STOL glasilo \. delavcev industrije pohištva Stol Kamnik leto XXIII junij 1976 TOZD 2 — Tovarna ploskovnega pohištva TOZD 2 (temeljna organizacija združenega dela tovarne ploskovnega pohištva j— STOL Kamnik) je ena izmed petih TOZD združene organizacije STOL Kamnik. lrT|a eno od pomembnih nalog v delovni skupnosti STOL Kamnik, saj ima okoli 200 zaposlenih in njena realizacija predstavlja okrog 1/3 skupne bruto realizacije celega Podjetja. Kot obrat je začela z delom 1. 8. 1971, kot TOZD pa je bila ustanovljena v začetku leta 1974. Osnovna naloga je proizvodnja ploskovnega pisarniškega pohištva, kot dopolnitev programa je UNI-program (sestavljivo pohištvo za dnevne sobe, spalnice, Predsobe itd.). TOZD 2 je organizacijsko zaključena celota od lastnih skladišč lverk, furnirja, kartonov, obojev, proizvodih oddelkov, skladišč polizdelkov, repro-Taterialov in organizacijskih sredstev do skladišč gotovih izdelkov. TOZD razpoka tudi s svojim avtoparkom (bočni vi-"Par, stranski viličar, kombi za prevoz re-Promaterialov). Sam transport v oddelkih °d razreza iverk do oddelka površinske Pa poteka na valjčnih progah in so dvi-govozi samo kot dopolnilo. Kot kooperant v programu skoraj izključno -sodeči® . TOZD 1 ■— tovarna sedežnega pohištva (kovina, predali, masivni polizdelki)- Glede vzdrževanja, rezervnih delov m Popravila vseh okvar na strojih in zpr_adbah nam kompletne usluge vrši smžba za vzdrževanje (električarji, kovi-narji, gradbena grupa). Povprečni mesečni plan zajema proizvodnjo od 5000—6000 ekvivalentnih enot iomara, pisalna miza). Z novimi investicijami v preteklih letih — postavitev novega agregata za obdelavo ploskovnega po-mstva in novih skladiščnih površin — pa s° TOZD dane možnosti za realizacijo vseh potrebnih kapacitet za daljšo dobo. Skoraj vsa proizvodnja je vodena pre-K° računalnika. Vsak dan dobivamo sveže Podatke o zalogah skladišč, kupcih, reali-.2ac'ji, o minimalnih zalogah vseh ma-terialov in repromaterialov, tako da lahko Priprava dela takoj ukrepa. S tem lahko eveda držimo na vseh skladiščih mini-Talne zaloge, kar je bistvenega pomena aradi dragega skladiščnega prostora in Pratnih sredstev, ki so vezane z velikimi Za|ogami. , Specifičnost naše proizvodnje je tudi kladišče polizdelkov, na katerem lahko rzimo v minimalnih zalogah ves asorti-! an naše proizvodnje. Strojni proizvodnji tako omogočeno, da dela po nalogih eodvisno od dela in stanja naročil v montažnih oddelkih. Vsa proizvodnja v ‘ °ntažnih oddelkih pa teče izključno po ■ ar°črlih kupcev in se preko računalnika Zdela za vsak izdelek posebej montažni nalog, ki je istočasno tudi kontrola in obračun proizvodnje za sodelavce, ki delajo na končni montaži. Za pretežni del proizvodnje je odvzem na domačem tržišču, v zadnjem času pa se nam vedno bolj odpirajo možnosti izvoza v arabske države. Do aprila 1975 je v pričakovanem sorazmerju vsako leto naraščala gospodarska rast in pro- duktivnost v skladu s predvidenim planom. Od aprila 1975 pa skoraj do konca leta pa so nastopile težave tako pri prodaji pisarniškega pohištva, kot UNI-pro-grama. Vzroki so znani — obvezen 50% depozit za pisarniško pohištvo kot investicijsko blago in 30 % obvezni polog pri prodaji UNI-programa. Kljub navedenim težavam pa smo leto zaključili ugodno, tako v realizaciji plana kot bruto realizaciji in v ostanku dohodka. Produktivnost je že zaradi omenjenih težav ostala na ravni leta 1974. Ena od glavnih nalog v letu 1975 je bilo sprejetje in izvajanje stabilizacijske- (Nadaljevanje na 2. str.) i-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k * ★ * * * * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ Ob U. fruLifcii, dnemi b&tca, 22. £uLi£ii dnemi n&ia^e in 27. £uLi£iL, ptazniku kamniške &bčine n6em £&deLa&cem i&kcene ce&iitke Uredništvo Glasila ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ :-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-k-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-k-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K Nalep temeljne folije na Frizovi stiskalnici TOZD 2 — TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA (Nadaljevanje s 1. str.) ga programa. V tem smislu je bila ustanovljena posebna komisija, ki je po TOZD in sektorjih spremljala vse dejavnike, ki pripomorejo k intenzivnejšemu delu, boljši disciplini, prihranku materialov, bolj konkretnemu delu samoupravnih organov itd. Tako smo se tudi v TOZD 2 z vso resnostjo lotili vseh potrebnih stabilizacijskih ukrepov. V letu 1975 je vzpodbudno, da se je povečalo doseganje norm. Disciplino smo poostrili s sprejetimi samoupravnimi akti o disciplini in redu v kolektivu, ki pa seveda ne prizadenejo normalno prizadevnega in -discipliniranega sodelavca, ki se zaveda svojih dolžnosti in pravic. Glede uvoza repromaterialov je uspelo nabavnemu oddelku zmanjšati uvoz za 90% in smo le v manjši meri odvisni od uvoza. Seveda pa so domači repro-materiali precej dražji in zaenkrat še slabše kakovosti. Eden od problemov, s katerimi smo se do sedaj srečevali, je tudi problem škarta. Vedno se je gibal v normalnih mejah, skušali pa ga bomo v bodoče še zmanjšati z določenimi organizacijskimi predpisi in ustreznim nagrajevanjem, povezanim s tem. Večjo pozornost je treba posvetiti tudi predelavi, razprodaji, oziroma odpisu zalog polizdelkov, ki nas bremenijo več kot eno oziroma dve leti. V sodelovanju s prodajo se dogovarjamo, da se nujno v obliki končnega izdelka kompletirajo in prodajo vsi polizdelki tistih furnirjev in tipov, ki jih več ne proizvajamo, oziroma jih prodajno ne nudimo več. V letu 1975 smo imeli tudi nekaj težav z evidenco in primanjkljajem drobnega inventarja. V začetku letošnjega leta smo za rešitev tega problema posta- Retuširanje UNI programa vili orodjarno — brusilnico, v kateri bosta dva ustrezna sodelavca vodila vso evidenco nad rezili, orodjem, brušenja orodja in seveda pomagala tudi pri nastavitvi strojne linije. V zadnjem času smo uspešno rešili tudi vse probleme glede nadur. Število nadur, ki so še ostale, je le minimalno in jih delamo le tam, kjer je to neobhod-no potrebno. Investicije v letu 1975 so bile razen nekaterih manjših stvari v celoti izpeljane — tako asfaltiranje dohoda v tovarno in parkirnega prostora, urejen je bil problem ogrevanja pri vseh vhodih, nabavljen, postavljen in aktiviran je bil nov strojni agregat za obdelavo ploskovnega pohištva itd. Če bodo le investicije dopuščale, bo zaradi boljšega reda in discipline nujno postaviti okrog tovarne ustrezno ograjo z zunanjo čuvajnico. V letu 1975 je bila prvič večja udeležba TOZD 2 na področju inženiringa (Ekonomska fakulteta, Sežana, Beograd). Smatram, da smo se brez posebnih težav vključili v to novo dejavnost, saj smo se zavedali, da uspemo na trgu le, če naredimo kupcu, poleg rednega programa, tudi tisti dopolnilni program, ki ga le ta zahteva. Eden od zelo hudih in vznemirljivih problemov, ki nas tarejo v letošnjem letu, je problem bolniške, ki je v prvih štirih mesecih kar za 20 % večja kot v istem obdobju lani. Za reševanje tega problema bo potrebna stalna kontrola bolnikov v staležu. Za družbeno prehrano je v TOZD dobro preskrbljeno, saj imamo poleg redne tople malice še servirko, ki dva do trikrat dnevno z vozičkom obide vsa delovna mesta in postreže z ustrezno pijačo in jedačo. Predvideno imamo nabavo hladilnega pulta, da bi bila izbira hrane še večja in ne bi imeli več problema, ko pri glavni malici zmanjka toplega obroka. V letošnjem letu nove delovne sile nismo zaposlili, razen sodelavcev, ki so se vrnili od vojakov. Zanimiva je struktura sodelavcev v našem TOZD. Trenutno nas je zaposlenih 196, od katerih je polovica žensk in polovica moških. Po kvalifikacijski strukturi je 44 kvalificiranih, 100 polkvalificiranih, ostali pa so nekvalificirani. Mladincev je 140. kar pomeni, da smo v povprečju zelo mlad kolektiv. Klimatski pogoji v obratu so prirejeni tako, da kaloriferji dovajajo topel zrak v zimskem času, poleti pa hladnega. Poleg rednih nalog, to je izvršitev plana, nas od večjih nalog v letu 1976 čaka še naloga realizacije predvidenih investicij — dali smo prednost dokončanju upravne zgradbe, še skrb za boljše varstvo pri delu, skrb za boljšo disciplino, samo kvaliteto dela, še boljšo vzgojo sodelavcev, skrb za boljši izkoristek vseh materialov, ena od najvažnejših pa je sprejetje nove analitične ocene delovnih mest in s tem ustreznega povišanja osebnih dohodkov. Zadali smo si tudi plan, da v naslednjem tromesečnem obdobju zmanjšamo število ur obračunanih po režiji za 10—15%. Izredno pomembno vlogo v našem TOZD ima razvoj samoupravljanja. V dobrih dveh letih delovanja samoupravnih organov so se razvijali v pozitivni smeri in poudarjali vedno večjo vlogo neposrednega proizvajalca pri odločanju. Seveda je v tej smeri — še večje in popolnejše vloge samoupravljalcev, še dolga Pot — toda rezultati začetega dela so tako vzpodbudni, da se lahko v prihodnosti popolnoma zanesemo na odločitev neposrednih proizvajalcev. Vse sile samoupravnih, družbenopolitičnih in vodilnih organov TOZD so usmerjene v akcijo tolmačenja, razlage in Pojasnjevanja osnutka Zakona o združenem delu. Najbolj pereča problema bosta razčiščevanje dohodkovnih odnosov in pa reorganizacija tehničnega sektorja. Menim, da poleg tega, da se bomo morali ravnati v skladu zakona o združenem delu, nam ne more biti za vzgled nobena druga delovna organizacija, ampak se bomo morali prilagoditi, oziroma analizirati razmere v naši delovni organizaciji, ki so za nas specifične in s tem zgraditi našo nadaljnjo organizacijsko strukturo. Ena od najvažnejših nalog pa je, da še v bodoče spremljamo stabilizacijski program na vseh področjih in pri tem angažiramo čim širši krog sodelavcev na vseh nivojih in v vseh dejavnostih. Na splošno ocenjujem, da so bili odnosi v kolektivu našega TOZD na dovolj visoki tovariški ravni. Tudi odnosi z drugimi TOZD so na dokaj visoki ravni, kar se vidi zlasti v tem, da ni nobenih problemov, kje naj bi se izvršila določena investicija, zlasti pa si TOZD pomagajo s posojanjem, oziroma s premeščanjem delovne sile v primeru pomanjkanja ali viška dela v posameznem TOZD. Skupaj se tudi dogovarjamo o vseh pomembnejših odločitvah, ki so bistvenega pomena za celotno delovno organizacijo. Kljub vsakodnevnim težavam v proizvodnji in splošni nekonjukturni situaciji na tržišču je vzdušje v TOZD optimistično in s pomočjo dela in volje vseh sodelavcev lahko ob koncu leta pričakujemo dokaj realen pozitiven rezultat. F. Burger Kako daleč smo v srednjeročnem planiranju Priprave osnutkov srednjeročnih pla-nov so v zaključni fazi, zato ne bi bilo °dveč povedati nekaj besed o načelih družbenega planiranja in o smernicah razvoja, ki jih sprejemamo v občini in temeljnih organizacijah združenega dela za obdobje od 1976. do 1980. leta. Družbeno planiranje naj bi zagotovilo skladen in enakomeren razvoj družbe in ojenih delov. Po načelih sočasnega in tekočega planiranja vsi udeleženci družbe-ne9a planiranja svoje plane usklajujejo in * njimi načrtujejo svoj razvoj. Delovni •judje imajo pravico in dolžnost planiranja na osnovi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Glavne smernice v osnutku dogovora ° osnovah družbenega plana občine Kam-oik za obdobje 1976—1980, ki so ga de-'avski sveti tozdov v naši delovni organi-zacijj že obravnavali, predvidevajo razen kvalitetnih dejavnikov še: — stopnjo gospodarske rasti 6 % ■— stopnjo rasti produktivnosti 3,8 % — stopnjo rasti zaposlenosti 2,2 %> Glede na današnje gospodarske in poetične tokove je to zahtevna naloga in obveznost; po mnenju razpravljalcev na delavskih svetih tozdov v naši delovni or-ganizaciji pa tudi prezahtevna. Glede na sedanje stanje v lesni industriji in možno-s« razvoja naših tozdov pa so za nas ti Cl'ji skoraj nedosegljivi. V tem mesecu bomo sprejemali tudi samoupravne sporazume o smernicah srednjeročnih planov tozdov. Smernice iz dogovora o osnovah družnega plana kamniške občine smo kot udeleženci in podpisniki tega dogovora dolžni ugraditi v plane tozdov. Lesna industrija je glede razvoja v Precej nezavidljivi situaciji, saj je znano, p® je tako v jugoslovanskem kot v slo-enskem merilu lesnopredelovalnih zmog-1'vostj dovolj In preveč. Podobno bi lahko ekii tudi za naše tozde. Zato bo vklju-tev v občinski dogovor in srednjeročni Plan zahtevna naloga, prav tako postavi-v smernic razvoja naših tozdov, še bolj pa izpolnjevanje teh smernic. v Vsekakor stopnja fizične rasti proiz-Pdj®- ki je bila v preteklosti za naše p djetje okoli 6 %> letno, ob malenkost- nem planiranem povečanju zaposlenih, skoraj izključno s produktivnostjo dela ni dosegljiva. Drugo vprašanje, ki se postavlja ob tem pa je, ali bomo povečano proizvodnjo sposobni plasirati na tržišču. Nobenega dvoma ni, da se je treba še nadalje z vsemi razpoložljivimi silami boriti za čimbolj uspešno gospodarjenje na vseh področjih, to pa je tudi eden od pogojev, da bomo planske cilje, ki jih bomo sprejeli, tudi dosegali. S. SMOLE OB OSNUTKU DOGOVORA O SREDNJEROČNEM PLANU Tovariš Korbar je bil tudi sodelavec našega Glasila. Za to številko je pripravljal članek o osnutku dogovora družbenega plana občine Kamnik, ki pa je žal ostal v rokopisu. Objavljamo še nedopol-njenega, z nekaterimi glavnimi mislimi. »Udeleženci samoupravnega družbenega planiranja se v temeljnih usmeritvah, obveznostih dogovarjajo in postavljajo naloge, ki so skupnega pomena. Postopek planiranja temelji na samoupravnih sporazumih in dogovorih. Na ta način udeleženci planiranja usklajujejo svoje potrebe z širšimi družbenimi interesi. Naj naštejemo nekaj družbenih ciljev v občinskem dogovoru: — zagotoviti razvoj samoupravnih odnosov; —■ doseči skladen gospodarski razvoj; — izboljšati delovne pogoje; — jačati ljudsko obrambo in družbeno zaščito; — izvajati varstvo okolja. Glede začrtanih stopenj rasti (gospodarske, zaposlenosti in produktivnosti) je bil tov. Korbar mnenja, da jih bomo mogli doseči le ob resničnem samoupravnem urejanju odnosov v tozdih, hitrejši nadaljnji razvoj gospodarstva pa je odvisen od stopnje razvitosti samoupravljanja. TUDI V STOLU SMO SE ZAVZELI ZA AKCIJO POMOČI PRIZADETIM NA TOLMINSKEM Osnovni organizaciji sindikata je bila dana naloga, da izvede to nalogo čimbolj uspešno. Na zborih in sestankih je bil razložen predlog pomoči prizadetim, ki so zaradi potresa ostali v zelo težkih življenjskih pogojih. Razlage in predloge za pomoč so sodelavci v STOLU z razumevanjem sprejeli. Dogovorili smo se, da bi proizvodni tozdi, ki imajo delo, delali na prosto soboto, dne 26.6.1976 in enodnevni zaslužek prispevali v sklad za Tolminsko. Vsi ostali pa bi prispevali enodnevni zaslužek ali dan rednega dopusta. Takoj po vesteh o potresu na Tolminskem pa smo prizadetim posodili kamp-prikolico, ki je bila sicer namenjena za počitniško letovanje. S hitro in uspešno akcijo smo dokazali, da znamo biti solidarni in pripravljeni takoj pomagati vsakemu, ki ga doleti takšna elementarna nesreča. SINDIKALNA KONFERENCA Servisna služba v Stolu Servisna dejavnost je v naši DO precej neznana kljub zelo uspešni organiziranosti, nastopu na tržišču in strokovnosti. Res je, da je to relativno zelo mlada dejavnost, saj obstaja slabih 6 let. Sestavek ima namen spoznati sodelavce o delu tega oddelka ter na ta način pomagati k odpravitvi nejasnosti in večkrat neutemeljenim (neupravičenim) pripombam, češ, servisa ne potrebujemo. Ali servis v današnji gospodarski situaciji potrebujemo ali ne, nima smisla posebej obravnavati. Jasno je namreč, da nismo še zaključili proizvodnega ciklusa, ko smo naredili izdelek v tovarni. Zaključen je takrat, ko je izdelek prodan, dostavljen kupcu, in sicer v kurantnem (brezhibnem) stanju in lahko začne služiti svojemu namenu. Vsi vemo, da se izdelek po kontrolnem prevzemu še uskladišči, odpremi z različnimi prevoznimi sredstvi v trgovino ali kupcu. Torej — če predpostavimo, da je izdelek pri prevzemu brezhiben (kar ni vedno, saj vgrajujemo v naše izdelke veliko nabavljenih repromaterialov), še vedno prežijo nevarnosti poškodb, ki se zgodijo pri uskladiščenju, manipulaciji, opremi in dostavi kupcu. Servis mora poskrbeti, da vse te pomanjkljivosti, od transportnih poškodb do pomanjkljivosti kakovosti izdelave in vgrajenih materialov, pravočasno odkloni in na ta način pripomore, da je kupec s Stolovimi izdelki zadovoljen, pa tudi mi sami, saj je vsem cilj, da bo tržišče dobilo tisto, kar pričakuje od tako renomi-rane DO. Na ta način servis prispeva k uspešnejši prodaji in s tem stabilnejši gospodarski situaciji podjetja. ORGANIZACIJA SERVISNE SLUŽBE Servisna dejavnost je urejena tako, da rešuje reklamacije, ki nastanejo zaradi slabe izdelave, nekvalitetnih vgrajenih repromaterialov ali mehanskih poškodb po eni strani, po drugi pa opravlja popravila oziroma remont naših izdelkov v uporabi. Servisna služba ima izdelan organigram, v katerem je določena funkcija vseh dejavnikov, ki kakorkoli vplivajo na delovanje le-te. ... pri prevzemu reklamacije Predvsem je poudarjen sistem informacij, ki izredno učinkovito deluje v povratni smeri, oziroma opozarja proizvodnjo na pomanjkljivosti pri izdelavi, emba-liranju, transportu itd., nabavo o vgrajenih materialih ter o potrebi po spremembah tehnoloških postopkov. Tako smo skupaj z drugimi službami in proizvodnjo reševali veliko nepredvidenih pomanjkljivosti v naših izdelkih kot npr. odprema dem. konferenčnih miz in dir. kabinetov, izboljšave pri embaliranju različnih artiklov in tako dalje. Želeli bi, da bi se predlogi, ki so umestni, kot je npr. sprememba sistema nosilcev polic pri pisarniških omarah, hitreje reševali, saj je to v interesu celotnega kolektiva. SISTEM INFORMIRANJA Osnovni dokument za dejavnost servisne službe je reklamacijski list. Ta nam prikazuje vse potrebne podatke o kupcih — reklamantih, reklamiranih izdelkih oziroma napakah, datumu prispele reklamacije, datumu rešene reklamacije, obračunu stroškov za reklamacijo, koga bremenijo stroški reklamacije itd. Za zniževanje stroškov reklamacij je izredno pomemben podatek o napakah, ki se pojavljajo na izdelkih ter o številu le-teh. Zaradi tega smo izdelali šifrant napak, ki nam omogoča statistično obdelavo reklamacij. Zaenkrat podatke obdelujemo ročno -enkrat mesečno, vendar nam tak način vzame veliko časa. Zaradi tega smo predlagali ERC, da nam izdela obrazec, ki bo prilagojen elektronski obdelavi podatkov. Upamo, da bo dokument narejen in bo tudi na tem področju obdelava omogočila hitro in natančno informacijo, ki bo gotovo vplivala na še boljše odpravljanje napak. Z. ŠKRINJARIČ O DELU SERVISA Z namenom, da bi delavci v Stolu spoznali našo servisno službo, sem se namenil opisati njeno področje dela in reševanje problemov, ki jih služba rešuje. Sedemčlanska delovna skupina servi-sinih delavcev opravlja naloge, ki so v Stolu malo vidne, so pa zato bolj prisotne drugod, v Sloveniji in v celi Jugoslaviji. Večina delavcev je po mojem prepričanih, da je podjetje končalo izdelke, ko so odposlani iz tovarne. Toda tu je začetek dela servisne službe. Podjetje za solidno izdelavo jamči z garancijskimi listi. Mnogo kupcev, potem ko je prejelo pohištvo, sporoči podjetju, da izdelki niso v brezhibnem stanju. Tedaj nastopijo servisni delavci, ki pri kupcu pregledajo izdelke in ugotovijo napake, jih odstranijo in skušajo stranki prikazati objektivne vzroke, ki so povzročili okvaro pohištva. Delavci servisne službe opravljajo torej dela: a) odstranitev napak in poškodbe, ki so na pohištvu, ki ga je kupec prejel (garancija običajno traja 1 leto. Stroški popravila v garancijskem roku gredo v breme podjetja), b) popravilo pohištva, na katerem je nastala okvara že po preteku garancije. To so remontna dela pohištva. Popravila plača stranka, c) oprema večjih poslovnih prostorov, ko so bile v zadnjem obdobju. Ljubljanska banka — centrala Ljubljana. Iskra Ljubljana — centrala. Železarna Ravne na Koroškem. Palata Beograd v Beogradu in drugi. Servisni delavci pri opremi poslovnih Prostorov sodelujejo v končni fazi in poskrbijo, da naročnik zapisniško prevzame opremo. _ Pri odstranitvi napak in poškodbah pohištva se servisni delavci največkrat srečujemo z okvarami, ki nastanejo pri pohištvu med transportom; so pa tudi na-Pake, ki nastanejo pri vgraditvi polizdelkov, kot je na primer pri stolih dvižni mehanizem. Niso tudi redki primeri, ko se pokažejo napake pri nesolidni izdelavi Pohištva v posameznih fazah. Priporočal hi, da se vsak član kolektiva zaveda pomembnosti solidno opravljenega dela, saj napake, ki se na pohištvu pokažejo pozneje, ustvarijo pri kupcu nevoljo in naše izdelke prikazujejo za nekvalitetne. Delavci v servisni službi pri opravljanju *eh nalog obiščemo mesečno 150 do 200 strank, od tega 10 do 15% strank v dru-Sih republikah. Približno 60 % našega de-ja je odprava napak na pohištvu, ki je se v garanciji. Odpravljamo torej napake na podlagi reklamacij. 40% našega dela Pa je popravilo pohištva, ki so ga stranke uporabljale dalj časa. Največ dela, to je ho 70%, opravimo po posredovanju našega tozda trgovina in njenih INTERIE-ROV. Trudimo se, da so stranke zadovoljne ln jim obrazložimo objektivne vzroke na-Pak. Pri stiku s strankami pa seveda ved-P° poudarjamo kvaliteto naših izdelkov. S tem, da opravimo napake, kupci ostajajo naše stranke. Toda večkrat je katera stranka sama premalo korektna. Mehansko okvaro pohištva, ki jo povzroči sama, skuša prevaliti na podjetje. Stranke se izgovarjajo, da so takšno pohištvo Popravilo vrtiljakov v delavnici prejele. Pri marsikaterih primerih je težko ugotoviti povzročitelja, ker kupec pri prevzemu ne potrdi, da je pohištvo prejel v brezhibnem stanju. So tudi primeri, ko odstranimo napake, ki so manjše in jih servisni delavec opravi v zelo kratkem času. Pogosto smo odsotni po ves dan, po 100 km vožnje opravljamo delo pri strankah. Delo servisne službe se je že povečalo sedaj, ko izdelke UNI-programa prodajamo za široko potrošnjo. Servisna služba, ki šteje sedem sodelavcev, opravlja delo tako, da je stalno po en mizar v INTERIERU Beograd in IN- TERIERU Zagreb, en sodelavec dela v delavnici na Duplici in popravlja dele pohištva, ki jih pri stranki ni mogoče popraviti. Take izdelke drugi delavci servisne službe prepeljejo v poltovomem avtomobilu v delavnico. Delavci servisne službe moramo poznati vse vrste izdelkov podjetja in biti pripravljeni na vsa dela mizarja, spoznati pa se moramo tudi na tapetniška in kovinska dela. Upam, da sem s tem opisom vsaj nekoliko spoznal člane tozdov o delu naše, za podjetje dokaj nove dejavnosti. R. SUHADOLC Ustanavljanje kluba samoupravljalcev Kamnik Na pobudo sindikatov se temeljne in ruge organizacije združenega dela ter ni?.® samoupravne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva v kam-'ski občini dogovarjajo o ustanovitvi Klu-Da samoupravljalcev Kamnik. . . v Klub samoupravljalcev se združu-Jej°_ delavci preko svojih samoupravnih in ruzbenopolitionih organizacij in skupno-,Cl,_ ha bi omogočili izmenjavo svojih iz-usenj in izkušenj delegatov pri razvija-ju vsebine, organizacije in metod samo-Pravljalske prakse. V okviru kluba bodo Prejemali in uresničevali skupen pro-gram družbenopolitičnega izobraževanja n usposabljanja. Predvideno je, da bo Klubu organizirana svetovalna služba, ' ho samoupravljalcem nudila strokovno Pomoč pri uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja. Kljub bo imel lastno hfiznico in čitalnico, kjer bodo samo-pravljalcem na voljo knjige, revije in arugo tiskano gradivo. V predlogu programa dela Kluba je an največji poudarek družbenopolitič- nemu izobraževanju članov samoupravnih organov in delegatov. Tako so predvideni seminarji za člane delegacij in delegate družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, seminarji za samoupravne delavske kontrole, seminarji za samoupravne organe v TOZD, za organe upravljanja v organizacijah združenega dela, za komisije za spremljanje in delitev dohodka in osebnih dohodkov ipd. V seminarjih se bodo samoupravijaloi usposabljali za ustvarjalno sodelovanje v proizvodnji in delitvi ter za razvijanje dobrih medsebojnih odnosov. Samoupravljale! bodo seznanjeni z družbenim bist- vom samoupravljanja in samoupravnih odnosov, z metodami dela samoupravnih organov, s problemi gospodarjenja v organizacijah združenega dela in širši družbeni skupnosti. Organizirati nameravajo vrsto razprav o tekočih problemih družbenega in gospodarskega razvoja po posameznih panogah dejavnosti; o aktualnih vprašanjih dela in življenja neposrednih proizvajalcev in upravljalcev itd. Dejavnost Kluba se bo financirala iz članarine, ki znaša letno za delovne organizacije 0,20% od bruto osebnih dohodkov. Temeljne organizacije našega podjetja so se odločile, da pristopijo k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in delovanju Kluba samoupravljalcev za eno leto. A. ŠVIGELJ ! j J Naslednja številka Glasila bo zaradi kolektivnega I dopusta izšla konec avgusta. I ! Poklic: MIZAR V želji, da se učenci, ki letos končujejo osemletko in njihovi starši bolje seznanijo s poklicem mizarja, priobčujemo naslednji sestavek, ki sta ga pripravila naša sodelavca Peter Jerman in Maks Vukmir. Les je eden prvih materialov, ki jih je začel človek uporabljati in tudi obdelovati že v zelo zgodnji dobi svojega razvoja. Prvotno je les obdeloval vsakdo za svoje potrebe, z razvojem delitve dela pa so se pojavili tudi prvi specializirani izdelovalci lesenih predmetov. Z nadaljnjim razvojem take delitve dela pa so se raz- vili današnji poklici lesne stroke — med drugimi tudi poklic — mizar. Arheološke najdbe v Egiptu iz 3. tisočletja pred našim štetjem so med drugimi predmeti odkrile tudi izredno dovršene lesene izdelke: stole in mize. To nam dokazuje, da so ljudje že v tej dobi znali občutiti in izkoristiti tehnične in estetske lastnosti lesa. Ravno zaradi takih lastnosti je les živ material; z njim je potrebno ravnati z občutkom in dobro poznati ter znati uporabiti njegove posebnosti, zato je poklic mizar zanimiv in zahteven poklic. V novejšem času, ko mizar uporablja pri svojem delu moderne obdelovalne stroje, pnevmatske in električne ročne strojčke, nove materiale za površinsko obdelavo ter ekshavstorske in klima naprave, delo mizarja ni več tako naporno kot pred desetletji, ko je moral vse opraviti z ročnim orodjem in z lastno močjo. Ostaja pa še vedno potreba, da ima dober mizar občutek za les in veselje do svojega poklica. Z moderno tehnologijo, organizacijo in delitvijo dela je vse manj potrebno, da bi neposredno idelo v industrijski proizvodnji opravljali mizarji s širokim poznavanjem celotnega profila dela, temveč so za to delo potrebni specializirani delavci z širšim splošnim in ožjim strokovnim znanjem lesne stroke. To pa poraja večje potrebe po delavcih s širokim praktičnim strokovnim znanjem lesne stroke izven neposredne proizvodnje. V moderni delitvi dela ni potrebno, da bi ozek krog delovnih operacij, ki se ponavljajo, opravljal mizar, ki se je za poklic usposabljal 3 leta; ta dela lahko opravijo delavci, ki se dosti hitreje -usposobijo za to. Mizarjem se pri tem odpirajo nova, zahtevna delovna mesta, kot so: vzorčni mizar, mizar-vzdrževalec, šabloner, popravljalec izdelkov, monter zahtevnih izdelkov, samostoj- ni monter neserijske opreme, terenski monter, servisni delavec, kontrolor kvalitete, skladiščnik, brusač orodja - orodjar, vodja delovnih skupin, upravljanje najzahtevnejših agregatov, proizvodnja neserijske opreme in podobno. Pri teh delih lahko mizar izkoristi svoje poklicno znanje in z zadovoljstvom opravlja svoje lepo in zahtevno delo — delo mizarja. V DO Stolu je v letu 1976 prostih 10 učnih mest za poklic pohištveni mizar. Prijavijo se lahko učenci, ki so uspešno končali osemletno osnovno šolanje in da so psihofizično Zdravi ter sposobni za opravljanje tega poklica, kar dokažejo z zdravniškim spričevalom. Učna doba traja tri leta. Praktični del pouka se vrši v mizarski delavnici za učence v TOZD — 1 na Duplici, ločeni od proizvodnih obratov. Teoretični del pouka pa se vrši v Škofji Loki v lepo urejenem poklicnem lesnem šolskem centru poleg tovarne Jelovica. V enem letniku učenci obiskujejo 5 mesecev teoretični del pouka v poklicni Na slovesni seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki je bila 31. maja 1976 v Ljubljani, so podelili letošnje zlate znake sindikata. Prejele so ga sindikalne organizacije in posamezniki. Za uresničevanje delavskih interesov z dolgoletnim delom v sindikalni organizaciji je prejel odlikovanje tudi glavni direktor naše tovarne Ivan Urh. Izvršni odbor republiškega odbora sindikata delavcev lesne industrije in go- šoli, sedem mesecev pa praktični del v delavnici. Učenci imajo pravico do letnega dopusta, ki traja 6 tednov neprekinjeno ali pa v presledkih 30 delovnih dni. Tedensko traja praktični pouk 40 ur. Nagrade učencev so naslednje: I. letnik 720,00 dinarjev II. letnik 840,00 dinarjev III. letnik 1000,00 dinarjev Zgoraj navedene nagrade so za čas teoretičnega pouka konstantne, za čas praktičnega pa gibljive. Z ozirom na učni uspeh v delavnici učenec lahko doseže ocene od 0 % do 25% na osnovo. Nagrada pa se še poveča glede na šolski uspeh pod naslednjimi pogoji: če učenec opravi razred s prav dobrim uspehom, mu po našem internem pravilniku o izobraževanju učencev pripada še 10% na osnovo za vsak letnik, če pa učenec opravi razred z odličnim uspehom, pa 25% -na osnovo. Ravno tako učenci dobijo bloke za malico in regres za letni oddih, kakor delavci v rednem delovnem razmerju. POTEK PRAKTIČNEGA UČENJA Praktični pouk poteka po programu za vsak letnik. V prvem -letniku učenci spoznajo mizarsko ročno orodje, uporabo, izdelavo ter vzdrževanje mizarskih konstrukcijskih vezi z ročnim orodjem z namenom pridobivanja ročnih spretnosti. Ob koncu prvega letnika izdelujejo manj zahtevne mizarske izdelke. Vzporedno spoznavajo osnovne materiale, vrste lesa in tvoriva. V drugem letniku učenci spoznavajo osnovne mizarske stroje in vadijo delo s strog. Delajo lažje kosovno pohištvo iz Stolovega programa. Vadijo se brati načrte in pripravljati tehnično dokumentacijo. Za dane naloge si narišejo izdelek 1:1 ob pomoči inštruktorja za pravilno razumevanje dane naloge. V III. letniku učenci spoznavajo vse osnovne mizarske stroje in delo z njimi. Delajo pohištvene elemente iz Stolovega programa od začetne do končne faze. Po končanem triletnem šolanju učenec opravi izpit in postane kvalificiran pohištveni mizar. zdarstva Slovenije ocenjuje, da se je Ivan Urh od delavca do gospodarskega strokovnjaka razvil ob družbenopolitičnem delu v sindikatu. Ivan Urh ima pomembne zasluge za krepitev in razvoj osnovnih organizacij sindikata in se je dosledno zavzemal za uresničevanje vseh sklepov. Pomemben je tudi njegov prispevek na področju samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov-Ima že več odlikovanj, med njimi tudi plaketo sveta ZSJ ob petdeseti obletnici sindikatov. IVAN URH —GLAVNI DIREKTOR INDUSTRIJE POHIŠTVA STOL KAMNIK PREJEL ZLATI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Še o stanovanjski problematiki Delavski svet delovne organizacije je na zadnjem zasedanju sprejel srednjeročni Program stanovanjske izgradnje. Ta program izhaja iz analize 97 obstoječih prošenj za stanovanja in iz analize vprašalnika o stanovanjskih razmerah zaposlenih sodelavcev. Vprašalnik je izpolnilo približno dve tretjini delavcev, tako da odbor za kadre DO, ki je na tej podlagi tudi izdelal predlog srednjeročnega programa, ni dobil popolne slike, posebej še zato, ker je bilo več kot polovico izredno pomanjkljivih odgovorov. Odbor za kadre DO je pričakoval, da bodo sodelavci anketo točneje izpolnili in da jo bodo izpolnili vsi, saj jo je vsakdo tudi dobil, vendar, kot rečeno, pomanjkanje interesa Pri tistih, ki imajo stanovanjski problem že rešen, je dejansko sliko stanovanjske problematike in potreb, obenem pa tudi mnenje o srednjeročnem načrtovanju, nekoliko Popačilo. SREDNJEROČNI PROGRAM STANOVANJSKE IZGRADNJE JE V KRATKEM TAKLE: — v naslednjih treh letih bo zgrajen stanovanjski blok na Duplici, na prostoru, ki je še rezerviran za stanovanjsko izgradnjo; viti celotna sredstva za izgradnjo bloka in bi lahko gradbeno podjetje, ki bo blok gradilo, pričelo z delom spomladi, če bo zima mila, pa že ob koncu zime; — delavski svet delovne organizacije je sprejel, sklep, da se s 1. junijem letos poviša sedanja stopnja prispevka za sta- novanjsko izgradnjo, ki znaša 6%, na 9%. Tako zbranih sredstev, ki so v celoti na razpolago podjetju in jih ni potrebno deliti po kriterijih, ki veljajo za zbrana sredstva do 6 %, bo v letošnjem letu približno 150 starih milijonov dinarjev. Pri tem je upoštevano planirano povečanje osebnih dohodkov v tem letu. Tako zbrana sredstva se bodo izključno namenila za gradnjo bloka; — odbor za kadre DO je zadolžen, da v čim krajšem času izdela sistem in kriterije za dodeljevanje stanovanj v novem bloku. Z realizacijo tega srednjeročnega programa bomo v naši delovni organizaciji uspeli rešiti večino stanovanjskih problemov naših sodelavcev. K. VAVPOTIČ — sredstva za stanovanjsko izgradnjo, zbrana po obstoječem sistemu, to je 6 % °d bruto osebnih dohodkov, se bo uporabilo 80% za gradnjo stanovanjskega blo-ka, 20% pa kreditiranje za individualno gradnjo. Trenutno bo na razpolago do konca iunija za kreditiranje individualne gradnje okoli 47 milijonov starih din. Delavski Svet delovne organizacije bo na prihodnji S6ji razpravljal o kriterijih, ki naj jih posamezni prosilci izpolnijo, da lahko kandidirajo za posojilo v tem letu. Tisti, ki zali dobiti kredit, lahko na podlagi lanskih zahtev takoj pripravi podatke in prošti0 za kredit, ki jo bo oddal takoj, ko bo delavski svet delovne organizacije objavil dokončne razpisne pogoje. S tem bomo skrajšali čas za reševanje, komisiji pa olajšali delo; — sredstva namenjena za gradnjo stanovanjskega bloka bomo, vsaj tako pred-v|devamo, ker še ni podatkov, vezali pri občinski stanovanjski skupnosti za dobo d"6h let. Ta skupnost nam bo odobrila kredit v višini 100% vloženih sredstev, b tem bo najbrž že letos mogoče zagoto- Stanovanjski bloki na Duplici Kadrovske spremembe v maju 1976 lastnost delavca so si prido- V TOZD tovarne sedežnega pohištva 1. LANIŠEK Cveto, nekvalificiran de-iavec, razvrščen je v PE 4. Zaposlil se I® Po odslužitvi kadrovskega roka. 2- SKREBINEK Vojko, nekvalificiran elavec, razvrščen je v PE 8. Zaposlil se J6 Po odslužitvi kadrovskega roka. V TOZD tovarne ploskovnega pohištva Duplica 1. ČERNEVŠEK Matevž, nekvalificiran elavec. Zaposlil se je po odslužitvi kad- rovskega roka. 2. HRASTOVEC Franc, nekvalificiran elavec. Zaposlil se je po odslužitvi kadrovskega roka. . 3- VEHOVEC Janez, mizar. Zaposlil se J® po odslužitvi kadrovskega roka. V TOZD trgovina . , 1 ■ ZDRAVKOVlC Ljiljana, ekonomski tehnik, v Interier Beograd. Delovna skupnost skupnih služb 1. KUKANJA Ernest, monter ogrevalnih naprav. Zaposlil se je po odslužitvi kadrovskega roka. LASTNOST DELAVCA JE PRENEHALA V TOZD tovarne sedežnega pohištva Duplica so prenehali delati 1. GROŠELJ Janez, nekvalificiran delavec, delal v PE 3. Odšel na odsluženje kadrovskega roka. 2. OREŠKOVIČ Josip, nekvalificiran delavec, delal v PE 3. Iz delovne organizacije je odšel na lastno željo. 3. RISTIČ Zdravko, nekvalificiran delavec, delal v PE 4. Odšel na lastno željo. 4. SAKAČ Stjepan, mizar, delal v PE 8. Odšel na lastno željo. 5. SPRUK Anton, tapetnik. Delal v PE 5. Odšel na lastno željo. 6. TOMAN Milena, nekvalificirana delavka. Delala v PE 7. Odšla na lastno željo. 7. URŠIČ Alojz, nekvalificiran delavec. Delal v PE 7. Odšel na lastno željo. 8. ZALAZNIK Ivica, tapetnik. Delala v PE 7. Odšla na lastno željo. V TOZD tovarne ploskovnega pohištva Duplica 1. FLERIN Karol, nekvalificiran delavec. Pravica lastnosti delavca mu miruje — 3 mesece. 2. GAJŠEK Matilda, nekvalificirana delavka. Odšla na lastno željo. V TOZD delavske restavracije 1. CERAR Jožefa, trgovska pomočnica. Je uveljavljala družinsko pokojnino. 2. NAROBE Olga, nekvalificirana delavka. Odšla na lastno željo. V TOZD trgovina 1. MASNEC Breda, gimnazijski maturant. Delala v Interierju Zagreb. Odšla na lastno željo. 2. NOVAK Peter, ekonomist. Delal v službi za prodajo na tuja tržišča. Odšel na lastno željo. Kadrovska služba Varnost človeka v prometu Področje varstva pri delu in prometna varnost se vse bolj zbližujeta. To pa je tudi pravilna pot k zagotavljanju vse večje varnosti človeka — delavca. Ni dovolj delavcu zagotoviti varnost in ga poučiti za varno delo na njegovem delovnem mestu, kajti tudi razne nezgode izven delovnega mesta in izven OZD imajo kot posledico določeni zastoj v proizvodnji, da ne omenjamo vseh posledic, ki jih utrpi sam poškodovanec. Največ nesreč se danes pripeti na cestah. Ravno varnost v cestnem prometu dostikrat zanemarjamo in jo ne vključujemo v varstvo pri delu, čeprav vemo, da je vsak delavec ob prihodu na delo in ob odhodu z dela tako ali drugače udeleženec v prometu. Prometne nesreče pa, kot že rečeno, poleg vseh ostalih posledic, predstavljajo tudi veliko družbeno breme. Po podatkih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je v letu 1971 ta skupnost izplačala 73 milijonov novih dinarjev za zdravljenje 12.000 poškodovanih in za invalidnine zaradi prometnih nezgod. Od tega je polovica vseh nezgod obravnavana kot nesreče pri delu. Za varnost cestnega prometa je najpomembnejši dejavnik človek — prometni udeleženec. Ker se bliža čas dopustov, ko se bo večina naših sodelavcev odpravila na daljšo ali krajšo pot s svojim vozilom, naj omenim nekaj dejavnikov, kateri lahko vozniku zmanjšajo sposobnost za varno vožnjo. Na prvem mestu je utrujenost, katera je po ocenah strokovnjakov 25 % vzrok za prometne nezgode. Utrujenost se v blagi obliki pojavi že po 90 minutah neprekinjene vožnje, po 3—4 urah pa doseže skrajno mejo dopustnosti. Vozniki velikokrat na znamenja utrujenosti prepozno reagirajo, ker se ne zavedajo, v kako resnem stanju so. Znamenja utrujenosti so: veke postanejo težke, dobimo občutek tujka v očesu in pojavi se dvojni vid, suha usta in občutek žeje, zehanje, občutek da vozilo ne deluje dobro. Čim opazimo navedena znamenja, pomeni, da se nas loteva utrujenost. Če smo utrujeni, moramo počivati! Če smo zaspani, pomaga samo spanec! Ob prvih znakih utrujenosti je treba vožnjo prekiniti. Utrujenost voznika je bolj psihična kakor fizična, zato naj bo počitek aktiven: sprehodimo se okoli vozila, malo telovadimo, lahko tudi kaj malega pojemo. Sredstva za budnost, kot je črna kava, samo začasno in navidezno preženejo spanec, ko pa delovanje popusti, nastopi nenadna in nevarna depresija. Na daljšo vožnjo se odpravimo naspani in spočiti, med vožnjo pa naredimo nekaj krajših postankov. Drug velik sovražnik prometa je alkohol. Vinjenost je vzrok 20 % prometnih nezgod. Alkohol zastruplja živčni sistem in ohromi važne funkcije možganske skorje. Vinjen voznik postane samozavesten in »močan« za volanom in dobi občutek, da vozi bolje in lažje obvladuje zapletene situacije, v resnici pa so njegovi refleksi zelo zakasneli. Poslabša se tudi vid, sluh in občutek za razdaljo. Alkohol začne delovati že po 2—4 minutah po zaužitju, najvišjo koncentracijo pa doseže po 45—60 minutah. Zmanjšuje se mnogo bolj počasi, in sicer 0,1 promile na uro. Koncentracijo 0,5 pro- mila alkohola v krvi dosežemo že s steklenico piva ali 3 del vina ali Šilcem žganja. Nekateri že pri zakonsko dovoljeni količini alkohola kažejo znamenja vinjenosti. Zato naj velja staro geslo: »Kadar voziš, ne pij, kadar piješ, ne vozi!« Tretje, česar se niti ne zavedamo, kaj je lahko nevarno med vožnjo, je kajenje. Kajenje je na splošno škodljivo človekovemu zdravju zaradi škodljivih sestavin cigaretnega dima. Ta vsebuje nikotin, ogljikov monoksid, katran, arzen, brom in druge dražljive snovi in pare. Dim ene cigarete vsebuje 6—8 mg nikotina, od tega se ga resorbira 0,2 mg, smrtna doza pa je 60 mg. Nikotin hromi živčni sistem in oži krvne žile, zmanjšuje ostrino vida in podaljšuje reakcijski čas na vidne in slušne dražljaje. Ogljikov monoksid zelo hitro doseže koncentracijo, ki je zdravju škodljiva. Po zdravstvenih normah ta koncentracija ne bi smela presegati 35 delcev na milijon, kar pa povzroči že dim dveh cigaret v nezračeni sobi. Lahko si mislimo, kako hitro se preseže dovoljena koncentracija Te dni končujemo z dovozom zemlje na zahodnem delu igrišča, kjer bomo naredili nasip za tribuno. Vsa dela z izjemo enega avtoprevoznika potekajo izključno na prostovoljni bazi. Največ prostovoljnih delovnih ur sta pri tem naredila tovariša Tomaž Rajgelj in Franc Zorman. Tudi Viktorju Lamberšku in Jožetu Pestotniku gre za sodelovanje vsa pohvala. Z začetkom šolskih počitnic bomo aktivirali tudi Mladinsko delovno brigado »Vinka Dobaja«, ki bo ves nasip ročno izravnala. Mladin- pri kajenju v avtomobilu. Pri kadilcih, ki pokade 20—30 cigaret dnevno, doseže monoksid 4 % koncentracijo v krvi. Pri strastnih kadilcih, ki kade tudi med vožnjo, se ta procent povzpne tudi na 22. Pri takšnih ljudeh se že kažejo znamenja kronične zastrupitve. iPri kajenju v avtomobilu so tudi nekadilci prisiljeni kaditi, ker vdihavajo zrak, nasičen s cigaretnim dimom. Sopotnik kadilec s kajenjem zmanjšuje vozniške sposobnosti voznika nekadilca. Zato pri vožnji bodimo uvidevni in ne »zastrupljajmo« sopotnikov. Že samo prižiganje cigarete in kajenje med vožnjo je lahko nevarno, ker nam zaposli eno roko. Cigaretni dim zmanjšuje vidljivost, megli notranjost okenskih stekel in draži oči. Torej, na vožnjo pojdimo spočiti in pozabimo na alkohol, kot da ga ni! Kadar si zaželimo prižgati cigareto, raje ustavimo in pokadimo na prostem. Srečaj o vožnjo! J. Brilly ska delovna brigada bo morala tudi popraviti površino komaj novozgrajenega igrišča, katerega nekateri brezvestni posamezniki bodisi iz malomarnosti ali pa načrtno, uničujejo. Prav nič jim niso mar opozorilne table ob igrišču in tudi na ustna opozorila se nekateri nič ne ozirajo. Sprašujemo tiste brezvestneže: Ali morate društveno imovino res prej uničiti, preden bo začela služiti svojemu namenu? M. FLIS Mednarodni lesni sejem 8. junija so v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču odprli 12. mednarodni sejem izdelkov lesne industrije ter strojev in naprav za obdelavo, predelavo in prevoz lesa. Sejem je bil odprt do 12. junija, v tem času se je vrstilo tudi več strokovnih posvetovanj. BODOČI ŠPORTNI CENTER V ŠMARCI SPREMINJA PODOBO Posodimo denar za ceste ženega dela, krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije, naj se zavzeto lotijo zelo odgovorne družbene akcije. Izhodišče za delovne organizacije mora biti polovico mesečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih. Pri tem pa je stvar kolektiva, koliko sredstev bo prispeval od ostanka dohodka oziroma iz poslovnega sklada in koliko zaposleni od svojih osebnih dohodkov. Občinski štab je sprejel tudi priporočilo, naj bi zaposleni delavci z osebnimi dohodki nad 6.000 din mesečno vplačali 75 % mesečnega osebnega dohodka. Naše geslo naj bo: posodimo denar za boljše ceste in varnejši promet tudi na območju kamniške občine! Zavedajmo se, da bomo tudi s tem posojilom veliko prispevali k hitrejšemu razvoju naše občine in vse Slovenije. F. Svetelj Do 21. junija 1976 smo v delovni organizaciji Industrija pohištva »Stol« Kamnik vpisali naslednji znesek posojila za ceste, in sicer specificirano po TOZD: TOZD 1 704 vpisnikov — 1.056.400,00 din posojila TOZD 2 173 vpisnikov — 244.400,00 din posojila TOZD 3 43 vpisnikov — 57.600,00 din posojila TOZD 4 44 vpisnikov — 79.000,00 din posojila TOZD 8 20 vpisnikov — 24.400,00 din posojila TOZD 9 68 vpisnikov — 166.400,00 din posojila DSSS 195 vpisnikov — 452.400,00 din posojila SKUPAJ 1.247 vpisnikov — 2.080,600,00 din posojila Vpisovanje posojila še ni dokončano (bolniška, dopusti, terensko delo itd.), zato se akcija še nadaljuje. A. Jeglič Vzpon na Hindukuš Od prvega maja do konca oktobra letos teče v Sloveniji zelo pomembna družbena akcija — vpisovanje posojila za gradnjo in modernizacijo cest v Sloveniji v obdobju 1976—1980. Naša občinska skupščina je o tem programu razpravljala v mesecu decembru 1975 in ga podprla v njegovi prvi varianti. Podprla je tudi predlog, da z razpisom ljudskega posojila hitreje uresničimo ta program, s pripombo, da je treba pred tem v okviru federacije doseči prerazdelitev prometnega davka od goriva v korist cest in uskladiti ceno nafte s ceno bencina (podražitev nafte za 0,60 din). Ta dva ukrepa pomenita 3,32 milijarde din ali eno tretjino vseh potrebnih sredstev za izvedbo programa, posojilo pa bi prineslo ca. 9 % ali 900 milijonov dinarjev od skupno potrebnih 10,84 milijarde dinarjev. Te ukrepe sta podprla tudi izvršni komite CK ZKS in predsedstvo republiške konference SZDL. Po izjavah predstavnikov republiške skupnosti za ceste te ukrepe v federaciji že pripravljajo. Po sprejetem programu bo do leta 1980 v Sloveniji asfaltiranih novih 728 km makadamskih cest, ojačanih 601 km že asfaltiranih cest, rekonstruiranih 216 km cest, zgrajenih 117 km novih cest, od tega 36 km avto cest, zgrajenih 22 mostov in drugih objektov. Občina Kamnik je v tem programu krepko zastopana. O tem smo obširneje Pisali že v lanski novembrski številki Kamniškega občana. Od skupno 70,2 km regionalnih (republiških) cest, je danes asfaltiranih 49,7 km ali 70%. Do leta 1980 bi na novo asfaltirali oziroma ojačili že obstoječe asfaltno cestišče na 37 km cestnih odsekov. To pomeni asfaltiranje cest Črna—Černivec, Moste—Vodice, dokončanje Tuhinjske ceste. Pri tem pa je všteta tudi 50% soudeležba pri gradnji, za mesto Kamnik, zelo pomembne obvozne ceste Duplica—Kamnik po levem bregu Kamniške Bistrice. Do leta 1980 naj bi bile modernizirane vse regionalne ceste v občini. Skupaj bo na območju naše občine v obdobju 1976—1980 porabljenih za ceste ca. 82,6 milijona dinarjev sredstev. Za uresničitev tega programa pa naj bi delovni ljudje in občani kamniške ob-Hine vpisali 12,8 milijona dinarjev posoli'3 ali poprečno vsak zaposleni občan Polovico svojega mesečnega osebnega dohodka. Kakšni so pogoji za vpis posojila? Moramo reči, da dokaj ugodni. Vsak občan iahko vplača svoje posojilo v 24 mesečih obrokih. To pomeni, če pri poprečen1 mesečnem osebnem dohodku 3.000 din vpiše 1.500 din posojila, bo lahko vplačeval to posojilo dve leti z mesečen1 obrokom okrog 63 din. Posojilo se obrestuje po 10% obrestni meri, kar je Precej več kot hranilne vloge na vpogled v banki. Posojilo se začne vračati 1. ju-^la 1979 in bo v celoti vrnjeno vpisnikom do 1- julija 1983. Vsi vpisniki posojila imajo določene 9 od n osti s tem, da se jim vpisana vsota Posojila upošteva pri ugotavljanju davčne snove za davek od skupnega dohodka Ocanov. Podrobne olajšave bodo Imele tudi TOZD. Kje bomo lahko vpisali posojilo? Vsi aposleni delavci bodo vpisovali posojilo na vpisnih mestih v organizacijah združenega dela (za manjše delovne skupnosti so določena skupna vpisna mesta). Kmetje in drugi občani bodo vpisovali posojilo na vpisnih mestih v krajevnih skupnostih. Občinski štab je sprejel predilog obrtnikov, da bodo le-ti vpisovali posojilo na vpisnem mestu v okviru združenja obrtnikov. Vse priprave in potek vpisovanja bodo vodile vpisne komisije, ki so jih imenovali delavski sveti in sveti krajevnih skupnosti. Občinski štab za izvedbo posojila za ceste, ki deluje pri občinski skupščini, je na prvi seji pozval vse organizacije zdru- V tej številki objavljamo samo krajšo informacijo o odpravi Poljsko-jugoslovan-ske odprave na Hindukuš v državi Afganistan. Vrhovi v omenjenem pogorju, na katere se bodo skušali alpinisti povzpeti, so visoki nad 7000 m. član naše odprave je tudi Franc Bauman, sodelavec v TOZD 2. Z njim sem se domenil, da bo za prihodnjo številko Glasila poslal prispevke in fotografije, ki bodo zanimivi za naše bralce. Upam, da bomo do izida naslednje številke že prejeli omenjeno. Tov. Baumana sem prosil, da bi napisal nekaj o odpravi. Zadnje dni je bil zelo zaposlen in ni utegnil, pustil pa mi je nekaj podatkov, po katerih povzemam naslednje. Poljski alpinisti že od leta 1970 navezujejo prijateljstvo z našimi alpinisti. V zadnjih letih so preplezali najtežje smeri v Julijskih in Kamniških Alpah. Po prvih stikih članov kluba WYSOKOGORSKY z našimi alpinisti se sodelovanje poglablja in letos so se odločili za skupni pohod na vršace, ki so nekako na meji med Rusijo, Indijo in Kitajsko. Do odločitve so pripeljali tudi ugodni finančni pogoji s strani poljskega kluba. Naša ekipa šteje šest članov. Vodja je Franc Bauman, ostali udeleženci so tudi člani alpinističnih odsekov iz Kamnika, Mengša in Domžal. Začetek potovanja je bil 7. 6. 1976 iz Ljubljane na Poljsko, najprej v Kato-wice, nato v Varšavo in v Moskvo, naslednje potovalne postaje, ki so bile predvidene v načrtih, so bile Taškent, Du-šarnba in Termez. Nato vožnja po reki Amur Darja in zatem prevoz do kraja Mazar-Sherif. Zadnje mesto pred postavitvijo tabora in aklimatizacijskimi treningi v Zebaku se imenuje Fajzabad. Upam, da je šlo do tu in da bo tudi v naprej teklo vse po sreči. Vsem alpinistom želimo veliko sreče pri velikih vzponih. Poslali jim bomo nekaj izvodov Glasila. Na takih relacijah, kot so te, pošta le počasi potuje, vendar upamo, da se bomo pismeno sestajali. C. Sivec Po začrtani poti Danes je združevanje sredstev pogoj za uspešen razvoj. Po samoupravnem sporazumevanju smo prišli do zaključka, da je potrebno vse tozde v DO enakomerno razvijati. V ta namen je potrebno združevati sredstva za investicijsko izgradnjo iz vseh tozdov in jih smotrno razporejati. PRIPIS UREDNIŠTVA Minilo je dobre dve leti, odkar smo ustanovili TOZD — SLOGA — dopolnilni program Industrije pohištva Stol Kamnik. Ob pristopu k tako veliki in renomirani delovni organizaciji smo si vsi želeli, da tudi naš tozd zaživi v boljših pogojih dela, ker smo na tak način lahko enaki z drugimi tozdi naše delovne organizacije. Takoj v začetku smo z vodjem tozda ing. Kahnetom postavili plan, kaj bi bilo nujno potrebno za reorganizacijo in boljše pogoje dela. Ta plan je bil naslednji: 1. Izgradnja novih dodatnih proizvodnih prostorov. 2. Prostor za površinsko obdelavo. 3. Skladiščni prostor. Te investicije pa so vezane še na druge dodatne, kot so: ekshavstorji, trato postaja, kotlovnica Ml d. Vsega tega pa naenkrat ni mogoče realizirati, ker ni sredstev. Do sedaj smo uredili druge manjše, najnujnejše prostore, kot so: skladišče drobnega materiala, jedilnica, kuhinja in začasno uredili prostor za površinsko obdelavo. Investicija, ki je za naš tozd v planu za letošnje leto, je velika. Dograjujemo nov sodoben skladiščni prostor. To bo skladišče tvoriv. Skladišče je povezano s staro tesarsko delavnico, v kateri bo tudi grobi razrez. Doslej nismo imeli urejenega. Urejene so tudi dovozne poti, ki so asfaltirane. Lahko rečemo, da v ta novi objekt gledamo z velikim ponosom, saj smo bili doslej pesimisti glede investicij v našem tozdu. Izgradnja tega objekta je tudi rezultat dobrega gospodarjenja v našem tozdu, prizadevnost vseh delavcev, posebno pa še prizadevnost in velika volja našega vodje tozda ing. Kahneta. Dograjeni objekt nam daje upanje na še ostale planirane investicije, katere pa bomo dosegli le z dobrim poslovanjem in vestnim delom vseh zaposlenih v tozdu Sloga. V. JAGODIC Gasilci so tekmovali Prav tako kot druge organizacije in športna društva na terenu in v delovnih organizacijah prirejajo razna tekmovanja, tako se tudi gasilska društva vsako leto pomerijo na občinskem tekmovanju iz športnega in taktičnega dela. Našo delovno organizacijo so na letošnjem občinskem gasilskem tekmovanju zastopale kar tri desetine, in sicer: moška, mladinska in ženska ekipa. Še pred leti smo imeli le moško desetino, da se je udeleževala tekmovanj. V letošnjem letu pa nam je uspelo sestaviti žensko ekipo, kar je zelo spodbudno za nadaljnje usposabljanje žensk v družbeni samozaščiti. Za tekmovalne uspehe, ki smo jih dosegli, je bilo vloženega veliko truda, dobre volje in prostega časa. Rezultati na občinskem tekmovanju so bili naslednji: moška desetina je osvojila 2. mesto, mladinska desetina je osvojila 3. mesto, ženska desetina je osvojila 3. mesto. Na republiškem tekmovanju v Mariboru, ki je bilo ob 8. Kongresu gasilske zveze Slovenije, je sodelovala tudi naša moška desetina in je od 280. ekip dosegla 24. mesto, kar je dober uspeh. Na tradicionalnem tekmovanju za prehodni pokal med lesnimi podjetji Unilesa. ki je bilo letos v Novolesu v Straži pri Novem mestu, se je udeležila tudi naša moška ekipa in je dosegla 4. mesto. Ta tekmovanja niso organizirana samo zaradi tekmovanja gasilcev, ampak tudi zato, da se spoznavamo med seboj in izmenjujemo izkušnje na gasilskem in poslovnem področju. Seznanimo se tudi, kako imamo v posameznih podjetjih organizirano požarno varnost, predvsem preventivo. Iz teh tekmovanj se vedno odnesejo dobri vtisi in prijateljstvo. Srečanje gasilcev med lesnimi podjetji je že tradicija, saj smo se letos srečali že enajstič. M. Šlebir Ob smrti Franca Korbarja Franca Korbarja, mojstra v montaži v Tovarni ploskovnega pohištva smo spremili na zadnji poti v soboto popoldne, 12. 6. 1976. Smrtno se je ponesrečil dva dni preje, v četrtek zvečer, ko je prišel iz službe, pred svojim domom. Franc Korbar se je rodil 23. 5. 1946 v Ljubljani kot sin proletarske družine. Osnovno šolo je obiskoval in končal v Radomljah. Odločil se je za poklic mizarja, za katerega se je usposobil pri privatnem mojstru Kočarjiu. Po končani poklicni lesni šoli se je zaposlili v Lesno-industrij-skem podjetju Radomlje. Kot mladinec je bil izredno prizadeven na delovnem mestu in tudi na družbeno-političnem področju. S svojim zglednim obnašanjem si je pridobil zaupanje, da so ga sprejeli v vrste ZK decembra 1968. Vedno je želel, da se izpopolnjuje, tako na strokovnem kot tudi družbeno-političnem področju. Zaradi tega se je odločil za izredni študij na Srednji tehnični lesni šoli in ga tudi uspešno končal. Kot lesnoindustrijski tehnik se je zaposlil v našem podjetju 5. maja 1969 v službi za študij dela in programiranje. V začetku obratovanja tozda 2 — tovarne ploskovnega pohištva je bil službeno premeščen kot vodja montaže ploskovnega pohištva. S pričetkom obratovanja dveh izmen pa je bil vodja izmene montaže. Na delovnem mestu je bil vesten, discipliniran, perspektiven, samoiniciativen in tovariški vse do zadnjega slovesa. Ob reorganizaciji podjetja se je aktivno vključil v konstituiranje TOZD, samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij. Predvsem se je izkazal na idejno pomičnem področju kot izredno sposoben delavec, zato smo ga izvolili ob ustanovitvi OOZK v TOZD 2 za sekretarja. Težko je bilo delo v začetku in poleg tega smo sestavljali osnovno organizacijo samo trije člani. Vendar v skupnem vztrajanju in prizadevanju, posebno pa v njegovi borbeni moči, se je članstvo v osnovni organizaciji povečalo. Vedno je vodil organizacijo v duhu napredka in razsoja. Sodelavci in družbenopolitični delavci v »Stolu« smo ga poznali kot plemenitega človeka, borca z neomajno od-'Očnostjo in z marksističnim teoretičnim Znanjem, obenem pa je izžareval preprostost in moč žlahtne osebnosti. Njegove poteze, ki karakterizirajo pra-Vega komunista, so predvsem zavest ob-yeznosti do družbe in skupnosti, Visoka 'dejnost, težnja biti vselej vzor, iznajd-mvost pri obvladanju zaprek in težav in končno discipliniranost in skromnost, skratka: bil je resničen sin ljudstva. Če Sjedamo v njem lik komunista, lahko tr-drnio, da je bil človek, ki je bil »skovan iz posebnega materiala«, človek, ki so 'du interesi skupnosti vedno važnejši od °sebnih, lastnih interesov. V delovni sredini je s svojim likom in tovariškim odnosom tako vzpoidbujal, da je marsikdo, ki je imel pogoje, odlo-C|l za vstop v ZK. Tako se je ob njegovem vodenju osnovna organizacija ZK v 'OZD okrepila na 17 članov. Poleg te odgovorne naloge je aktivno deloval v samoupravnih organih, raznih komisijah, v temeljni in delovni organizaciji, bil je dan občinske konference ZKS Kamnik. France je ljubil mladino. Zato je z njo še vedno aktivno deloval, ji pomagal in jo usmerjal v mladinski organizaciji, saj ji je bil tudi mentor. Po napornem delu se je vedno vračal z radostjo in zadovoljstvom k svoji družini, ki ji je bil plemenit mož in oče. Tudi letos je bil BLED gostitelj 28. moštvenega prvenstva SR Slovenije v šahu. V festivalni dvorani se je zbralo 45 ekip iz vse Slovenije, ki so se potegovale za naslov sindikalnega ekipnega prvaka Slovenije. Pravico udeležbe so imele sindikalne ekipe, ki so osvojile občinska prvenstva. Razen teh pa so lahko nastopile tudi drugouvrščene ekipe iz naslednjih občin: Maribor, Celje, Kranj, Koper, Novo mesto, Murska Sobota, Radovljica ter vseh petih Ljubljanskih občin (Center, Bežigrad, Moste, šiška in Vič). Letos so prvič sprejeli nov pravilnik, da mojstrski kandidati, mojstri, mednarodni mojstri in velemojstri ne morejo nastopati za sindikalne ekipe. Vse ekipe so bile razdeljene v pet predtekmovalnih skupin, v katerih sta bila dva nosilca skupine iz lanskega prvenstva. Ker se lani ekipa STOLA, kljub temu da je bila občinski prvak, ni udeležila tega tekmovanja, smo bili letos brez uvrstitve, in bili razvrščeni v zelo močno skupino, kar bo razvidno iz končnega vrstnega reda. V predtekmovanju smo se srečali z naslednjimi ekipami in dosegli tele rezultate: I. kolo — Prometni inštitut Ljubljana : : Stol 1,5 : 2,5 Z izgubo Franca KORBARJA smo izgubiti nenadomestljivega človeka. Ne bomo ga pozabili in tudi ne moremo ga pozabiti, kajti njegovo delo in značaj bo puščalo neizbrisne sledove. T. Udovič OOZKS TOZD Tovarna ploskovnega pohištva II. kolo — Stol : IMP Ljubljana 2 :2 III. kolo — GIP Beton Zagorje : Stol 2 :2 IV. kolo — ELKO Maribor : Stol 0,5 : : 3,5 V. kolo — IMGRAD Celje : Stol 3 :1 VI. kolo — Stol : MTT Maribor 0 :4 VII. kolo — TOMOS Koper : Stol 2,5 : : 1,5 Vlil. kolo — UJV Ljubljana : Stol 1,5 : : 2,5 Vrstni red: 1. MTT Maribor (26,5 točk) 2. IMGRAD Celje (25 točk) 3. —4. UJV Ljubljana in TOMOS Koper (17 točk) 5. STOL Kamnik (15 točk). Ekipa STOLA je bila uvrščena v tretjo finalno skupino, v kateri so nastopile naslednje ekipe: Prometni inštitut Ljubljana, LTH Škofja Loka, Iskra II Ljubljana, Iskra Kranj — elektromehanika, Dom JLA Ljubljana, Zapori Maribor, Brest Cerknica, TGO Gorenje Velenje, Klinične bolnice Ljubljana in STOL Kamnik. V tej finalni skupini je prvo mesto zasluženo osvojila ekipa TGO Gorenje Velenje — 26 točk, 2. Klinične bolnice Ljubljana (23 točk) 3. Prometni inštitut Ljubljana (22,5 točke) (Nadaljevanje na 12. str.) Stolovi šahisti na republiškem prvenstvu Slovenije (Nadaljevanje z 11. str.) STOLOVI ŠAHISTI NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU SLOVENIJE 4. Zapori Maribor (19,5 točke) 5. STOL Kamnik (17,5 točke) itd. V prvi finalni skupini, kjer smo igrali za prehodni pokal RS ZSS, je zmagala zasluženo ekipa RTV Ljubljana s 25 točkami, drugi je bil IMGRAD Celje (22,5 točke), tretje mesto je osvojila ekipa Železarne Jesenice (22 točk), četrti je bil Certus Maribor (20,5), peti pa MTT Maribor (20 točk) itd. Še zmagovalci ostalih skupin: druga skupina: Strojne tovarne Trbovlje tretja skupina: TGO Gorenje Velenje četrta skupina: Sin. konferenca Kidričevo peta skupina: Kopitarna Sevnica Ekipo STOLA so zastopali: TREBUŠAK Tone, REGINO Marjan, NIKOLIČ Janko in BERGANT Slavko. Organizator prvenstva je bilo šahovsko društvo Radovljica v sporazumu s Šahovsko zvezo Slovenije. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra. SAHISTI »STOLA« NA ŠAHOVSKEM FESTIVALU NA KRKU V čast dneva mladosti je bil organiziran mednarodni šahovski festival, na katerem je sodelovalo preko 260 ekip z več kot 2000 udeleženci, domačih in tujih (51 tujih ekip), kar je preseglo vsa pričakovanja. Ta festival je eden najobsežnejših, ne samo doma, marveč tudi v svetu. Svečana otvoritev je bila v športnem parku hotela DRAŽICA, kjer so tudi razvrstili ekipe po skupinah. Polovica ekip je igrala v hotelu DRAŽICA, druga polovica pa v PEHARČ-KU v Njivicah. Za nas je bilo to zelo ugodno, saj smo bili uvrščeni v drugo polovico in smo stanovali v Njivicah (v naši hišici). V IX. skupini, v kateri smo igrali, so igrale naslednje ekipe: Bundes Gimnazija Dunaj, Mitrosrem Sremska Mitroviča, Pošta I. Beograd, Napredek II. Stara Pazova, Pošta 6 Beograd, Komunalni zavod za socialno zavarovanje Smederevac, STIG Požarevac, Zanat-lija Krk, Rafinerija Novi Sad, Flavta Salva II. VVagna, Knitenfefd iz Knitenfelda, Železničar Prijedor, Floridsdorf Dunaj, Borovnica in STOL Kamnik. Igralo se je po švicarskem sistemu — pet kol. Vsak igralec je imel čas za razmišljanje 2,5 ure. Končni vrstni red pa je bil naslednji: 1. KNITENFELD, ki je zbral 14 točk 2. Komunalni zavod Smederevo — 13 točk 3. —4. Stol Kamnik — Pošta VI. Beograd 5. Gimnazija Dunaj itd. Po posameznih kolih pa smo igrali naslednje: I. kolo — Stol : Bundes Gimnazija Dunaj 2,5 :1,5 II. kolo — Borovnica : Stol 1,5 :2,5 III. kolo — Knitenfefd : Stol 3:1 IV. kolo — Stol : Pošta 1 Beograd 4:0 V. kolo — Rafinerija Novi Sad : Stol 2:2 Igrali smo v postavi: BAVČAR Boris, BRAČIČ Žare, BERGANT Slavko in NIKOLIČ Janko. Prvotno bi moral igrati Karnar Marjan, zaradi nepredvidenih težav, katere so nastale v ekipi Domžal, ki so igrale v elitni skupini, smo napravili zamenjavo, tako da je igral namesto Karnarja za ekipo Stol BRAČIČ Žare, Karnar Marjan pa za Domžale. Na koncu poročila bi se rad zahvalil vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da smo se tega pomembnega tekmovanja udeležili. Vsem še enkrat hvala! V imenu ekipe S. Bergant Virtusovi nogometaši ob zaključku sezone 1975/76 Nogometaši v našem okolišu po večletnem premoru zopet stopajo v ospredje športnega življenja. Krajevne skupnosti Šmarca, Volčji potok in Duplica, ustanoviteljice kluba, niso sorazmerno zastopane v društvu. Večina igralcev je z Duplice in Bakovnika. Šmarca, nekdanja glavna baza nogometašev, nekako stoji ob strani. Kljub temu pa moramo biti z interesom, posebno naj mlajši h članov, zadovoljni. Za nami je prva sezona tekmovanja. Rezultati so realni odraz interesa in zalaganja na treningih. Upamo, da bodo v prihodnosti tudi mladi iz ostalega območja dobili zaupanje v naše delo in se vključili v društvo. V klubu imamo formirana tri tekmo- valna moštva, in sicer: člane, mladince in pionirje. Vsa moštva so vključena v sistem tekmovanja NZS. Trener prvega moštva ima največ težav pri sestavi enajsterice. Večina igralcev, navajenih rekreacijskega nogometa, se le s težavo privaja na redni tekmovalni sistem. Izidi spomladanskega dela tekmovanja: I. moštvo: Virtus : Svoboda Kisovec 1 :3, Napredek : Virtus 3:1, Trata : Virtus 3:0, Šmartno : Virtus 4:1, Komenda : : Virtus 3:3, Virtus : Straža 4:1, Moravče : Virtus 3:0, Virtus : Podgorica 0 : 0, Ježica : Virtus 7 :0. Člani so v svoji skupini zasedli osmo mesto. V pokalu maršala TITA so v pr- vem kolu izločili INDUPLATI, nato pa izgubili z Dobom. Mladinsko moštvo tekmuje v zelo močni skupini. Olimpija, Ljubljana in Ilirija so prijavljeni z drugo ekipo, na igrišču pa ni mogoče po kvaliteti ločiti, ali je mladinec član prve ali druge ekipe. Tudi rezultati so temu primerni. V ekipi je čutiti dobro povezavo med igralci. V spomladanskem delu so bile priprave nekoliko okrnjene. Izidi spomladanskega dela: B. Krajina : Virtus 1 :2, Virtus : Kamnik 1 :2, Logatec : Virtus 0:2, Usnjar : : Virtus 0:0, Olimpija II : Virtus 10:1, Virtus : Ljubljana II 0:2, Ilirija II : Virtus 3:1, Virtus : Slavija 1 :0. Mladinsko moštvo se je v svoji skupini uvrstilo na četrto mesto. Pionirji tekmujejo v kamniško-domžal-ski ligi. Dobre priprave pred prvenstvom in redna udeležba na treningih so prinesli viden napredek, tako v igri kot tudi v rezultatih. Jesenski »autsajderji« so spomladi mnogim planirano zmago spremenili v poraz. Interes naj mlajši h v našem klubu za nogomet opravičuje ustanovitev NK Virtus, saj jim ta omogoča organizirano udejstvovanje v športu. Izidi spomladanskega dela: Virtus : Domžale 1 :2, Virtus : Dob 2:1, Sava : Virtus 1 :1, Podgorica : Virtus 0:2, Mengeš : Virtus 4:0, Virtus : : Kamnik 1 :0, Ihan : Virtus 2:7, Črnuče : Virtus 3:3, Virtus : Radomlje 3:4, Partizan : Virtus 0 :5, Virtus : Komenda 1 :0. Pionirji so se uvrstili na zelo dobro osmo mesto. V pokalnem tekmovanju so pionirji izpadli v prvem kolu proti Domžalam. V novi sezoni pričakujemo še večji elan, novih moči, ker le v množičnosti je napredek, množičnost pa je tudi naš cilj. F. Juvan Vrsta pisarniških prostorov in njih notranja ureditev Pri novogradnjah in adaptacijah novih Pisarniških prostorov se večkrat ustavimo Pred vprašanjem, kako veliki pisarniški Prostori najbolj ustrezajo sodobnemu poslovanju. Že ob samem začetku so postavljene meje, ki vplivajo na velikost objekta (moč in zahteva investitorja); pri adaptacijah pa je že sicer treba upoštevati dane možnosti. Pisarniške prostore razdelimo v: A — majhne pisarne z enim delovnim mestom, B — majhne pisarne z večjim številom delovnih mest, C — velike pisarne odprtega tipa. A — majhne pisarne z enim delovnim mestom Tak pisarniški prostor je s stališča posameznika idealna oblika pisarne, kjer ne nastopajo nikakršni vplivi, ki bi uslužbenca motili pri delu, predvsem sekundarni (telefon sodelavcev, ropot strojev itd.). Taka pisarna nudi idealno možnost koncentracije. Vsak uslužbenec si lahko opremi in uredi pisarno po svojem okusu (to velja za možnosti, za razporeditev in dekoracijo). Posameznik lahko svoje delovne metode prilagodi svojim navadam ne 9lede na obstoječ ritem dela v upravi. Problem prezračevanja, temperature in osvetlitve odpade, ker si vsak uredi tako, kot to ustreza njegovim potrebam. Ob vseh teh prednosti pa lahko naštejemo še slabe strani. Pisarna z enim uslužbencem je predvsem neekonomična g!ede na prostor, ki ga pisarna sama zavzema, prometne poti in registrature. Uslužbenec v svoji pisarni ima težave s komuniciranjem, nima direktnega kontakta z uslužbenci svoje grupe ali oddelka. Prenos dokumentacije je možen samo z obsežno službo kurirjev ali pa z drugim ‘Shničnim sistemom. Stene med posameznimi pisarnami nam onemogočajo, da bi razmišljali o fleksibilnosti. Ta razmišljanja kažejo, da so majhne pisarne idealne za posameznega uslužbenca. Iz ekonomskega in tehničnega vidika pridejo v poštev samo v omejenem obsegu (direktorji, socialne delavke ipd.). Večina uslužbencev mora delati v grupah, ki so v skupnem prostoru. Ta prostor pa je lahko pisarna z več uslužbenci ali pa velika pisarna odprtega tipa. B — manjše pisarne z več delovnimi mesti Ti prostori nudijo boljši izkoristek prostora (na isti površini je možno razporediti več delovnih mest). Komunikacije znotraj grupe so dobre. Delovne skupine, ki so podvržene skupnemu procesu dela, so zbrane skupaj (odvajanje dokumentacije je možno iz mize na mizo). Slabša koncentracija uslužbencev je močna zaradi sekundarnih motenj (stranke, telefonski pogovori). Prostor ne more biti individualno urejen, delovne metode in ritem morajo ustrezati skupini. Za posameznika je možnost dodatnega prestiža s posebnimi elementi opreme omejena. V takih pisarniških prostorih je otežena ureditev okolja, naravno zračenje je problematično, ker vsak drugače reagira na kolebanje temperature. Prihaja tudi do problema »borba za okno«. Ureditev klimatskih naprav je relativno dražja kot v večjih odprtih pisarnah. Razsvetljenost je redkokdaj enako dobra za vsa delovna mesta, ker se razporeditev delovnih mest običajno orientira k oknu. Možnost reguliranja in dušenja zvoka in šumov je v takšnih pisarnah težja kot (Nadaljevanje na 14. str.) ZAHVALA Vsem, ki ste izrekli sožalje ob smrti mojega strica ZORMAN ANTONA, ga spremili na zadnji poti in darovali cvetje na njegov grob, se iz srca zahvaljujem. Zorman Jernej z družino. J. n L--'\ JZ r i ir i r~rirr':nv" E3Z : : : jv:. : 1 && x (Nadaljevanje s 13. str.) npr. v odprtih pisarnah, saj odbijajoče površine, kot so stene in okna stojijo preveč druga zraven druge. V pisarnah z več uslužbenci je zmanjšana tudi gospodarnost. Delež prometnih con v celotni površini je zelo velik. Stene omejujejo pisarniški prostor, ne upoštevajoč števila in velikosti delovnega mesta. Iz tega izhaja znatna izguba prostora in veliko število potrebnih vrat. Možnost razširitve posameznega oddelka ali premikanje delovnih skupin je omejena zaradi fiksnih sten. Iz teh razmišljanj sledi, da majhne pisarne z več uslužbenci predstavljajo najslabšo obliko pisarniških porstorov, ki jo lahko izberemo. (Sledi nadaljevanje) S. Sekavčnik, dipl. ing. arh. Pogovor s sodelavci Mavricija Kotnika pozna vsak Stolovec! Zaradi dvojega. Z njim se sreča, ko še dobro ne stopi v Stol, ker je v službi v kadrovskem oddelku in še zaradi nečesa: zaradi toplega in iskrenega odnosa z vsakim, pa naj bo »velik ali majhen«. Poznamo ga na videz. Ker pa smo želeli kaj več izvedeti o njemu in o njegovem delu v Stolu, smo ga zato povprašali. Prijazno je odgovoril na naslednja vprašanja. Kdaj ste prišli v Stol in kaj ste delali v začetku? V Stolu sem se zaposlil že leta 1943. Zanimivo pa je, da sem že prej stanoval v poslopju tovarne, v prostoru, kjer je sedaj elektro delavnica. Najprej sem bil za kurirja. Razporejal in odpremljal sem pošto. Bil sem tudi vzgojitelj vajencev v vajeniškem domu. Pol leta sem tudi opravljal delo kulturnoprosvetnega referenta. Zatem? Pred nastavitvijo za kadrovika v kadrovski službi sem obiskoval več tečajev in se tako vsaj nekoliko seznanil z delom, ki me je čakalo. Sedaj sem že 26 let v kadrovski službi. Delo je zelo odgovorno, pa tudi pestro. Vseskozi moramo slediti potrebam, ki jih narekuje poslovna politika v podjetju, prilagajamo pa se tudi ciljem širše družbene skupnosti. Kako se razumete z ljudmi? V mojem dosedanjem službovanju smo rešili veliko kadrovskih problemov. Različna stališča pri reševanju posameznih primerov kmalu obledijo, če jih rešujemo dovolj odkrito in dobronamerno. Mislim, da se z večino sodelavcev dobro razumem. Cenim sodelavce, ki pri nas prizadevno delajo že dalj časa in so svoje delo združili z napredkom v podjetju. Vas ljudje poznajo? Pogovarjam se z ljudmi, ki delajo v naši tovarni ali so delali že prej. Vsakega, ki je danes v pokoju, se ne spomnim več. Odkar sem v Stolu, se je izmenjalo še dvakrat toliko ljudi, kot jih je sedaj v službi. Ste član kakega društva ali organizacije? Sem predsednik dupliške Svobode, predsednik skupščine SIS za zaposlovanje občine Kamnik, član odbora za Kulturo in prosveto in tako dalje. Veliko pro- stega časa porabim za opravljanje teh funkcij. Za večino sej je potrebno pregledati gradivo in se pripraviti na sestanek. Bi radi še kaj povedali? Poznano mi je življenje Dupličanov po osvoboditvi. Nekdaj ni bilo poskrbljeno za razvedrilo delavcev, zato smo imeli za veliko pridobitev, ko smo obnovili kulturno društvo. Tudi športniki so pričeli z delom. V nekdanjem Stolu, ki je bil številčno majhen, je bilo vedno dovolj prostovoljcev za te dejavnosti. Radi smo tudi opravljali udarniško delo za kulturni dom. Tudi za kino predstave je bilo nekoč veliko zanimanje, imeli smo letni kino. Ker smo filme dobivali neredno, smo kar po zvočniku pol ure pred predstavo objavili naslov filma, ki bo zvečer na sporedu. Obiskovalcev je bilo vedno dovolj in mislim, da so bili tudi zadovoljni. Želje? Želim, da bi podjetje dobro plasiralo svoje izdelke na tržišču, da bi uresničili potrebo po zastavljenih investicijah, da bi uredili poslovanje tozdov in drugo organizacijo v podjetju. Dohodek pa načrtno uporabili za modernizacijo proizvodnih sredstev ter v večji meri za naš družbeni in osebni standard. Kaj delate v prostem času? Prostega časa nimam veliko. Mnogo mi ga mine v družbenih dejavnostih. Sicer pa rad gledam televizijo, berem knjige. Tudi varstvo otrok ni na zadnjem mestu. C. SIVEC Uredništvo želi vsem članom kolektiva prijeten dopust Gremo na morje Šimi v domu, 22. Najete sobe pa so v glavnem majhne. Razporejeno je tako, da ena družina uporablja dve. Malo večja gneča je v jedilnici v domu, saj je v enem dnevu na kosilu tudi preko šestdeset ljudi. V Umagu v kamp prikolicah je menjava v soboto. Kdor nima preveč veselja do lastne kuhinje, si lahko oskrbi hrano v počitniškem domu tovarne Induplati, ki je v neposredni bližini. Da bi zvedeli točne podatke, kakšne so možnosti za abo-niranje, sem poklical tov. Maksa Krambergerja v tovarno Induplati v Jarše, ki mi je povedal naslednje: »Na prehrano se v našem domu v Umagu lahko naroče samo Stolov! sodelavci in njihovi svojci. Zaradi tega naj izda tovarna Stol tem dopustnikom ustrezna potrdila. Na hrano se je mogoče naročiti šele pri prihodu v Umag v sprejemni pisarni v našem domu. Plačati je potrebno takoj v gotovini. Naroči se lahko večerja že v soboto, ko je menjava skupin, ali celo kosilo. Plačniki bodo dobili posebne bone, ki jih bodo oddajali potem pri posameznih obrokih. Celodnevna prehrana, to je zajtrk, kosilo in večerja, stane 85,00 din za odraslo osebo, za otroke do 12 let pa 70,00 din. Naroči se lahko tudi posamezne obroke. Zajtrk za odraslega stane 15,00 din, za otroka 12,00 dinarjev, kosilo 40,00 ali 35,00 in večerja 30,00 ali 23,00 din. Ne morete pa naročiti niti celodnevne hrane, niti posameznih obrokov samo za nekaj dni, temveč za cel teden«. Znano je, da smo poslali eno izmed naših prikolic iz Umaga na potresno območje. Upamo, da bo tovarna IMV v Novem mestu držala obljubo in nam dobavila tretjo kamp prikolico do 15.7., kajti od 17.7. dalje imamo planirane tedensko po tri družine. Prikolice so letos opremljene s plinom in elektriko. C. SIVEC Domovina, si še kakor zdravje? Pri založbi Borec je pravkar izšla knji-Sa Petra Likarja z naslovom Domovina, 1 se kakor zdravje, ki vsebuje razširje-_? i'n poglobljeno informacijo o našem kolju. Avtor je zbral na stotine primerov ^onesnaževanja okolja, ki ponekod pre-.ascajo v pravo katastrofo. Naslanjal se jf podatke naših in tujih raziskoval-ev in ilustriral s pripovedovanji prizade-'O ljudi. Nekateri, ki so knjigo prebrali, so jo imenovali »kriminalka o našem okolju«. Knjiga je opremljena z nad sto barvnimi in črnobelimi fotografijami, ki so tekstu odlično dopolnilo. Knjigo naročite na naslov: Založba Borec, 61000 Ljubljana, Miklošičeva 28/I. Cena je 250 dinarjev, naročnina pa se lahko poravna v treh obrokih. £tci &me!j Pes je začudeno gledal petelina, ki je mijavkal na dvorišču. »Od kdaj pa ti mijavkaš?« »Danes je dobro, če znaš več jezikov,« je odgovoril petelin. Mlada miška je potožila materi, da se bo poročila. »Zaboga,« je skočila mati. »S kom pa?« »S slonom!« »Se ne da še malo počakati?« »Če je pa ’mus’l« Kopalna sezona na morju se je že začela. Morje je vsak dan kljub muhastemu vremenu topleje in tudi Stolovi sodelavci že preživljajo svoj letni oddih na 9*oku Krku in v Piranu, prva skupina naših pa je šla v kamp prikolice v Umag 19.6. Kako je z letovanjem na morju v naših bivališčih, marsikoga zelo zanima, Posebno, kako je s tem sedaj. Pojdimo Po vrsti! Komisija za letovanje je imela zadnje čase veliko dela z razporejanjem sodelavcev za oddih na morju, predvsem s časovnim. Kam bi kdo rad šel, se je vsak sam odločil. Ogromno število prijavljenem je hotelo biti na morju tisti teden Pred kolektivnim dopustom in seveda med njim. Ker pa so kapacitete omejene, je bilo veliko vroče krvi. Kot vsako leto. Mnogi ne razumejo, da se res ne morejo vsi zvrstiti v dveh ali treh tednih. Ker pa zadeva ni uresničljiva, so seveda »krivi« Usti, ki razporejajo. Preselimo se na Njivice in se vsaj v mislih malo ohladimo v valovih Jadrana. Prve štiri družine so odšle na Krk 12.6. Nekaj jih je v vikendih, nekaj v vilah. Kot je znano, se s prehrano letovalci na Krku oskrbujejo sami. Tisti, ki so bili tam lani, so trdili, da ni dosti dražje kot borna. Samopostrežba je dobro založena, Prav tako pa tudi mesnica. Svežo zelenja-v° pripeljejo vsak dan. Prevozi na Krk so letos prepuščeni letovalcem. Jasno je, da restravracija Stol ne more s kombijem voziti dopustnikov na morje, ker cena naraste večkratno od dejanske. Tisti, ki imajo svoje avtomobile, bodo zato najhitreje na obali ali oto-ku. Na Krku je pred vikendi in vilami mogoče parkirati, kar je v poletni gneči na morju veliko vredno. Dobre veze so tudi z avtobusi. Potrebno se je seveda presesti, prvič v Ljubljani, drugič pa na Rijeki. ... na Krku Posteljnino si mora preskrbeti vsak sam, ker je bilo okoli tega v preteklih letih precej nereda. Menjava na Krku je vsako soboto ob 10. uri dopoldne. Cen ne bi ponavljal, ker so vsakomur poznane. Prva skupina morja željnih Stolovcev je odšla v Piran 11.6. Tudi v Piranu je menjava vsak teden, vendar ne v soboto, temveč v petek ob 10. uri. Za prevoz in posteljnino velja isto kot na Krku. Tako je tudi v Umagu. V Piranu ima naše podjetje najete privatne sobe in jih je sedaj, skupaj z na- ^ndu&itLfc&ke take V organizaciji združenega dela galanterije Obešalnik-eksport je na lepem zaškripalo. Njihovi artikli so se začeli kopičiti po skladiščih, saj so jih prehiteli kolegi iz konkurenčnega podjetja z zvenečim imenom Plastikhdnger. Vodilni prvega podjetja so začeli premišljevati, kako naj se izvlečejo iz zagate. Naenkrat je padla v glavo glavnemu industrijskemu tehnologu odrešilna misel. Nikomur ni hotel povedati, posvetoval se je le z glavnimi kolegi. Niso preveč verjeli v njegovo zamisel, vseeno pa so mu rekli, da velja poizkusiti. Začeli so obdelovati les na še manjše dele; kar pa je bilo najbolj koristno, odslej ni bilo več odpadkov. Shranjevali so tudi lubje, prav vse. Potem so naredili prvi poizkusni izdelek — lesene nageljne. Izdelek N-21 je bil v nekaj urah narejen. Tehnolog Tine je hotel preizkusiti, če so rožam na zunaj vidi, da niso prave. Povabil je k sebi svojega prijatelja Mavricija, ki je bil eden najboljših vrtnarjev daleč naokrog. Najbolj zanimivo je bilo to, da so prvi izdelek izdelali sredi najhujše zime. Živo srebro je kazalo več kot deset pod ničlo. Takoj ko je Mavricij vstopil, je poskočil od začudenja. »Od kod pa tebi nageljni sredi zime!« se je začudil. »Ti pa si bogataš, ko si jih lahko privoščiš. Ali si jih dobil za rojstni dan?« »Kaj še! Kupil sem jih, dinar nagelj. No, ali ni poceni?« »Ne imej me za norca!« se je kislo nasmehnil vrtnar. »Sedaj so nageljni iz cvetljičnjakov po osem, devet dinarjev.« »Če hočeš, ti jih prodam kolikor hočeš po dinar,« ga je zvito pogledal Tine. »Seveda. In — ali je mogoče? Dišijo tudi! Umetno gojeni nageljni vendar ne dišijo.« Tehnologu je bilo všeč, da je smola, ki so jo primerno predelali, nato pa z njo namazali umetne liste, lepo dišala. Prijatelju je potem zaupal njihov izum. »Fantastično!« je vzkliknil Mavricij. »To je prava industrijska revolucija! Takoj bom kupil nekaj tisoč nageljnov. Hitro poskrbite, da boste naredili še kaj drugega!« »Brez skrbi!« mu je prikimal Tine. »Jutri začnemo delati vrtnice. Na programu za konec tedna so pelargonije z lončki in zemljo vred. Vse iz lesa, le primerno moramo obarvati.« Podjetje je v nekaj tednih obogatelo. Nadure so delali, kolikor so delavci hoteli. Osebni dohodki so se jim tako dvignili, da so lahko zadostili vsem potrebam. Noč in dan so vozili tovornjaki lesene rože iz tovarne, dovažali pa najrazličnejši les. Kupci so v dolgih vrstah čakali pred njihovo prodajalno in se tepli za lesene rože. Bile so res na las podobne pravim, tudi dišale so, najbolj pa je kupce privlačevala nizka cena in pa najvažnejše — trajnost. Lesene, industrijske rože niso nikdar ovenele. Vedno so cvetele v vsem svojem razkošju. Nikdar jih ni bilo treba zalivati, kar je bilo ljudem še posebno všeč. Krasile so dnevne sobe, kuhinje, spalnice; na mah so jih imeli v vseh prostorih. »Poizkusimo še z zunanjimi,« je predlagal tehnolog Tine. Naredili so nekaj vrtnic in jih zasadili v sneg. Tri dni so cvetele, četrti dan pa jih je zmočil dež s snegom in so razpadle na majhne koščke. Tine je ugotovil, da so uporabljali preslabo lepilo. Naročili so novega, iz uvoza, saj so imeli deviz kot pečka. Z novim lepilom so vrtnice zdržale tudi sredi največjega naliva ali burje. Sosed ni hotel biti slabši od soseda in zato so se sredi snega v nekaj dneh pojavile rože kot sredi poletja. Ljudje so si z majhnimi denarji pričarali cvetočo pomlad. Kamor si pogledal same rože! Kako lepo in romantično! »Zdaj je tudi zima lepša!« so se veselili ljudje. »Danes imamo pa res že odlične strokovnjake.« Organizacija združenega dela galanterije je uspevala, kot bi si lahko mislili le v sanjah. Zaradi velikega povpraševanja so bili prisiljeni podražiti izdelke lesenih rož za 80 %, a so se morali še vedno otepati s kupci. Posebno V-81 (vrtnice), T-42 (tagetis), Z-104 (zimzelen), OT-37 (okrasna travica), N-21 (nageljni) so šli odlično v promet. Ko so napolnili svoje blagajne za tri leta naprej, je na lepem — kot se je začelo — prenehalo zanimanje kupcev. Ljudje so se enostavno naveličali rož. Imeli so jih povsod — na oknih, v vazah, na vrtu, na balkonih, kamorkoli si pogledal, same industrijske rože. »Kaj bomo pa zdaj storili?« so se ustrašili vodilni sredi poletja. »Samo mirno kri!« jih je bodril tehnolog Tine. »Dovolj rezerv imamo da bomo lahko izumili kaj novega. Ljudje so dovolj neumni, da bodo razgrabili karkoli, samo da bomo podpirali njihovo brezbrižnost do prave, žive narave.« C. S. »Naju peljete na morje?« Izdaja v 2000 izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Glasilo urejajo — glavni urednik Ciril SIVEC, odgovorni urednik Alojz ŠVI-GELJ in člani uredniškega odbora: Horst HAFNER, Srečo SMOLE, Ivan SEKAVČNIK, Franc JUVAN, Peter PLEVEL in Boris BAVČAR. Lektor: Ivan Sivec. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo sodelavci STOLA brezplačno. Natisnila Tiskarna Ljubljana v Ljubljani.