjavil:	“Imamo veliko večja
vprašanja v tej deželi in v sve- pjMA, Peru. - Latinska A-tu, kot je Watergate in jaz mi- ^rika, zlasti še države v Južni slim, da je ameriško ljudstvo AmeriM izc[ajaj0 za oboroževa-zavzelo stališče — rešujmo ta nje velik del svojega narodnega druga vprašanja. Ce ne 00 kaj dohodkaj &tu(il je očitno, da bolj nenavadnega o predsedni- jim ne grc,/i nobena posebna ne-
P®«j ie zavzema za manj ehoroževanja
Države Latinske Amerike izdajo izredno veliko za o-boroževanje, če upoštevamo njihov skupni dohodek.
v; ku v Watergate od tega, kar p.;"amosk Oborjene‘sile služijo
pojdimo z	vvrp'-'torr.nje notranje
Delo Ervinovega odbora je pri kraju?
WASHINGTON, D.C. — Stro-
zdaj prišlo na dah, njegovega hrbta!”
Sen. Goldwater meni mokrati
da de-
! varnosti kot za obrambo teh držav.
ne bi mirno sprejeli G. j)0 pred nekaj leti so bile Forda za podpredsednika, am- ZDA glavTli dobavitelj orožja
UNIJE AL! PARLAMENT? BRITANIJA PHD IZBIRO:
Ko se Velika Britanija bori z inflacijo in s krizo energije, je vedno bolj očitno, da se bo morala odločiti o tem, kdo naj deželo vlada: unije ali parlament?
LONDON, Vel. Brit. — Delo —------------rrr=rr-T-.-.- -.-rTrrr==r^=:
v tovarnah je že tretji teden o- sedanja kriza energije sta polo-mejeno zaradi nujnega varčeva- žaj vlade še poslabšali, nja z energijo, ko premogarji Vse je prignano tako daleč, da vztrajajo pri svojih zahtevah po je predsednik vlade začel resno višjih plačah kljub vsem žago- misliti na razpust parlamenta tovilom vlade, da bi pristanek in na ncve volitve, ki naj (bi bile na njihove zahteve pomenil po- po nekaterih vesteh že določene lom boja proti inflaciji, ki je že na 17. februar E. Heath se bo o sedaj skoraj zdivjala in je naj- tem odločil ta teden, kot so zad-višja v vseh industrijsko razvi- njo nedeljo zapisali pod veliki-tih deželah Zahoda. Vodnik pre- mi naslovi vsi glavni londonski mcgarjev je dejal nedavno, če listi. Ali se bo res odločil za raz-lahko uspejo arabski šejki s svo- pust parlamenta in nove volitve jimi zahtevami po višji ceni za ali ne, to zavisi od njegove pre-olje, zakaj ne bi britanski pre- seje javnega razpoloženja. Ce sc megarji? To njegovo vprašanje volivci že tako nestrpni, da so je značilno za odnos njega in pripravljeni podpreti vlado v njegovih somišljenikov do Veli- boju z levičarskimi unijami, na ke Britanije in do narodne katerih čelo so se ponekod po-skupnosti.	vzpeli komunisti, potem imajo
Javnost polagoma spoznava, volitve svoj smisel. E. Heathu da jo štrajk premogarjev sili bodo	sveže pooblastilo in
pred izbiro:	Ali ugoditi štraj- mu omogočile rešiti krizo, v ka-
kujočim premogarjem neoziraje ^ero ie Velika Britanija zašla, se na ostale delavske skupine in Nekateri nepristranski opazo-s tem povzročiti zlom celotnega valci se coje, da bi utegnile no-boja proti inflaciji in poriniti v6 volitve v sedanjem trenutku deželo v gospodarski kaos ah pa Pod sedanjimi okoliščinami dati vladi potrebna sredstva in privesti do globokega razkola v podporo, da bi napravila red. britanski javnosti. la je v letih
po drugi svetovni vojni močno Vlada ni pripravljena popu- p0za];ida na razredne spore in sčati in vztraja na svojem stali- bcje, nastajala je postopno res ecu, vodniki luUarjcv v premo- nekaka 'brezrazredna-družba, ko govnikih pa izjavljajo, da ti lab- si je deiavski stan izboljševal ko pri svojih sedanjih dohodkih svoj gmotni položaj in se vtap-vztrajajo v boju z vlado še me- ]jal v srednji stan/
Kot znano ru-
kovnjaki Bele hiše smatrajo, da pak bi skušali uzakoniti dopol-: Južni Ameriki. Večji del so ji sece m mesece rvoi znano ru- Britanci so znali v preteklosti je delo posebnega senatnega od- nil° k ustavi, ki naj bi omogoči-1 odstdpale že delno zastarelo ali! dar]1 n0/e;)O d ■ 1 nooenih nad‘ vedno najti izhod tudi iz skoraj bora za Watergate pri kraju. 1° posebne predsedniške volitve. | vsaj starejše orožje, ki so ga
Sen. Howard H. Baker, glavni Vse to bi lahko povzročilo ne- j imele ^ preostaja!nje in' je bilol	’ ‘T* T n'0ST]° m trdovratnostjo so se
republikanski zastopnik v odbo- Jasnost in zmede, ki bi bile ne-; tudi :cenej|e. Gledale so, da bi |	J.	prebili do rešitve> ko Je izgleda-
: ur in riakop premoga je premaj- nepremagljivih težav, z vztraj-hen'za celotne potrebe. Vlada je n0stio in trdovratnostjo
varne ne le za ZDA, ampak za ves svobodni svet. Zato taka pot enostavno ni sprejemljiva.
Težišče na pokojninah
PITTSBURGH, Pa. - Vodniki Unije jeklarskega delavstva
je
za
in
ru,. je dejal, da “ni več veliko o-stalo za preiškavanje”. Glavni pravni svetovalec Dash je sicer drugega mnenja in bi rad dobil iz Bele hiše kar kakih 500 dokumentov.
Sen. Sam Ervin bi se zadovoljil s pol ducata posnetkov raz- so pretekli teden imeli razgovo-govorov v Beli hiši, če ibi mu jih re o predlogu za novo kolektiv-ta dala. Vsekakor pričakujejo, no delovno pogodbo. Četudi so da je odbor blizu kraja svojega sklenili, da bodo zahtevali “predelovanja, ko mu sedanja po- cejšnje povišanje plač”, je ven-slovna doba prihodnji mesec po- dar očitno, da se bodo prav poteče.	, sebno potru dili za
------o-------	: pokojnin.
so,
ne prišlo do kakega tekmovanja v oboroževanju. Do tega je delno kljub temu prišlo, ko so začeli Južni Ameriki ponujati Francozi in druge evropske države.
Zdaj je predsednik Peruja Juan Velasco predložil državam Južne Amerike, naj ustavijo ku-
bi prihranila premog za ostale lo> da ie že vse iZgUbljeno. U-nujne potrebe. To seveda škodu- pajmo -da bodo tudi tokrat na_ je celotnemu narodnemu gospo- šli režiteV) ki ne bo seme za no_ darstvu, pa tudi položaju Velike ve ve£je krize Britanije na svetovnih trgih. i
Predsednik vlade Edward \
Heath, konservativec, previden
Zadru e vesti
zdelo, da je vreden posnemanja.
S. Turner je imela 245 funtov, rodni gozd Kisatchie v pa ne dovolj volje za omejitev Louisiani obsega okoli
in preudaren mož, se zaveda
........, __________j____ težkega položaja. Na vlado je
povanje novega orožja za stal-1 prišel junija 1970, ko je javnost j no, če pa že ni mogoče doseči, izgubile zaupanje v delavsko | takega dogovora, pa vsaj za do-1 stranko in njeno vlado H. Wil-bo 10 let. Predlog je poslal Čilu, | song. Popeljal je Veliko Brita-izboljšanje Boliviji, Braziliji, Kolumbiji in; nijo v Evropsko gospodarsko ; Ekvadorju. Poudaril je, da vsi | skupnost kljub močnemu odpo-
’ ru v javnosti v prepričanju, da za bodočnost Velike Britanije ni druge izbire. S tem si je vsaj za-
ARABCI HE VERJAMEJO ¥ ZDRUŽITEV LIBIJE IN TUNIZIJE ¥ ENO DRŽAVO
Obsežen gozd	Vprašanje pokojnin je postalo lahke upcraihijp ves razpoložljiv
BATON ROUGE, La. — Na- bistven del pogodbe v avtomo- denar ra razvoj svojih držav.
državi bilski industriji lani in jeklarji	______o_______
538,000 so prišli do zaključka, da je to — V ZDA ima 12 mest ime časno omajal položaj pri voliv-uživanja hrane. Tako je šla k akrov.	bila modra pot.	Hamburg.	: cih. Gospodarske težave in zlasti 1
zobozdravniku in si dala pove- _____________________________________.__________________________________________________________________________________________
zati zobe tako, da ne more odpirati ust in ne uživati drugega kot tekočine. Od novembra doslej je shujšala na ta način 40 funtov in je odločena vztrajati.
Mrs. John Horn je dala na e-nak način zapreti svoja usta in hoče shujšati za 85 funtov, pa ji je menda hudo že sedaj, ko je komaj začela. Pretekli teden je poleg tekoče hrane :z malo kalorijami popila tudi tri piva. \
Reka se vije skozi mesto j
Reka Seine se vije skozi glav- j no mesto Francije Pariz v nad’ 8 milj dolgi strugi.
r
ramenski prerok
^5^
Oblačno in vetrovno, milo. Naj višja temperatura okoli 48 F
(9 C).
Zadnjo soboto sta v skupni izjavi, izdani na tunizijskem otoku Djerba, vodnika Tunizije in Libije objavila, da se bosta njuni državi združili v novo skupno državo pod imenom Arabska islamska republika, ki bo imela samo enega predsednika, eno ustavo, eno vlado, eno armado in eno zastavo. Kratko poročilo je napovedalo, da bo o tem načrtu ljudsko glasovanje v obeh državah prihodnji petelj, nič pa ne pove, kdaj naj bi bila združitev izvedena.
V novo republiko sta bila povabljena tudi Alžirija in Maroko.
Kasneje je bilo objavljeno, da bo ljudsko glasovanje šele v marcu, ker ga preje ni mogoče primemo pripraviti.
Objava načrta o združitvi je bila pravo presenečenje,
ker je (bilo znano, da je predsednik Libije Kadafi to predložil že pred precej meseci Burgibi, predsedniku Tunizije, ki pa je predlog tedaj gladko odklonil. Tunizija je sorazmerno majhna, meri le 63,000 kv. milj, in ima nekaj nad 5 milijonov prebivalcev, Libija ima 679,000 kv. milj površine, pa le 2 milijona prebivalcev. Večji del njenega ozemlja je puščava, pod katero pa so skrita obsežna ležišča petroleja. Njihovo izkoriščanje prinaša Libiji letno velike dohodke, ki jih doma ne more koristno uporabiti. Lani je dobila od olja preko 2 bilijona dolarjev, letos jih utegne trikrat toliko.
V Alžiriji in v Egiptu, pa tudi v drugih arabskih državah v združitev Libije in Tunizije ne verjamejo. Mladi li-
bijski vodnik Kadafi je najprej dogovoril združitev Libije z Egiptom in Sirijo. Ta bi morala biti izvedena lani v septemibru, pa je Egipt to zavlekel in stvarno odklonil. Ko sta Egipt in Sirija pripravljala načrt za skupen napad na Izrael, o tem Kadafiju nista nič povedala. To je tega hudo razjezilo in je zato odklonil vsako udeležbo in vsako podporo v vojni.
Trdijo, da je prav zaradi jeze na Egipt in Sirijo sedaj ponovno predložil združitev s Tunizijo. Tb je od vseh arabskih držav najbolj konservativna in stvarna. Njen predsednik Burgiba je edini povezan z Zahodom in se zavzema za priznanje Izraela in za politično rešitev njegovih sporov z arabskimi sosedi. Predsednik Libije, 31 let stari pol-
kovnik Kadafi je zagrizen musliman in še zagrizenejši arabski nacionalist. On ne mara nobenih razgovorov z Izraelom, ampak se zavzema za njegovo popolno in dokončno uničenje z oboroženo silo, pa če bi to zahtevalo tudi stoletja bojev.
Svet se sprašuje, kako in na kakšni osnovi naj bi se dva taka vodnika in dve taki državi združili. Kdo naj bo vodnik nove skupne države? Trezni, konservativni Burgiba ali mladi zaletel Kadafi? V Alžiriji so ugotovili, da je združitev možna le tam, kjer obstoje za to primerni temelji in takih pri Libiji in Tuniziji ni. Nihče ne verjame prav, da bi se člal stari, preskušeni Burgiba kupiti z libijskimi bilijoni v korist Tunizije, še manj, da bi ga Kadafi speljal na led.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je W. Simon pred skupnim kongresnim gospodarskim odborom dejal, da je oljna kriza resnična in resna, ko je znani zagovornik potrošnikov R. Nader trdil, da se “svet utaplja v olju” in da je oljna kriza le delo tajne zarote oljnih družb in vlade. Nader je prepričan, kot je pravil kongresnemu odboru, da vlada oljno krizo “rešuje” po navodilih oljnih družb.
WASHINGTON, D.C. — Zvezni urad za energijo je včeraj objavil, da morajo domovi in pisarne, ki uporabljajo za ogrev olje, potisniti termostate na, domovi 6 stopinj nižje kot lani (68 F), pisarne pa 10 stopinj nižje kot lani (64 F). Gasolinske postaje bodo dobile tekom letošnjega leta toliko gasolina kot v letu 1S72.
TEL AVIV, Izr. — Dr. H. Kissinger je po razgovorih v As-vanu s Sadatom, predsednikom Egipta, poletel v Izrael, da se pomeni z njegovimi vodniki o pretipredlcgih Egipta za sporazum o odmiku oboroženih sil obeh držav na področju Sueza. Pogajanja napredujejo in egiptski zunanji minister Fahmy je dejal, da upa na njihov uspešni zaključek.
MOSKVA, ZSSR. — “Pravda”, uradno glasilo Komunistične partije, je včeraj proglasila v daljšem članku pisatelja Alek-
Iz Clevelanda in okolice
.sodržavljani!—
G. John Skrabec, 6416 Carl Ave., zastopnik VISTA za slovenske upokojence, ima na razpolago tiskovine za prijavo ne-državljanov, kateri se morajo prijaviti najkasneje do 31. januarja 1974. Bolnim in onemoglim jih prinese na dom in jih brezplačno izpolni. Dogodilo se je že, da so tudi stare in onemogle osebe, ki se niso prijavile, kot to zakon zahteva, hoteli izgnati iz dežele. Kličite tel. 361-0280. Seja—
Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje ima prihodnji četrtek ob dveh popoldne sejo v običajnih prostorih. Odbor vabi vse članstvo.
K molitvi—
Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ vabi svoje članstvo nocoj ob 7.30 v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za pok. Jožeta Grdino. Županovega sina so napadli—
Včeraj popoldne okoli 4.30 so trije mladi fantje prestregli Aliena J. Perka, 17 let starega sina župana R. J. Perka, nedaleč od njegovega doma na 3421 E. 49 St. in ga pretepli. Allen ni vedel razloga za napad. Njegova mati je izjavila, da ne bo zahtevala kazni za napadalce, ki jih je policija še sinoči iztaknila.
A, Novak bo ostal v 21. okrožju—
Za sen. A. Novaka so trdili nedavno, da se je odločil preiti iz 21. v 32. senatni velivni okraj, j ker bi naj imel tam boljše iz-glede za zmago. Senator je včeraj dejal, da bo ponovno kandidiral v svojem sedanjem okraju, kjer volivce pozna.
Električar zasluži več kot župan—
Župan je najvišji uradnik mesta, izvoljeni vodnik njegove uprave, ni pa naj višje plačan mestni uslužbenec. On dobi letno $35,000, John Crisboi, električar v mestni elektrarni, pa je lani zaslužil $40,182. Poleg lega je še 10 drugih, ki so lani pri mestu zaslužili več kot njihov vodnik. Dr. Jack C. Robertson, mestni zdravstveni direktor, ihra enako plačo kot župan. Električarji in še nekateri drugi obrtniki v mestni službi so plačani po unijski plačni lestvici s primernimi poviški za nadure.
Nov odbor—
Demokratski klub 23. varde je na svoji letni seji zadnji petek izvolil sledeči odbor: načelnik Edward J. Kovačič, I. pod-predsed. Edmund J. Turk. 2. podpredsednik Robert A. Novak, 3. podpredsednik Frank Spisich, tajnik Joseph Hočevar, blagajničarka Mary Jo Zamlen, nadzorniki Ulrich Lube, Lena Sie-wiorek, Michael Remen, gospodar Alonzo Finch.
Neobičajna vnema
KITCHENER, Ont. — Neki farmar ni mogel razumeti, zakaj mladi ljudje tako vneto pulijo plevel na njegovi zemlji. Pozval je policijo, ki je odkrila da je tam vsaj še okoli 25 funtov nepospravljenega pridelka mar i j uane.
sandra Solženicina zaradi objave njegovega dela “Arhipelag Gulag” za “izdajalca” Sovjetske zveze in sovjetskega ljudstva ter za nasprotnika pomiritve v svetu. V članku ni neposredne grožnje za njegovo osebno svobodo ali varnost.
AmeriSk/i Domovina
i J r j tcjA.a^g~i'
mS&OUSi*
O/V« t
a^SSl'*
Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and Intemat&ratal Circulation
’ablished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st wees; of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
ta Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5 50 za 3 Duemc»
'* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
“SUBSCRIPTION ^ATEsl	~~~™
fnited States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 monlfcž; $5.50 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 mor .-3; $6.00 for 3 month* Friday edition $6.00 f-'A one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAA AT CLEVELAND, OHIO
No. 10 Tuesday, Jan. 15, 1974
*«*»33
Dr. J.F.;
Komunistični manifest 1848
racija se je ponesrečila, mlada žena je ohromela, omršavi-la, izginila pa je tudi vsa njena mladostna lepota. Bolnice, ki so ležale z njo v isti sobi, so bile primitivke. Brez čuta primernosti so jo začele spraševati: “Gospa, ali se nič ne bojite za Vašega moža?” Končno so mlado ženo pritirale na rob obupa.
Ko jo je zopet obiskal njen mož, mladi inženir, mu je bolna žena rekla, da se zaveda, da mu ne more pomeniti nič več in da mu vrača svobodo. Tedaj se je mladi mož, biv ši partizan, stalinist, jetnik na Golem otoku, sklonil nad bolniško posteljo svoje žiene in ji dal čudovit odgovor: “Ti si mi dala vero v Boga, jaz te ne bom zapustil.”
Dal jo je prepeljati v bližnje kopališče in vsak dan po delu se je s kolesom vozil k njej, jo nato nosil v kopališče in jo v nekaj mesecih postavil na noge. Ko sem zadnjič slišal o njej, je že bila zdrava dovolj, da se je z možem in sinkom podala v gore. Vsako nedeljo se pred župno cerkvijo malega mesta ustavi avto, inženir, njegova žena in mali sinko so prišli k nedeljski maši...
Djilas pravi, da je v ječi dalj časa prebil med samimi starimi jetniki, niso bilo to politični jetniki, bili so sami preprosti ljudje s človeškimi slabostmi, toda v vsakem, pravi Djilas, sem odkril nekaj dobrega. V enem zadnjih poglavij svoje knjige je Djilas zapisal misel, ki je smiselno tale: “Življenje brez vere je življenje brez idealov in življenje brez idelov ni vredno življenja!”
Upajmo, da se bodo iz tega, kar je dobro v vsakem človeku, iz hrepenenja po dobroti, plemenitosti enakosti in lepoti, rodili novi ideali, iz katerih bo živela nova družba.
1
'wmmmmmmrnmmmmmmmKsmmm
i

( BESEDA IZ NARODA
S
Predsednik Hixon je končno podpisal zakon © izseljeniških študijah
Senator Schweiker nam je po- stracijo. Amerika že ima uni-leg osebnega pisma poslal tudi verzitetna in druga šolska po-poroeilo, ki pravi, da je pred- slopja in izseljenske skupine sednik Nixon končno podpisal imajo svoje šole, župnije in do-
zakon v korist izseljenskih študij, takozvani Ethnic Heritage
move. Država naj torej pomaga narodnostnim študijskim pro-
IX-
Prijatelj, ameriški profesor,, ki je preživel v Rusiji svoje študijsko leto in se v Leningradu sestal tudi s slavnim ruskim pesnikom Jevtušenkom, mi je dejal, da je materializem kot svetovni nazor v Rusiji propadel. Pripovedoval mi je o muzejih, kamor so znosili svete ikone iz vse Rusije. Ti muzeji so postali zdaj sami po sebi slavne ruske božje poti. Obiskujejo jih verni Rusi in kadar mislijo, da jih čuvaj ne vidi ali pa noče videti, pristopajo k svetim podobam in jih poljubljajo. Stalinova hčerka se je po očetovi smrti dala krstiti. Ko je po krstu hotela pravoslavnemu duhovniku pokloniti v zahvalo svoj nakit, je ta to odklonil, češ da ima cerkev potrebna sredstva.
Ljudje velikodušno podpirajo svoje duhovnike, ki imajo baje včasih boljše dohodke kot partijski funkcionarji. Komunistično časopisje se pritožuje nad iznajdljivostjo duhovnikov pri zbiranju mladine.
Stalinova hčerka pripoveduje o čudovitih občutkih, ki so jo navdajali, ko se je o krstu zavedla, da je postala del velikega občestva kristjanov. Slovenski študent ki je leto dni preživel v Moskvi, je pripovedoval o mladem ruskem slikarju, ki je po končani slikarski akademiji priredil razstavo samih svetih ikon. Komunistično časopisje se je zgražalo in se spraševalo, če je bil zato poslan v slikarsko akademijo. Dialektični materializem očividcev nima odgovora na vprašanje, ki danes muči tisoče ruske mladine. To vprašanje je čudovito izpovedal ruski pisatelj Aksionov: Ce ni življenja po smrti, kakšen pomen je biti delaven in pošten, saj na vse zadnje vsi končujejo na isti način, pošteni in lopovi, delavni in lenuhi?
i. k^0/0^!0 trfPij° V RiISiji ^spoštovanja do Marksa, ki	un.	^	.-------- ~
j branil filozofijo pred napadi francoskega pozitivista svoje dediščine in da je ponosna howerja, povedal tudi, da
^rrJlUkl-JebtrdlI’,da h0Jek?C fil0Z0fija P°£ala nepo-*na svoj doprinos Ameriki.	' ‘ ‘
nlAwJ” nadomcistda cista znanost. Toda študij i Ker s0 v Ameriki dolgo po-mske fi ozofije nam vzbuja vtis, da ruske mislece nosi tok udariali donrins anglosaških de-nekam, kamor sami morda ne žele. Morda bi bilo treba za-	d p,	..r p
menja,i štiri ali pet besed, pa bi se z rusko filozofijo zgo- ^	dtgihTS
uilo isto kot s komunističnim naukom o zgodovini katere-	f lastnosti drugih 1	j
ga je Stalin postavil na glavo. Zdi se, da gledajo sovjetske	h Tt Trn
oblasti z nezaupanjem na študij filozofije, ki udi ljudi mi-u‘f m f" f1 ““T-šiiti z lastno glavo. Edini filozofski časopis “Vosprosi Fi- “’T	- v
lozofije” se tiska v silno majhni nakladi, komaj 25,000 iz- j slav,1f “«Iosask' s™ ■ sk0; vodov za vso ogromno Sovjetsko zvezo	! raj dosledno odrekale pomoč
Pred nekaj leti sem na zborovanju Ameriškega zgo-! !tudi;am, ° d°TnT in )T“
-<	.v.	a ” tivnih straneh drugih narodno-
sta sen. Schwei-
Studies Act. Zakon je prvič v! gramom in opusti misel na iz zgodovini jasno definiral Arne-' gradnjo palač, ki bi požrle veči-rikb kot pluralistično družbo, ki i no denarja in bi končno ostalo se je razvijala iz doprinosa vseh j le golo zidovje brez resnih študij. Ta predlog so tudi drugi odborniki krepko podprli in zakonodaja je opustila misel na “centre” in začela poudarjati programe. Dne 16. oktobra 1971 je bil slovenski član odbora povabljen tudi na pomenek in kavo v Belo hišo. Med drugim mu je takrat dr. Tkach, osebni zdravnik predsednika Nixona in katerih vsaka ima pravico, da nekdanjega predsednik Eisen-
narodnostnih skupin in odseva kulturo velikega števila naro-; dov, ne le anglosaksonske, kot ! so nam mnogi zgodovinarji in drugi pisci skušali prepričati v preteklosti. Amerika ni anglosaška protestantska dežela, ampak je narod narodov — mozaik mnogih narodnosti in kultur, ohrani vse pozitivne sestavine
devinskega društva srečal duhovnika-zgodovinarja, ki je . .	, ,
bil več let predsednik nekega college-a. Neko noč, ko se je .stl in ,kultur’ . ... prav vračal domov, ga je na cesti ustavil neki moški, ki je ke1r ^ k°ng' Pucmskl 1 193° Z£J‘ govoril s tujim naglasom. Bil je član neke umetniške sku-!ce a b°rb° zavnov pine izza železne zavese, ki je takrat gostovala v njegovem ^akon’. kl ^ bl P0^11 P1^ mestu. Tujec je vprašal duhovnika, če je morda odprta v illStlcm znacaj +“	^
mestu kaka cerkev. Duhovnik mu je odgovoril da so v tei m omoSocl1 sistematične študije uri vse cerkve zaprte, toda povabil ga je v kapelo svojega doPfnofa in usPehov tudi ne-collegea. Odprl je kapelo, prižgal luč in pustil tujca same- anglo3asklh narodnostnih sku-ga z Bogom. Duhovnik ni mogel zaspati, hodil je po hod-|pia‘ . ,	n .
nikih in razmišljal o tujcu. Nenadno je opazi! da je tujec Prvi konšresm resoluciji v za-razburjen odšel iz kapele. Duhovnik ni imel časa da bi ga lčetku leta 1970 je sledila vrsta prestregel in vprašal, kaj se je zgodilo. Izkazalo se je, da se ) zasllšanJ in razPrav> Pa je nočni čuvaj — primitivec — naveličal čakati, da bi tujec I mnogo d°PlsovanJa z raznimi prenehal moliti in odšel. Surovo ga je spodil iz kapele Bilo iodbori in že ustanovl;ienimi izje prepozno, da bi duhovnik tujcu prihranil zadnje razoča-;seijeniškimi instituti> med n3imi ranje — da so ga v svobodni Ameriki spodili iz cerkve. Ko Itudi s slovenskim institutom -se je duhovnik razgledal po kapeli, je odkril, da je tujec po- i slovenian Research Center of zabil v kapeli molitveno knjižico, v kateri je bila britvica, j America-Upajmo, da so nočni obisk v kapelici, molitev, večna luč in ! 'Sredi oktobra leta 1971 se je skrivnost tabernaklja vrnili razrvanemu tujcu veselje do ivržila tudi Prva vseameriška na-življenja, mu dali novega poguma, katerega mu materiali- ro,dnostna konferenca v Wa-
zem ni mogel nuditi.	^	I shingtonu. Ker je naš Slovenski ’ Pravi prošnje za vso svojo izse-
Pred nekaj leti sem se srečal v Ameriki z nekim slo- institut že 20 let sistematično | Ijensko skupnost. Nič čudnega venskim inženirjem. Njega nisem poznal, pač pa njegovo ^proučeval slovenske in delno tu'itore^ ni’ če bil° v zvezi s t0 ženo. Tudi njegov brat je inženir in oba sta bila med voj- di druSe dotlei manj znane iz-! zakonodajo tudi precej umetno
prejšnje leto obiskal Slovenijo in mu je bila zelo všeč. Poudaril je, da so tudi njega kot mladega češkega fantiča zmerjali s ’‘Polakom” in pohvalil Slovence za njihov doprinos Ameriki.
Pri vsaki stvari so seveda zraven svetlobe tudi sence. Ko so nekateri ‘finančniki’ zvedeli, da bo morda država podpirala izseljenske študije, so se kar čez noč navdušili za prevzem koordinacije in fondov. Osebe, ki niso nikoli zbrale še enega samega arhiva ali napisale enega samega članka ali knjige iz področja izseljenskih študij, so skušale u-stanoviti svoje “koordinacijske” odbore in fondacije, da bi pod to firmo hitele v Washington po denar. Ljudje, ki vsa leta svojih lastnih otrok niso pošiljali v izseljenske šole, so skušali zdaj tudi naenkrat prevzeti vodstvo nad izseljenskim šolstvom. Čeprav so navodila iz Washingtona povsem nedvoumno poudarjala, naj nihče ne pošilja prošenj za denar, dokler niso izdelane jasne smernice in navodila, se je skoraj v vsaki skupini našel kdo, ki je skušal ljudi prepričati, da je dobil mandat, da takoj pri-
nc pri partizanih. Toda dočim je bil moj znanec previden, se je njegov brat — idealist do konca leta 1948, ob znanem sporu odločil za Stalina. Verjetno bi tega ne storil, da je vedel isto kot Djilas. Grehu je sledilo plačilo, iz ječe so ga poslali na Goli otok in ko se je vrnil iz ječe, je bil, čeprav še mlad fant, brez zob, kot kak starček.
Tedaj je srečal verno dekle in ji predlagal, da se poročita. Bila je to zanjo odlična prilika, katero bi redko dekle odklonilo. Toda inženirjeva izvoljenka je ponudbo odklo
seljenske uspehe, je bil na konferenco povabljen tudi zastopnik Slovenskega instituta in j izvoljen v akademski odbor za proučevanje etničnih študijskih centrov.
V tem odboru poklicnih strokovnjakov s področja izseljenskih študij je prav naš zastop-nila in stavila kot pogoj, da se fant vrne k veri svojih star- !nik Prvi nastopil proti izgradnji sev. Tako se je tudi zgodilo, saj je mladi inženir-idealist, 'posebnih izseljenskih študijskih ki so mu porušili vse ideale, iskal duhovnosti, ki bi napol- centrov po raznih ameriških menila praznino njegove duše.	stih in poudarjal, da bi tako štu-
V srečnem zakonu se je inženirju in mladi ženi rodil dijski denar dejansko vložili v
tol ustvarjene zmede in nerealističnih upov.
Kako je z zadevo danes? Predsednik Nixon je 20. decembra 1973 podpisal “Ethnic Heritage Studies Program Act”, ki med drugim odobri dva milijona in pol podpore za izseljenske študije. Uprava zakona in razdelitve študijskih podpor je bila izročena Ameriškemu uradu za vzgojo (Commissioner of Education). Slednji ima nalogo, da prouči razna priporočila in pri-
se bo denar uporabil. Slovenski institut, ki je od vsega začetka dobival vsa poročila iz kongresa in od urada za vzgojo, je dobil tudi zagotovilo, da bo sprejel informacije in navodila in smernice, takoj ko bodo slednje pripravljene za razdelitev. Ker se je s slovenskimi študijami dolgo pred razglasitvijo kakršnih koli fondov skupaj s Slovenskim institutom požrtvovalno ukvarjala tudi Studia Slovenica, smo tudi njen naslov, skupaj s priporočilom, poslali v Washington. Prosili smo, naj vsa navodila, takoj ko bodo pripravljena, pošljejo tudi na naslov United Slovenian Society, ki združuje slovenska društva in ustanove na področju Clevelanda in okolice.
Ker je odobreni znesek dosti manjši za vse izseljenske skupine kot proračun ene same majhne univerze, bi bilo napačno upati, da je zdaj na področju izseljenskih študij konec finančnih skrbi. Veseli in ponosni pa smo lahko Slovenci, da smo začeli s sistematičnim študijem slovenskega doprinosa A-meriki 20 let prej, ko je kongres sam svečano poudaril, da je študij doprinosa vseh izseljenskih skupin ena naj večjih študijskih in kulturnih potreb v Ameriki. Enako smo lahko veseli, da je iz več kot -dvajsetletnih žrtev številnih idealistov že zrasla naj-bogatejša zbirka o slovenskem doprinosu Ameriki in svetu, ki nam jo danes zavidajo celo nekatere narodnostne skupine, ki so že več let vzdrževale dobro plačane institute in urade, medtem ko je slovenska zbirka zrasla iz osebnih žrtev lepega števila navdušenih prostovoljcev. In veseli smo, da imamo poleg močnih jednot in kulturnih društev in časopisov tudi take v žrtvah preizkušene ustanove kot slovenske šole, Studia Slovenica, Slovenian Research Center fo America in EURAM books in poštene fn močne združevalne organizacije, kot so Federacija slovenskih narodnih domov in predvsem še United Slovenian Society, ki bodo lahko organizirale in pošteno vodile koordinacijsko delo tudi na tem področju, če bodo državna navodila priporočala združen nastop. Organizacije in ustanove, ki bi želele dobiti navodila naravnost iz Washingtona, kadar bodo pač na razpolago, lahko napišejo na pismo ali dopisnico: Please send us the guidelines concerning the Ethnic Heritage Studies Program”, priložijo svoj natančen naslov in položaj v organizaciji ali ustanovi in to prošnjo za navodila odpošljejo na naslov:
Dr. Carol J Smith
Deputy Asst. Commissioner
for Special Concerns
U.S. Office of Education
400 Maryland Avenue, S.W.
Washington, D.C. 20202
Verjetno bo trajalo nekaj časa, predno bodo navodila sestavljena in razposlana. Morebitnim prosilcem, predvsem tistim, ki so delali na področju slovenskih izseljenskih študij že leta in desetletja, predno se je kje kaj razpravljalo o morebitnih finančnih podporah in bi gotovo nadaljevali z delom, tudi če bi denarnih podpor ne bilo in bi bilo poleg garanja še naprej treba plačevati za stroške iz lastnega žepa, želi kar. največ uspeha Slovenian Research Center of America 29227 Eddy Road Willoughby Hills, O. 44092
V	spomin Jean Kollmorgan: Po $5: Marguerite Križman, Josephine Zorman.
V	spomin Franka Zalarja: $10: Mr. in Mrs. Frank Zafred; $5: Mr. in Mrs. Joe Kastelic.
V	spomin Charlesa Zakely-ja: Po $5: Mr. in Mrs. Carl Sama-nich, Mr. in Mrs. Joe Stefanik, Antonia Verbič, Dorothy Posack in Ruth, Alice Močnik; $2: Mary Samanich.
V	spomin Franka Gerchar-ja: Po $5: Mr. in Mrs. Frank Bra-dach, Mr. in Mrs. Joe Stariha, Frank in Frances Majer.
V	spomin Antonie Lesjak: $5: Mr. in Mrs. Norman Hirter.
V	spomin Franka in Johanne Mervar: $200: Družina Mervar.
V	spomin Henryja Kerzica, Sr.: $5: Stella Vokač.
V	spomin Dorothy Giovanel-li: $3: Anna Blatnik.
V	spomin Rudyja Schmoltza: $20: Mary Schmaltz; $100: Louise Mavko; po $5: Anna Zimmerman, Antonia Kapel; po $2: Ivanka Macerol, Mary Erjavec, Jennie Janz;, Jennie Centa, Antonia Ogrinc.
Prizadetim družinam izrekamo naše globoko sožalje. Upamo, da vam bo v tolažbo, da bodo ti spominski darovi uporabljeni v naj lepši namen — za nego naših dragih starčkov, kateri živijo v mirni slovenski naselbini v našem priljubljenem Domu.
Za odbor: V. S.
Sarwl la Slovenski' starostni dom
sinko. Toda mlada žena je morala na operacijo vratu. Ope- nepotrebno zidovje in admini-. pravi natančna navodila, kako Julyiia.
CLEVELAND, O. — Slovenski dom za ostarele je prejel v oktobru in novembru sledeče spominske darove:
V spomin Johna Šušteršiča: Po $5: J. O. Opalich, Mr. in Mrs. Joe Penko; $2: Agnes Urh, Ella
Prepozno voščilo
LETHBRIDGE, Alta. — Ob vsakem novem letu se zavemo, da nam leta izredno brž odtekajo. Vsako leto prečrtam v knjigi naslovov ime kakega znanca, kateremu se je izteklo zemsko potovanje.. . Lani sta odšla iz vrst mojih cenjenih znancev dva res dobra duhovnika.
*
Pred meseci me nekega večera kličejo na telefon. Prijatelj Jože V. iz Spokana mi je sporočil žalostno vest, da se je v; prometni nesreči ubil naš dobri znanec g. Martin Turk. Težko je bilo sprejeti žalostno novico, ker, ko se je zadnjič smejoč poslavljal, je obljubil, da se spet pripelje na okoli...
Bil je na bolniškem dopustu in namenjen k nam v Alberto za nekaj dni, pa le spotoma na poti v lepi Jasper, kjer se je teden pozneje vršila konvencija bolniškega o s o b j a katoliških bolnic, predvsem vodstva teh. Poznal in ljubil je Alberto, saj jo je velikokrat prevozil, kot velik del Kanade, ki jo je prepotoval v več smereh. Rad je potoval in rad se je vozil z avtom, večinoma sam, kar ga ni dolgočasilo, ker je večkrat omenil, da med vožnjo tako lahko moli rožni venec .. . Nas v Leth-bridgu je velikokrat obiskal, naravnost ali po ovinkih... Bil je tihe narave, dober, skromen in nevsiljiv, pa izredno izvest duhovnik. Vsa leta tujine sva si dopisovala, vedno je bil vesel izmenjanih novic. Bog, ki mu je zvesto in nesebično služil, mu naj dodeli večni mir ...
*
Med vsakoletnimi božičnimi voščili sem vsako leto poslal pismo kanoniku Francu Koretiču. Vedel sem iz pisem pred leti, da je radi let precej oslabel menda pred dvemi leti mi je sporočil, da so mu oči povsem opešale, da pa mašuje latinsko mašo v čast Mariji, ki jo je znal na pamet... Takrat se je pravzaprav poslovil. Vedel sem, da ga krive leta, še bolj pa sem razbiral iz prejšnjih pisem, da ga tare domotožje, hudo domotožje. Nekaj dni pred Božičem pa sem prejel pismo z vsebino, ki je presenetila in zabolela...
Urbanku na pokopališče Sv. Štefana pri St. Cloudu. Bila sta oba škofa, 2 monsignorja in 24. duhovnikov. Tu nas je samo 5 Slovencev, ki smo vsi zastopali vse ostale Slovence. Imeli so lep pogreb. Stari 76 let. Zadnje čase so bili že zelo slabi. Ja, zadnje dni niso mogli več govoriti. Hudo je bilo, ko niso videli, ker so jim oči čisto opešale. Lepe pozdrave! Mrs. M. Skalar, gospodinja pri g. župniku Pečovniku, kateri je bil krušni oče g. Koretiča.”
G. kanonik je umrl novembra, Ameriška Domovina je objavila njegovo smrt 3. decembra. Pa je tista Ameriška Domovina potovala do nas skoro 3 tedne in sem za smrt dolgoletnega znanca in tudi dobrotnika v mojih dijaških letih zvedel kasno, a vendar par dni pred omenjenim pismom. Pokojni g. kanonik Fr. Koretič je bil vzoren duhovnik, jaz njegov ministrant posebno poleti v gorah, kamor je hudo rad zahajal, kadarkoli je zmogel od rednega dela za kake dni. Spoznala sva se, ko je bil stolni-ški kurat in katehet v dekliški šoli. Službena pot ga je vodila nato kot duh. vodjo k ljubljanskim uršulinkam in nato nazaj v stolnico' kot kanonika. Koncem vojne se je umaknil v Avstrijo in je preživel več let kot duhovni vodja ostarelih in upokojenih sester na gradu Schoenberg nad Schwarzachom, kjer je bilo takrat pravo komunistično gnezdo. Od tam je odšel v Združene države, pa se je po kratkem času vrnil nazaj v Avstrijo, kjer pa se ni čutil varnega. Zato ga je pot spet pripeljala v Ameriko, kjer je pomagal na župnijah (imena krajev so mi izpadla). Živel je v svobodni Ameriki, srce in misli pa so bile v Sloveniji. Starejšim pač presaditev v nove kraje ne požene zadostnih korenin v novih okoljih.
Zdaj je dotrpel, dočakal rešitev in srečanje z domačimi in vsemi, ki jih je ljubil....
Obema dobrima duhovnikoma naj Pravični koj!
nakloni večni po-
Pak
Iz naših vrst
“Spoštovani! Hvala za Vaša božična voščila g. kanoniku. G. kanonik Vam .jih ze iz nebes vračajo. G. Koretič so umrli 29. novembra 1973 ob 5. uri pop. Pogreb je bil 3. dec. ob 10.30 v
Baie Missiquoi, Venise, Que.
Spoštovani! Lepa hvala za obvestilo o poteku naročnine. V prilogi je denarna nakaznica in prispevek v pomoč listu.
Z Ameriško Domovino sem vsesplošno zadovoljen. Pošta pa bi tudi lahko naredila red, če bi le hotela.
List je za nas “ta nove” kot Afriki misijonar, res pa je tudi, da ne bo zadovoljil vseh in vsakega, saj je vsem težko ustreči.
Naj lepša hvala vsem pri Ameriški Domovini, pa tudi vsem sotrudnikom, ki pomagajo in prispevajo z lepim, zanimivom branjem.
Najboljše želje za leto 1974!
Ivan Mavrovic
PRIJAVA
^DRŽAVLJANOV
Direktor urada za vseljevanje in naturalizacijo nTvizarja že sedaj tsz ssdriavljane, se morajo tekom meseca januarja prijavili pravosodnemu tajništvu na posebnih obrazcih (forms), ki so na razpolago na poštah in v vseh uradih Immigration and Naturalization Service.
Kdor se ne bi prijavil se izpostavlja nevarnosti kazni in morebitnega izgona iz ZDA. Formularje je treba vrniti do 31. januarja 1974.
—o-
Vrhunec ustvarjalnosti
Genetik Lehman pravi, da dosežejo matematiki vrhunec u-stvarjalnosti v starosti 30-34, filozofi 35-39, pisatelji pa v obdobju 40-50 let.
KANADSKA DOMOVINA
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
Prazniki so minili, vsaj tako izgleda po večini naših domov, četudi smo včasih doma božiče-vali vse do Svečnice in so dotlej bohkov kot krasile jaslice. No, stare navade in stara izročila se izgubljajo, mladi rod se je ozrl po novih obzorjih in išče svoje lastne skušnje. To naj bi bil del vrzeli med človeškimi rodovi, med očeti in sinovi, med materami in hčerami. Ta vrzel je stvarno obstojala vedno, tudi nekdaj doma v Sloveniji, le da smo jo manj opazili in še manj o njej razpravljali. Očitnejša je bila na kmetih, kjer je bilo življenje trše in izročila ter skušnje bolj upoštevane. Stari so se v negotovosti pred svojimi otroci varovali s tem, da so ostali
kih središč, v Evropi pa bodo prizadeti zlasti London, Frankfurt in v nekaj manjši meri Zuerich.
*
Ojemitev dela na tri dni je zadnji teden vzbudila v nekaterih krajih Velike Britanije zaskrbljenost za kruh in toaletni papir. Gospodinje so navalile na trgovine in jih ponekod res izpraznile. Večja skrb je rastoče število odpuščenega delavstva v zvezi s krizo energije.
»
Zastopniki Egipta, Sirije in Jordanije se bodo zbrali na posvet v Damask, da se dogovorijo o skupnih stališčih za konferenco v Ženevi, kjer se bodo v kratkem nadaljevali razgovori med Arabci in Izraelom, začeti
gospodarji, dokler se je le dalo, po starem pravilu: ‘Meni luč, te-! v preteklem decembru, bi ključ!’	‘	*
Pa kaj bi o tem razpravljali,| Znanega bolivijskega politika
ko se časi spreminjajo in ljudje z njimi. Prav tako so v različnih deželah različne navade, To velja seveda tudi za naši Slovenijo in Kanado.
*
Predsednik ZDA Nixon je imenoval za novega poslanika v naši deželi znanega diplomata William-a J. Porter-ja, 59 let starega podnačelnika v državnem tajništvu, ki je svoj čas vodil ameriško zastopstvo pri pogajanjih ;z rdečimi Vietnamci v 'Parizu. Pričakujejo, da bo v Senatu v nekaj tednih potrjen in bo še pred koncem februarja v Ottawi predložil svoja polno-
močja.
*
Štiri moške in eno žensko so °btožili zarote za uvoz hašiša v Kanado, ko so na torontskem Mednarodnem letališču pretekli teden odkrili 16 zabojev posla-Mh iz Beiruta v Libanonu v Kanado. V vseh skupaj je bilo eno celo tono; tega na Srednjem v2hodu splošno znanega mamila.
in ponovnega predsednika republike Victor j a Paza Estensoro so tod prijeli z njegovim privatnim tajnikom in oba nato poslali v izgnanstvo v Paragvaj. Estensoro je vodnik Narodnega revolucionarnega gibanja, naj-
pošiljajo intelektualce, ki se u-pajo povedati svojo lastno mnenje v nasprotju z režimskim.
Sovjetsko časopisje vrača Kitajcem milo za drago in seveda očita režimu v Pekingu tudi vsa možna nasilja in preganjanje nekitajskih ljudstev v mejah Ljudske republike Kitajske.
*
ZDA se pripravljajo na poši-Ijatev 60 modernih F-5E jet letal v Južni Vietnam, katerega hočejo vojaško okrepiti, da se bo sposoben upirati morebitnemu novemu vojaškemu pritisku Severnega Vietnama in Viet Konga.
*
Predsednik Chrysler Canada Ltd. je napovedal, da prodaja domačih, v Severni Ameriki izdelanih avtomobilov v letu 1974 ne bo padla pod ono lani za več kot 2%, med tem ko utegne prodaja uvoženih avtomobilov pasti za do 10%.
*
Kvibeška odvetniška zbornica je zahtevala od pokrajinske vlade preiskavo posebne komisije v elektronsko nadziranje odvetniških pisarn in drugih oseb. V Montrealu so namreč odkrili, da je policija prisluškovala razgo-
DROBTINE Z ZAPADA
Pomanjkanje pogonske ener-i Kanada je v desetletjih po gije pričenja mešati štrene cele-1 zadnji vojni sprejela vse mogo-mu svetu. Ne gre de za potrebe 1 če vrste beguncev... Ni mi zna-in ugodnosti, ki nam jih nudi ne številke političnih beguncev, avto, za katerega je zdaj težje (med njimi smo bili tudi mi).
dobiti bencin, s pomanjkanjem pogonskih goriv se pričenja kri-
Te dni so objavili prvič približne številke političnih beguncev,
za dotikati vseh vej gospodar- L. 1956 se je vselilo po zadušeni stva, industrije in trgovine. Pri madžarski revoluciji 37,000 Mad-nas na zapadu izgleda, da do žarov, 1. 1968 po neuspeli vstaji krize ne bo prišlo', zadele pa so 11,000 Čehov, pred leti je našlo
nas že in bodo podražitve prav
noV dom v Kanadi 6000 izgnan-
močnejše politične skupine v ^ vorom dveh odvetniških pisarn. Boliviji, ki je do preteklega no- Predsednik vlade Robert Bou-vembra sodelovala v vladi gen. rassa je obljubil; da bo zahtevo Huga Banzerja, pa se nato iz nje vrzei v pretres umaknila.	i	*
V Avstraliji so imeli zadnji teden na severovzhodu toliko dežja, da je bilo obsežno ozemlje poplavljeno. V manj kot 24 urah je padlo na ozemlju, ki obsega milijon kvadratnih milj, povprečno okoli 13 palcev dežja, S helikopterji so reševali ljudi, ki so se umaknili pred vodo na strehe svojih domov in na višje ležeče kraje.
Lopovov se nikjer ne manjka, to je spoznala zadnji teden 16 let stara Sidney J. Stevens s St. Lucie Drive v North Yorku v Ontariu. Ko je šla v bližnjo trgovino, sta jo dva fantina, stara okoli 18 let, prijela, ji vzela $2, ki jih je imela pri sebi, nato pa v Montrealu prekinili1 jo porinila v mal potok. Sidney in postavili pikete pred se je splazila iz vode, kjer jo je
nekdo, ki je prišel mimo, vso mokro in z zmrznjeno obleko našel. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo pregledali. Od mraza in strahu je začasno izgubila glas.
Pretekli teden so delavci to-varne United Aircraft of Canada Ltd. dela
vhode, ko družba ni marala vze-nazaj na delo 21 delacev, odpuščenih predzadnji petek, ko prišlo do izgredov v Longueil tovarni.
Air Canada je odpovedala 103 Polete preko Atlantika od 15. jaguarja pa do 14. februarja, da bi Prihranila na gorivu. Kljub tolikšnemu zmanjšanju prometa f^r Canada ne bo odpustila nosnega zaposlenega. V Kanadi odo omejeni poleti z vseh veli-
Kitajsko časopisje je zadnji teden obdolžilo Sovjetsko zvezo “fašistične diktature”, ki preganja svoje politične nasprotnike. Opozarja na obsežno delovanje tajne policije, na delavska taborišča in na umobolnice, kamor
Predsednik vlade Pierre E. Trudeau je v parlamentu izjavil, da kolikor je njemu znano, ni Kanada nikdar vohunila v tujini, da pa je zbirala vse podatke, ki jih je mogla dobiti na domačem ozemlju.
V
Ontario Welfare Council je v svojem poročilu o stanovanjih zadnji teden ugotovil, da so postala stanovanja tako draga, da si jih revnejše družine enostavno ne bodo mogle več privoščiti brez posebne javne podpore.
KOMPAS EXPRESS
lova slovenska potniška agenoifa
Vse mednarodne avionske karte še posebej cenena grupna potovanja za leto 1974 v in iz Jugoslavije. Zahtevajte podrobnosti, ker pravočasna prijava za leto 1974 je obvezna.
Najem Avtomobilov Davčne prijave, prevodi, razne prošnje. Menjalnica, nakazila
/ Karel žužek eter Urbanc, notar
635 A Bloor St. W. (Euclid & Bloor!) Toronto M6G 1K8 tel 534 8891
FinasišnI minister za podaljšanje znižanja ssvoznih carin do junija
OTTAWA. — Finančni minister John Turner je predložil, da znižanja uvoznih carin, uvedena lani v februarju, ki bi prihodnji mesec potekla, podaljšajo do konca junija. Turner je dejal, da je pregled teh znižanj, ki obsegajo najrazličnejše blago, od hranil pa do' gospodinjskih strojev, uspešno sredstvo v boju proti inflaciji.
Parlamentu je bilo predloženo podaljšanje večine teh znižanj do junija 1974, podaljšanje znižanja za sladkor in njegove izdelke pa do 30. junija 1976.
Skupna vrednost uvoza, ki je bil deležen znižanih carin, je znašala po cenah iz leta 1972 o-koli 1.4 bilijona dolarjev.
Podaljšanje znižanja preko ifebruarja ne bo veljalo za konzervirane marelice, breskve, hruške, mešano sadje, kumare, paradižnike, raznih vrst jagode ter pripravljene zmesi mesa, rib in sočivja. Carine za uvoz živine in govejega mesa so bile vrnjene na običajno raven že v lanskem septembru.
Deset let so ga kopali
Sueški prekop, ki veže Sredozemsko morje z Rdečim, so kopali in urejali 10 let. Ko je bil leta 1869 odprt, je bil primeren za plovbo vseh tedanjih ladij. V kasnejših letih so ga morali vedno znova poglabljati, ko so gradili večje in večje ladje.
Zdaj je prekop zaprt in nihče ne ve, kdaj bo znova urejen za plovbo in odprt. Kadarkoli se bo že to zgodilo, je le malo upanja, da bodo mogle po njem plu-ti tudi nove petrolejske ladje-velikanke.
vsemu, kar kupujemo... števil-|Cev iz Ugande, ko so morali na ke odpuščenih, ki množe vrste j ukaz predsednika Amina golo-že prej brezposelnih, se večajo, roki ven iz dežele, ki so ji po-marsikje se je že hudo zataknil magali do razvoja in jo nekateri promet in izbira v trgovinah se 1 pridno izkoriščali... Zelo pre-in se še bo redčila. Utegne ka-! vidno pa postopa Kanada zadkih produktov povsem zmanjka-jnje tedne v vprašanju beguncev ti, skratka naše življenje bo ■ iz čila, kjer je prvič na svetu u-morda v marsičem potrebno' spelo spodnesti z vladnih stolč-predrugačiti, poenostaviti in tu1 kov komunistične vladodržce, ki in tam pritegniti pas. Spet je' doba, da bo bogat lahko postal bogatejši, reven pa itak nima veliko izgubiti, ker “če ni, še vojna ne vzame”.
Vsak si v težavah, ki prete celemu svetu, tudi sam lahko precej pomaga. Manj cestnih luči in zmanjšanje svetlobnih reklam lahko prištedi električni
sami niso izbirali pred, med in po volitvah z nikakimi sredstvi in so s silo pripravili volivno zmago in si z vsemi dovoljenimi in prepvedanimi sredstvi utrjevali vladajoči položaj.
Menda so dovolili nekaj 100 Čilencem vselitev v Kanado, trenutno pa se mude v Čilu razne kanadske komisije, ki rešetajo prošnje za vselitev. Kanadske
tok za važnejše potrebe. Tudi v oMasli se boje, da bi begunci, domovih niso potrebne istočasno ki so v večini hudo rdeče pobar-
prižgane vse luči itd. Merilci toplote bodo morali za kako stopi-
vani, politično namreč, skušali sestaviti begunsko vlado in bi
njo nižje, pa nas vseeno še ne bo . lahko bili pcčetniki demonstra-zeblo, nikakor ne do škode. Če.^j, nemirov in podobnih Kana-bo bencin na karte, bomo pa di nevščenih zadev.. . Žena od-malo več^ hodili, kolesarili in ra- stavljenega predsednika Allen-je izkoriščali mestna prevozna dej a je pred meseci romala po sredstva, bo manj prometnih ne- i K a n a d i, poskušajoč pridobiti sreč in manj skrbi s prostori za Kanado, da bi ta ekonomsko parkiranje. Pa še ceneje bo za bojkotirala Čile pod novo vo-večino.	jaško vlado. Celo pri Petru Tru-
*	'	| deauju je bila ter prosila za pre-
Izgleda, da so Arabci in nji- krnitev posojil Čilu in zaustavi-lova petrolejska politika v so- ^gy kanadskega uvoza tja. Od-g asnosti. Prebrisani kot so, so mev: Gluha ušesa, ah pa se bodo prisilili svet, ki
zavisi od dobav in prodaje njihovih goriv, na kolena in narekovali svoje zahteve. Denarja tem velikanom ne manjka, dolar in svetovna plačilna sredstva so na majavih in nesigurnih nogah, zahtevali bodo zlata in produktov, ki jim jih bo svet nudil obilno in tudi ceneje. Bo pa razvoj do normalnih želja in potreb dolg, zaplpten in poln intrig, predno bo vse zadovoljivo urejeno.
Naši vladni krogi “plavajo” v mnogih za celo Kanado važnih vprašanjih — v nekaki negotovosti. Posebno kar zadeva ‘energijsko vprašanje’. Vedo, da je mnogo nafte, olja, plina, koliko pa menda za gotovo ne ve nihče. Vedo, da zaloge na vzhodu pojemajo, ker vzhod uporablja uvoženo venezuelsko in ameriško kurivo", le malo domačega. Zato hite z gradnjo cevovoda proti Quebecu, kjer že trka nekaka kriza zaradi pomanjkanja in podražitve goriv. Krizo je u-blažila neka oljna čistilnica v New Foundlandu — za katero menda vlada ni kaj prida vedela in ponudila 100,000 sodov dnevne dobave, kar krije predvideni primanjkljaj.
Brit. Kolumbija namerava u-vesti dnevni čas, istotako kot je v Ameriki. Menda iz ekonomskih razlogov. Vse druge kanadske province namerjajo ostati pri starem času, ker bi bilo z menjavo v le nekaterih provincah preveč neprilik in zapletenosti .. .
Kvartet navdušenih pomorščakov (3 Kanadčani in 1 Ame-rikanec) so namerjali prepluti v nekako 50 dneh čez Tihi ocean v 41 čevljev dolgem čolnu. Startali so v Yokahami na Japonskem 15. septembra in računali doseči Vancouver v 32 do 35 dneh. Pa so se ušteli. Hrane so imeli s seboj za 50 dni. Vreme in ocean nista soglašala z njihovimi načrti. Po 98 dneh so jih reševalci, ki so jih že tedne dolgo iskali, našli 30 milj izven Vancouvra. Čoln je bil brez motorja, brez jader, plul je le na ; milost morskega toka, na njem je zadnjič ruski pesnik Evgenij pa so našli tri silno sestradane Jevtušenko (na sliki) bral svoje člane posadke, enemu pa se je pesmi v Torontu v Kanadi, je radi lakote izteklo življenje nebi! zelo nezadovoljen zaradi so- kaj dni pred rešitvijo ostalih. razmerno slabe udeležbe.	j Zdaj se ljudje sprašujejo, če je
NI BIL ZADOVOLJEN — Ko
[ tak podvig le korajža ali...
Krpe
liwljestjski stroški v Kanadi porastli za 9.l?/o
OTTAWA, Kan. — Življenjski stroški v Kanadi so v decembru porastli za 0.6% in so bili za 9.1% višji kot v decembru 1972, pravi uradno poročilo.
Gorilno olje, gasolin in motorno olje so v decembru porastli za toliko, da so pognali navzgor cene stanovanj za 0.8%, cene v prometu pa za 0.9%.
Cene živil so porastle le za 0.2%, pa so bile vendar za 17% višje kot v decembru 1972. Povišanje v decembru v prehrani gre v prvi vrsti na račun 1.2% višjih cen v restavracijah in drugih javnih prostorih.
Stroški, preračunani v letu 1960 na 100, so se do decembra 1973 dvignili na 156.4. To se pravi, da smo izdali v decembru 1973 za življenjske potrebščine,-ki so stale leta 1960 $100, kar j $156.4! Za kratko dobo 13 let iz-1 redno velik porast! Zdaj nas “tolažijo”, da bodo cene v naslednjih letih rastle hitrejše, bližje porastu zadnjih treh kot onemu v prvem desetletju.
------o—-----
Ameriška in evropska označba mer
Pri čevljih je razlika v cznač bi mere za približnih 32 ^ dc 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi eri
Dolžinske mere: palec ali inča = 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 m.
Votle mere: 1 pint = 0.571; 2 pinta — 1 kvart; 4 kvarti — 1 galon; 1 bušel (mernik) = 36.351; 1 barel (sod) = 181.741.
Uteži: 1 funt = 453.59 g; 1 unča = 28.35 g
Toplotne mere: 9 Fahrenheitovih stopinj je enako 5 Celzijevim. 0 C = 32 F; 0 F je —17.78 stopinj C; 100 C == 212 F; 50 C |e 122 F; 10 C je 60 F.
Ploskovne mere: 1 aker = L0.4S arov; 1 kv. milja = 2.50 kv. km.
Glavno izvozno blago
Država Kostarika (Costa Rica) izvaža največ kave, ki ji tudi prinaša največ denarja.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
EUCLID
Beverly Hills, NOVA na pol ranč hiša naprodaj z rekreacijsko sobo, klet, THERMOPANE okna. Fino delana.
EUCLID
bungalow s štirimi spalnicami, rekreacijska soba, 2% garaža. V prvovrstnem stanju, v Sv. Viljema okolici.
EUCLID
zidana hiša za dve družini, tri spalnice spodaj, dve spalnice zgoraj, rekreacijska soba, dvojna garaža. V lepi okolici.
EUCLID
moških ali ženskih čevljih. N< primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je tc ameriške mere 63A; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 14 je 11; ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Ta no bi na primer št. 38 bila ameriške mere 8, 37 bi bila 5 is 36 pa 4.
Pri ženskih oblekah pa je raz--lika v označbi mere vedno z* B točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40 je to ameriške mere 32, št. 41 je ameriške mere 34, 44 je 35, 16 je 38, 43 je 40, 50 je 42 in 52 je 44.
Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12 40 je 14, 42 je 16. 44 je 18 in 16 je 20.
Pri moških oblekah pa zače-jajo mere v Evropi s št. 42, kar le enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 48 je 36, 48 je 3S 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44.
Pri moških srajcah pa je raz lika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13Ih, 36 je 14, 37 je HVa, 38 je 15, 39 je 15%, 40 je 15%, 41 je 16, 12 je 16y2, 13 je 17.
ENERGY WISE O
Tightly close damper of fireplace when not in use.
Don’t be a Born Loser!
Russell razvoj, blizu E. 253 St. Ranči, splits in Colonials, z aluminij am obite ali zidane. Samo še nekaj imamo.
UPSON REALTY
odprto od 9. do 9. ure 499 E. 260 St.	731-1070
(13)
For rent
3 Room Suite — Heat and hot water. — 15436 Lake Shore Blvd. Side door down 4 to 7. $85.00.
_____________________-(10)
V najem
V Euclidu se odda 5 sob spodaj, vse s preprogami. Nova zidana hiša z garažo. Blizu sv. Kristine. Kličite zvečer 731-5409
(18)
Help Wanted Male Help — Male
Machine shop laborer, steady work. Company paid benefits. Interviews 8 to 11 a.m.
CHALMERS MACHINE PRODUCTS CO.
1140 E. 134 St.
_________________________(12)
PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS
to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM.
FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave.
go south on E. 152 St. to end of St
(x)
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
Help Wanted — Female
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)
Help Wanted — Female OFFICE CLEANING
Woman, part time, evenings.
398-5310
(13)
ilEso URADNIŠKO MOCl
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44163
431-0621



Johan Bojer:

Per ne more slediti. Morten ga pogleda in mu prevede. Irec hoče podariti cerkvi zvon, ki naj bi visel v zvoniku.
Per motri tujca s strani. “Prav ... hm. Pa on je vendar katolik?”
Morten se je nasmejal od vsega srca. “Zvon vendar zvoni zato prav tako dobro,” mu pravi.
Hm. Per namrši obrvi in premišljuje. Končno zmaje z glavo. Ne, na to ne more pristati.
Morten se znova nasmeje. Per je vse svoje življenje toliko govoril o svobodi in napredku. In o samodrštvu cerkve in njeni ozkosrčnosti. Torej globlje v njem to ni tičalo.
Irec se ozira od enega do drugega in bi rad imel odgovor. Sicer pa prinaša pozdrave od Nemca, ki je pripravljen podariti majhne orgle, če mu dovolijo.
Per znova pravi hm in mora znova premišljevati. Nazadnje se poigra z brado in odgovori, da mora biti cerkev norveška.
Vendar Morten najde rešitev. “Kupili bomo zvon in orgle,” pravi Peru. “Lahko nama jih poceni prodasta. Za nekaj mernikov pšenice.”
Tedaj se zjasni Peru obraz. To pa je druga stvar. Na to pristane.
Morten se takoj dogovori z
jim je pustiti časa. In vmes je kubberull s kolesi kakor z mlinskimi kamni in samo s par deskami počez, kjer sedijo žene in otroci. Možje hodijo poleg in voli vlečejo. Irec in Nemec in nekoliko drugih farmarjev, ki so se z denarjem v žepu priselili iz vzhoda, se vozi v visokih J kočijah z dvojno vprego. Starim [naseljencem pa tako ni treba naga, to vendar mi sami odločamo. |Piav|^ nikake poti.
In tako napoči dan s sijajnim ! Prihajajo z počasnimi koraki,
IZSELJENCI
voh le premaknejo, samo treba I	plavoIag s širokimi usti;
n m ip rm štiri pasa In trmps ip«.	1	n
m poveznil si je slaipnik na uho. Ampak Siri je zaostala. Ni skon-čala svoje nove obleke do ne-
solnčnim vremenom. Širokolist-na pšenica valuje na ravnini. Niso več krpe njiv, kakor pri kočarjih v stari domovini. Ne, ravnine posejane zemlje so. In kmalu bo nemogoče pomagati si medsebojno pri delu. Vsak posameznik potrebuje ljudi in stroje zase.
V takem pričakovanju je pravi dan za posvetitev cerkve poljedelcev. Zdaj se oglasi zvon iz malega zvonika. To je Oluf Skaret, že več dni se je vadil in končno je prišel veliki treno-tek. Zdaj stoji tam zgoraj in zvoni in zvoni prve glasove zvona preko prostrane zemlje. Fant je star sedemnajst let, nikdar še ni bil občutil takega vznemirjenja. Zdi se mu, kakor bi mnogo milj naokrog vztrepetavala prerija in se izpraševala: Kakšen tuj glas je to? Spala je tisoč let, zdaj se mora prebuditi. Ding, dong: kaj je to? In škrjanec visoko v zraku — ali ne bo utihnil? Ali ne poslušajo polja, koče, razsejani oblaki? Ding, dong, ding, dong! Oluf zvoni in zvoni in čuti kakor neki klic. Zdaj ve, kaj hoče postati na tem svetu.
Župnik je prenočeval pri učitelju Bergu, ki bo igral danes na orgle. Drug ob drugem pri-
rdečebradcem. In pristavi, da hajata! župnik že v črnem tala_ je samo po sebi umevno vsakjrju jn z nabranim ovratnikom,
dobrodošel v cerkvi. Irec pozdravi s klobukom, in gre. Ta mož je pač tudi vse leto dni živel tukaj v divjini in neprestano pogrešal svetišča. Zdaj se je naravnost oklenil tega, ki so ga končno postavili. Ali videti je prav tako, kakor bi ga hoteli krščanski bratje odgnati.
Tik pred posvetitvijo je sklical Morten sestanek, da bi dobila občina urejeno vodstvo, in izvolili so stavbni odbor za občinski svet. Spet stari naseljenci. Neprestano oni. Saj ni bilo čudno, da je marsikdo pričel godrnjati.
Pri tej priliki je povedal, s čim bo cerkev znotraj okrašena, in je dodal, da še nimajo nikake oltarne slike. Vendar, ali mu dovolijo obesiti nekaj, kar je pravkar dobil od svoje matere? In pokazal je prt, ki ga je brat prinesel s seboj.
Norveške barve! Spominjalo je na zastavo. In bila je domača tkanina. Marsikaka žena v stari domovini je tkala take prte v čast in okras. Gladili so ga z rokami. Ne, kaj takega!
“Ampak preden ga obesimo, moramo vprašati župnika,” je predlagal Morten.
Tedaj pa je udaril Per s pestjo po mizi. Župnika! Ne, vra-
v roki nosi veliko knjigo z zlatim križem, učitelj na novo obrit in v praznični obleki. In daleč in daleč z ravnine prihajajo ljudje. Zdaj se ustavijo in poslušajo zvonjenje. To je velik dan. Končno je napočila tukaj v divjini nedelja, poslušaj, zvoni! Mnogo so tukaj pretrpeli, revščine in muk, trdih zim, razočaranja in predvsem domotožja,— ali poslušaj! Tudi tukaj je zra-stlo krščansko bivališče, naselbina s cerkvijo in zvonovi, ki jim bodo odzdaj zvonili vsako nedeljo in praznik.
Najbolj čudna vozila prihajajo preko zemlje brez vsake poti, prerijski vozovi z volovsko vprego, polni žensk in otrok. Seveda, v diru ne gre, vendar se
for caring
birth defects are forever unless you help
I
..^
r
III
r
|kl)imesj|
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA OČETA, STAREGA OČETA IN TASTA
ALOJZIJ RUS
ki je preminul po daljši bolezni 15. januarja 1973.
V tihem grobu mirno počivaj in večno blaženost v nebesih uživaj,
in da bi bili enkrat vsi na vse veke združeni.
THtS SPACE CONTRIBUTED BY THE PUBLISHER
Žalujoči:
Marija Stropnik, Rozalija Boh, Ivanka Božič, hčere Frank, Jože in Anton, zetje. Ostalo sorodstvo.
Euclid, O. 15. januarja 1974.
večidel v prazničnih oblekah iz stare domovine. Tam je Kal s svojimi. Pavlina Skaret je zdaj prav za prav odrastla; dobila je novo obleko, ki ji jo je napravila Ana, Perova žena, in belo ruto z rdečimi pičicami. Maha z velikimi rokami in videti je odrastla,—če bi se le malo bolje držala. Kaj je že preveč težko delala, ko je pomagala očetu? Kar se Kala tiče, danes nima | kučme, ampak široki klobuk, ki
Anders hodi zraven svojega delje. To jo je tako užalostilo,
da je danes ostala doma in jo- : kala. Vendar poglejte — ali ni to ona, ki le prihaja za njimi? (Dalje prihodnjič)
ERDINOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 02 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
&RDM0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
i\ Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-
,	K	. ^	\(: menta	m druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00	dosti
stu.	Karen	je v	isti obleki in v\\ ,	- ,	jv
1 L koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odohre
istem ogrinjalu kakor tistikrat j f/ na dražbi, preden so potovali | j i
semkaj. Ali na konec robca je ; y, letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s kanila dišečo vodo in v roki nosi ( tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društve-molitvenik. Vendar je spet na; ); nili vesti in novic, poti v cerkev.	jb,-

iViglej, tukaj v Ameriški Domovini .je žopei oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov}
Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nek&t dolarjev.
Pomni, draga ženica.- vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
_Zato vsak Han preglejva Ameriško Domovino, ne
samo novice ir. drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec,
/.aoefjpv *n pri njem
ki oglašuje v An-i*»»•»«h"1 TV
'"’SEffl


AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
• Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
® Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
• SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
• ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431).
RALPH GODEC, društvo št. 63, Tel. 524-5201 347 E. Hillsdale Dr., Seven Hills, Ohio
ANNE GROSEL, društvo št. 193, Tel. 531-2083 20260 Blackfoot Rd., Euclid
JOSEPH KOREN, društvo št. 224, Tel- 731-5586 26901 Elinore Road, Euclid
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov: .......................
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
MULLMIY P0&REBK! M10D
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 1561h at.	RE 1-9411
Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. k Vara. naiodnost in privatni običaji upoštevam. tr Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
44 orna amhulančna poslnga in aparat za vdihavanje kisika.
BEGUNCI IN SPET BEGUNCI — Današnji svet je poln beguncev vseh vrst ras in prepričanj. Slika kaže skupina prebivalcev hribovitega predela na zahodni strani Južnega Vietnama, ko se umikajo pred rdečimi, ki ogrožajo njihova naselja.
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
!:!
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK

Ameriška Domovina
5117 SL Clair Avenue	431-0628