ZVONČEK LIST S PODOBAMI T.A. MLADINO^^a^mm I LETO 36 • STEV. 7 M A R E C 1933 Fran Roš Pek Peregrin in peklenšček ^B Zivel je svoje dni pek Peregrin. Prodali so tisto malo pohišiva, Siromašen je bil, zato je služil kot kar so ga imeli, potem so šli v svet. pomočnik pri bogatem peku Jako* \z kraja v kraj so romali, povsod so bu. Služil je trideset lef, pa ga je se ustavljali pri pekovnkih moj' mojster pognal iz službe: strih. »Prestar si, poiščem si mlajšega »Ali bi potrebovali tu pomočni- pomočnika. Ti pa pojdi po svetu ka?« iskat sreče! Nikamor ti ne branim.« »Koliko pa vas je vseh?« »Kam naj pojdem zdaj na sta- »Prav vseh nas je desei.« rost? Toliko let sem vam zvesto »Lepo število to! Velika bi mo- pekel ktuh in še so moje roke do> rala biti plača, da bi vas vse mogla volj krepke in okrefne. Ali naj v preživljati. In tudi v letih si že. Ni lakoti umrem z ieno in otroki?« nam ireba pomočnika, so slabi »To pa je tvoja sktb. Naredi po časi.« svoji volji! Ne potrebujem te več, Manj ko je bilo denarja, več je sfare so fvoje roke.« bilo v Peregrinu obupa. Videl je, da »Posiarale so se pri delu za vas.« nikjer ne bo mogel najti službe. »Če bi se ne bile pri meni uttw Skrbi so mu mračile lice, smilila se dile, pa bi se bile pri kom drugem mu je družina. in nič mlajše bi ne bile danes. Tu Tako so žalostni pripoiovali po imaš svojo zadnjo plačo, prešiej cesti do gozda, ko je prihitel za njb srebro! In kar pojdi, svet je lep in mi lepo črno oblečen gospod s cilin-- dovolj prostoren!« drom na glavi in v fraku, bradat v »Samo kruha ne bo imel zame in Hce z zelenim bleskom v očeh. Na za moje.« vso m°č sladko se je pribliial: S solzami v očeh in s iresočimi se »Ali itnam časf? Kaj ne, gospod rokami je Peregrin pograbil denar, pek Peregrin, ki išče službo? Jaz pa je stopil na cesto. Bil je siromak sem gospod Dinozavrič, po poklicu brez dela, zaslužka in strebe. S sklo> ptav za ptav peklenšček, ali se me njeno glavo je stopical domov, tam zato ni treba baii, sem prav pohlet je povedal, kako se mu je primerilo. ven in prijazen že po naravi. Malo Zajokala je žena, plaho so se bolj v kraj h gozdiču bi morda stos otroci ozrli vanj, bilo jih je osem pila, pogovoriti bi se movala brez med petnajstim in petim Jetom. prič.« 153 Peregrin se je začudit, iako čudna btez tisočaka, ki bi mi tako zelo časf ga še nikoli ni doletela, da bi ptav prišel.« se bil kdaj srečal s kom izmed pe- Sem in tja sta govorila, končno klenščkov. Da, opazil je bil na n]e> pa je peklenšček privlekel iz žepa govi glavi rožičke, ko se je odkril. kos pergamenta in je pričel pisati Toda strah ga ni bilo, preveč bridt z gosjim peresom, ki ga je pomakal kega je bil že izkusil v življenju, da v odprto žilo svoje hvice. Zeleno bi ga še kaj moglo preplašiti ali kri je imel, zelene so bile zato tudi razburiti. Zato je prav mirno vpraz čeke: šal, ko sta stopila h gozdnemu robu: pooodba »In želite, gospod Dinozavrič?« 0"sP?d P*k Peregrtn obljubl/a, da hoče vstopiti v sluzbo pn peku Simonu. Vztrajno »Nič kaj takega, fcar bi bilo ne-- si bo prizadeual, pMobili ga k temu, rfa pri- mogoče izpolniti. In pri vsem tem t^TSpi^fp^Z&r^ se vam nudi lepa in redka prilika Dinozavrič lisoč cekinoo, katerih prejem se k zaslužku. Znano mi je, kako vas <""r'aJe Dalam Dinozmd( Peregrin nesreča preganja. BodHe torej pee metni in sklenite z menoj pogodbo. Pogodbo sta podpisala in peklem Tisoč cekinov vam izplačam takoj, šfefc je jZroLi7 Peregrinu teiko vre- če pristanefe.« L,-co sami/i zlatih cekinov. Prijazno »Ne branil bi se denarja.« mu je še segel v rofco, peklenšček »Torej,« so se zvito nasmehnile je imel na koncu prsiov skrivljene peklensko zetene oči. »Vsi peki da> ostre nohte, poiem je izginil v gozd. leč naokoli so že zapisani peklu, le Peregrin pa je z dtuiino nadaljeval tu v bližini je pek Simon, ki edini pot k peku Simonu v bližnjo vas. peče dovolj velike žemlje. Edini po> pek Simon je bil že star, pravkar štenjak je med mnogimi peki, zato je bil zbolel in je bil brez pomočnh se hoče moj veliki gospodar pola* ka, le majhnega vajenca je imel. siiii še njegove duše za vsako ceno. Tožil je o slabih časih, Ijudje nimat Simon je že v letih, zato ne kaže j0 denarja, da bi mnogo kruha kw čakati predolgo nanj. Treba je, da povali, rajši jedo krompir in fiiol, greste k njemu v službo. Ponudite fci se ju hitreje nasiiijo. se mu za nizko plačo, saj dobite Peregrin se mu je ponudil v slui* denarja od mene. Poirudite se in bo za prav majhno plačo. Nastanil prekanite ga, da bo pričel peči se je v bližnji hiši, plačal je stano* manjše žemlje. Potem nam zapade vanje za več mesecev naprej. Imel njegova duša.« je zdaj delo, stanovanje, dovolj de: »Peklenščka ukanim,« si je mislil narja in živeža za vso družino. Ob= Peregrin. »Saj peklenščki niso vse= Ijubil je peku Simonu, da mu hoče lej prebrisani, marsikdo jih je že pridobiii novih odjemalcev, ki mu kdaj preiental, še jaz poskusim. Če bodo odvzemali vse več peciva. pa bi se tale gospod Dinozavrič le Žemlje da so prevelike, peči mora ne pustil prekanifi, pa ne sklenem manjše. pogodbe z njim. Nočem služifi nje' »To ni mogoče!« je ugovarjal Si- govim nakanam, čeprav ostanem mon. »Polem jih prodam še manj!« 154 »Nikakor!« je pojasnjeval Perei »No,« se je zasmejal, »prav za? grin. »Afan/še žemlje pač motajo dovoljen sem z vami, gospod Pere* biti cenejšeU grin. Vidim, da so teAe žemljice, ki »Tako?« se je vdal Simon. »Pa se zdaj pečejo pri Simonu, zelo, ze* poizkusi, če se ti obnese!« lo majhne. Takih še sploh nisem ni- Tako je hotel Peregrin ukaniti kjer videl. To me pohvali sam naš peklenščka. Saj v pogodbi ni bilo veliki peklenski gospodar. Dajte mi nifi besede o tem, da bi /emlje ne jib movda pet, pokazati jib hočem smele biti cenejše, le manjše mo< v peklu! In zahvaljujem se, prav rajo biti. Tale pohlevni Dinozavrič veslno in pošteno ste izpolnili po- pač ni bil preveč prebrisan. godbo.« Zdaj so se pekle za polovico Kat režal se je po vsem kosma^ manjše žemljice. Prej so se dobile lem licu, ko je odhajal z žemljicami. M za groš, zdaj pa sedem ta gro.š. Vrm7 se je v pekel in siopil pved Jn Ijudje so hvaliti to izpremembo, prestol samega peklenskega pogla= žemljice so bile dobro in lepo pei varja v veliko dvorano, kjer je bila čene, pokaie so pod zobmi in pri- vročina, ki bi človek zgorel v njej, jetno dišale. Vsak dan več jih je le peklenščkom seveda ne more do bilo prodanih, obilo denarja se je živega. Zakaj v bližnjib prostorih sfekalo. Peregrinova družina je bila so bile ogromne peklenske peči, ki zdaj srečna kakor že dolgo ne tako. so dajale ogenj za vse tiste Ijudi, r Mojsier Simon je okreval, z novim ki so si v svojem življenju s hudo' I pekom je bil nadvse zadovoljen. bijo zaslužili pogubljenje. l In zgodilo se je, da je nekega dne Dinozavrič se je do tal priktonil. | stopil v pekarno peklenšček Dinos »Govori!« je .'dovaiil vetiki pe- I zavrič. Nalašč je dospel v trenutku, klenšček, grozen in strašen po svoji I ko je bil Peregrin sam. satanski podobi z režečimi zelenimi k 155 očmi, groznimi kremplji na kosma-- Vesel se je peklenšček napotil. tih rokah, s parklji na nogah in dei Zvečer je stal pred Simonovo pe* belim črnim repom, ki je čop njegov karno. Skozi polpriprie oknice je segal do tal. opazoval, kaj se v hiši godi. »Izpolnil setn ukaz. Pek Simon Simon je ležat v postelji, te/.ko peče zdaj najmanjše žemlje, kakor je sopel, stokaje je grgral, ves je manjših še nikoli nikjer videl nv bil slaboten in z znojem oblii. Ob sem. Tu sem jih pet prinesel s sei njem je stal Peregrin, iena pa mu boj za vzorec in v dokaz.« je prižigala svečo in mu jo tiščala »Vidim, da ne lažeš,« se je zado'- v uvelo roko. voljno zarežal gospodar. »Dobro si »Aha!« se je razveselil peklem ukrenil in v priznanje tvojih zaslug šček, »sfeoro bo njegova cfuša moja.' ie imenujem za poglavarja 87. čefe Treba je hiteti!« peklenščkov. Eno izmed feh žem- [/rno je vstopil, ko je žena bmh= ljic oddaj v oddelku, kjer vodimo nila „ krčevif jok in je bolnik še sezname fe vtsie obrtnikov in nji- zadnjič vzdihnil. Peklenšček pa je hovih izdelkov. Ostale štiri žemlje rekel' pogolinem sam. Pojdi!« >>Po njegovo duSo sem prispei da Ves srečen ob fem odlikovanju je jo odvedem s seboj!« odhHel Dinozavrič po dolgih hodnu >>Ve bo se z6CKiuo!« je zaklical kih in je fcmafu vs>NikoW Res je Simon pekel man/fe žemljice tu sploh nikjer ni hng ^. Wa je njihovo ce, b,lo, je Mie tem zadovo/jnejši. S» no ?a več kakor ,ovico zniiaL memu sebi se /e zdel neskončno r. , . t.» -i ¦ t • , . . . . , . ' Do konca ]e bil postenjak in narav prebnsan, saj je tako pametno ukres , ., ., . . .... nost v nebesa poide.« ml vso stvar in si je pn tem res za; služil, da je napredoval do četnega »Tako?« je zatulil Dinozavrič. poglavarja, kar je za navadnega in »Potem pa vi, Peregrin, niste izpob skromnega peklenščka prm- lepa niIi pogodbe in ste svojo dušo za= čast. pravili. Hal« Spet je minilo mesec drti, ko je »Izpolnil sem vse, kar je pogodba peklenski poglavar dal poklicaii zahtevala. Da bi pa žemlje, če so pred sebe Dinozavriča in mu ukazal: manjše, ne smele biti iudi cenejše, »Pek Simon je bolan, še danes o tem pa niti besedice ni v pogod* utegne umrefi. Stopi po njegovo du= bi. Zal mi je, dragi gospod Dinozav šo in jo privedi, naša je!« rič, da je bil zaman ves vaš trud!« 156 | »Ukanili ste me!« se je peklen- varjen. In strašno se je veliki go- f šček poprasfcaf za ušesom. »Nase« spodar razvnel nad njim: del sem! Kaj mi poreče veliki go- »Obsojen si na kazen. Pet in spodar? Kazen me čaka in vsega dvajsef udarcev se ti odšieje na 1 ste krivi samo vi, grdi navihanec zadnjo plat. Razveljavljam imenot t Peregrin! Uuuk vanje, s katerim si bil po nevred* I Odtulil je iz sobe, v njej pa je nem povzdignjen v poglavarja 87. l ostal peklenski smrad po smoli in čete peklenščkov. K svojemu imenu žveplu. /n zuna/ je srečal angela,ki prejmeš še priimek »Najneumnejs je bel in mil tiho prihajel po Simo- ši.« Jemljem ii pravico, da bi še novo dušo, da jo popelje v nebesa. kdaj smel hoditi na zemljo k l]u* Zacvilil je peklenšček, da je v dem. Odslej bo tvoja služba ta, da ušesih vse zabolelo, in iako jadrno pometaš peklenske prostore brez je izginil, da se je črno pokadilo za pravice do počitka. Odvedite ga v njim. In kmalu je bil spef doma, v oddetek za izvrševanje felesnih kaz' peklu. ni in prisolite jih dvajset zasluženih »Govorif« mu je ukaza! sirašni Dinozavriču Najneumnejšemu!« peklenski poglavar, ko je s povešc Tulil je, ko so ga iirali pod ba< no glavo obsfal pred njegovim pre- iine. stolom. *>Kje imaš dušo tistega pe- Gori na zemlji pa je pek Peregrin ka, ki je pekel najmanjie žemljice postal mojsier in je še mnogo let na svetu?« i' pošfenju pekel žemlje. Ko pa je Vzdihovaje in v solzah je peklen* umrl, je tudi po njegovo dušo prišel šček priznal, kako hudo je bil pre- beli angel.