Poštnina plačana v gotovini ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 Din DRUŽINSKI TEDNIK Usled tudi o zakonu. Marsikakšna pikra beseda je Padla. Pa čisto zares je bilo mišljeno in marsikakšna stvar je bila tudi na mestu. Na primer, da so fanti zelo neiskreni, velikokrat tudi zelo nepošteni, da se hitro naveličajo enega dekleta in da letajo okrog deklet ko čebele okrog cvetlic. — Vidite, gospod Haka, je rekla gospodična, ki mi je sedela nasproti, da nam dekletom ne ostane drugega ko laganje! Verjemite, dragi čitatelji, stvar je zelo težavna. Jaz osebno sem bil vedno proti laganju, bodisi da je takšno, bodisi da je drugačno. Laganje je grda črta v človeškem značaju. K temu lahko dodani še to, da se mi v nobenem od gornjih primerov ne zdi laganje ne nujno ne življenjsko potrebno. Res je, v današnjih časih je velikokrat tisto prav, kar nekoč ni bilo. Časi so se spremenili, in tudi ljudje so se s časom spremenili. Na vsak Kaj pa po padcu Madrida? Pomemben obisk italijanskega zunanjega ministra v Berlinu. Belgija se umika v nevtralnost Ljubljana, 21, okt. Cenjeni bralci naj nam ne zamerijo, da jim teden za tednom strežemo s Španci in njihovo revolucijo, to že zdavnaj obrabljeno in nezanimivo snovjo — tem nezanimivejšo, ko že tolikokrat napovedane odločitve ni in od nikoder ni. Kot kronisti pač ne moremo španskih dogodkov prezreti, saj gre v teh bojih tako rekoč za biti ali nebiti dveh sistemov, vsaj na španskem, če že ne tudi drugod. še posebno smo jih pa dolžni omeniti kot nepristranski kronisti, kajti naše časopisje ima svoje simpatije in antipatije in piše le prerado tako, kakor si samo želi, da bi bilo. in ne tako, kakor je resnici, hčerki božji, ljubo. Ta uvod se nam je zdel potreben, ker smo prav te dni dobili od nekega našega naročnika dopis, nanašajoč se na naš zunanjepolitični razgled po svetu. Da je politika grda stvar in odveč, nam piše naš prijatelj, in da je zato škoda prostora zanjo. Da bi ta prostor, ki ga ji žrtvujemo na prvi strani, lahko obrnili drugače, na plodonosnejši način. To. dragi prijatelj, bi držalo le je bilo njega dni, ko sta se še naš ded in naša babica imela rada. .. Včasih sta se dva mlada človeka imela rada, čeravno sta bila revna, in tudi poročila sta se. čeprav so bile zapreke neizmerne, sta dve iskreni in ljubeči se srci znali premagati vse ovire. Pa tudi to je treba povedati, da so bili včasih nesrečni zakoni zelo redki, vsaj tisti med njimi, ki so bili sklenjeni iz ljubezni. A danes? Danes se velikokrat zgodi, da hodi fant leta in leta z nekim dekletom... da jo na koncu pusti. In tako se lahko zgodi, da hodi fant kar s tremi, štirimi deklicami in jih potem vse štiri pusti. Ravno tako se j>a tudi zgodi, da ima dekle enega fanta rado, z drugim se pa sestaja ali celo poroči, iz gmotnih ali drugih razlogov, zaradi sebe ali zaradi svojfh staršev. Dekletom se danes slabo godi, boste rekli. Fantom pa tudi. Ne bi bilo slabo, če bi mladi ljudje tako od časa do časa dobili dobre nasvete in če bi na ene in na druge vzgojno vplivali. Gotovo je, da bi se na ta način, ki ga vidimo pri velikih narodih, odpravil marsikak nesporazum in preprečila marsikakšna nepotrebna laž. Vem, da bi znal o tem vprašanju marsikdo med vami veliko povedati, veliko zanimivega. Zato, ko boste ta članek do konca prebrali, poskusite tudi vi vzeti v roke pero in papir, pa nam pošljite svoje mnenje. Priznati nam morate, da vprašanje ni ne enostavno in ne nezanimivo. Napišite, ali je po vašem takole laganje opravičljivo ali ne, in zakaj. Haka način je danes čisto drugače, kakor tedaj, če bi s svojim razgledovanjem po svetu imeli pred očmi kakšne politične cilje; če bi hoteli našim bralcem neutemeljeno vsiljevati svoje simpatije ali antipatije. Toda to boste v naših stolpcih zaman iskali. Zgodilo se bo pa tu in tam — in sicer s popolnim premislekom in preudarkom — da bomo baš glede na španske dogodke vzporejali obe stališči in oboja poročila ali pa citirali takšne tuje liste, ki jim nihče ne taji ugleda. Takšen razgled po svetu, menimo, pač ni odveč in tudi prostora zanj ne sme biti škoda — vse dotlej ne, dokler je poleg zabave naša poglavitna naloga pouk. Snoči sem bil v kavarni priča ognjevite debate, o Španiji, kajpada. Neki starejši gospod je srdito oborožene vladne čete sestoje le iz peščice napadalnih oddelkov, nekaj civilnih gardistov in resda ti-sočev in tisoče v prostovoljnih miličnikov, a kaj ko ti ne znajo oi'Ožja rabiti, ko so nedisciplinirani in pod slabim vodstvom! Zato v sovražnem ognju kar skopne. Vojaški izvedenci na Španskem in drugod so si edini v tem, da bi bilo Alcazar, to velepomembno postojanko za vso osrednjo fronto in zato tudi velevažno za Madrid — da bi bilo to trdnjavo vkljub njenim blazno pogumnim branilcem in debelemu obzidju tisoč izurjenih vojakov moglo zavzeti. Toda vlada si je zaman prizadevala, da jih spravi toliko skup. Neki madridski dnevnik je zapisal 29. septembra, da bi bilo 5000 discipliniranih bojevnikov SEGOV/A V/LLACASm LOZOVA J CEO A SAOUSriN UADARR/tiA&iL&x\&*:;''- GUADALAJARA EL PAR D O NAVAL PEHA El. v; EL toCOR/AL' H0r0''9ffi£SHEC>/ CEBKPOS U6A*‘ ALCALA P/MADPID vallecas NAVALTANEPrfGETAFt' aPOANOA PASTRANA y mami. DC VAL “»^-VALMEJAOO t)UZ OfiV AlTANAA Marueda CMNCH0N ARANJUEZ •O CANA CASTILLEJOS ALGOOOk rr/jos VAhcas LA PUEBLA OLEDO Hi Uporniške čete Foh-rf vladne postojanke Boj za Madrid je, kaže, stopil v odločilno fazo. Vzlic ogorčenemu odporu vladnih miličnikov prodirajo uporniki počasi, a nevzdržno. •v-:-'- Angleško letalsko oboroževanje na Daljnjem vzhodu: pet težkih vojnih letal je te dni odletelo is Pembroka (lVales) v Singapur. udrihal po Madridu in rdečkarjih, dokazoval, da so barabe in razbojniki vsi vprek. Njegov sosed, ugleden tnav tako starejši gospod in očitno njegov dober znanec (saj sta se tikala) mu je pa mirno ugovarjal, da pač ne more biti vsa zloba in pokvarjenost samo na eni strani; saj smo se že v latinskih šolah učili, da »Illiacos intra mu-ros peccatur et extra«, da so grešniki vselej na obeh straneh. Zaman; ničesar mu ni mogel dopovedati. Kazalo je že, da se bosta prijatelja razšla kot sovražnika, tedaj je pa prišel njun tretji znanec, ugleden slovenski profesor. s>Nu, pa vi povejte,« ga je ogovoril vročekrvni .upornik1, »kdo je krvoločnejši na španskem, beli ali rdeči?« »Drug drugega so vredni,« je bil kratki profesorjev odgovor. »Talce streljajo eni kakor drugi, požigajo oboji in oboji teptajo človečan-stvo. Razlika je le ta, da eni to počno v imenu socialne svobode in demokracije, drugi pa v imenu nacionalizma in monarhije.« Za .upornika' so bile te besede ko curek ledene vode. Da bo laže prebolel poraz, je predlagal partijo taroka. In tako se je krvoločna debata o Špancih izgubila v nedolžno borbo za pagat...-... * V praški »Weltbuhne« piše Louis Fischer iz Madrida: Devetnajst , dvajsetink (95Vo) oficirjev in z njimi večina aktivne armade je bila v uporniških ro- j kah, ko je 17. julija izbruhnil punt. To je jedro problema, zakaj je Madrid tako na slabem. Madridska vlada je brez vojske. V industrijski deželi bi morda splošna delavska stavka ohromila vojaštvo. Toda na španskem je, železniško omrežje le malenkostnega pomena, a na ozemlju, ki so ga zavzeli uporniki, si zna teror izsiliti pokorščino. Tako je in ostane armada naodločilnejši činitelj — vsaj v začetku. Ljudstvo samo je na strani vlade. Toda odločilo vojno v vladno korist. Gotovo je, da bi bili vsaj sovražnikovo prodiranje ustavili. Toda vlada jih nima. Madrid pred padcem? ,Bele‘ čete so se približale prestolnici že na 30 km. Prvi njihov zaresni napad na Madrid so miličniki s krvavimi žrtvami odbili. Zdaj se uporniške čete pripravljajo še temeljiteje na nov naskok, ker hočejo po vsaki ceni dobiti prestolnico še pred zimo v roke. Kaj se bo zgodilo, če Madrid pa de, se sprašujejo ljudje. Ali bo ta krat konec državljanske vojne? Ne verjamemo. Preveč na nož se koljeta oba španska tabora, da bi tako hitro odnehala. Madridska vlada bi se po padcu prestolnice umaknila v katalonsko Barcelono in bi tam skušala reorganizirati odpor proti generalom. Morda ji bodo takrat tudi Rusi učinkovito priskočili na pomoč. Toda malo verjetno je, da bi se socialistični vladi brez Madrida posrečilo tisto, kar se ji z Madridom ni. Naša sodba je, da je padec Madrida začetek konca vladnega odpora. Seveda pa smemo biti prepričani, da tudi po morebitni končni zmagi upornikov še zmerom na španskem ne bo miru —• preveč klasična revolucionarna tla ima pirenejski polotok, preveč vročekrven in krvi željan narod prebiva na njem. Zakaj Ciano v Berlin? Italijanski zunanji minister grof Ciano se je odpeljal v Berlin — in svetovni tisk je poln nestrpnega ugibanja, kaj naj to pomeni. Stvar je precej jasna: Nemci in Italijani( sklepajo prijateljstvo. To pričajo nešteti obiski nemških mogočnikov zadnjih tednov v Italiji, to priča enakost nemške in italijanske politike nasproti Španiji, to priča nemško poudarjanje skupne fronte proti boljševizmu. Kakšen naj bo namen novega prijateljstva med Rimom in Berlinom? Prvo: izraba razmer v Španiji. Drugo: okrepitev dikta-turske fronte proti demokraciji (Franciji in Angliji). Seveda pa s sklenitvijo tega prijateljstva še zdaleč ne bo urejen problem Srednje Evrope, t. j. avstrijski problem. Dokler niha med Rimom in Berlinom labilni Dunaj, dotlej noben dogovor med fašizmom in nacizmom ne more biti dokončen. Ker pa avstrijskega problema nikakor in pod nobenim pogojem ni moči urediti v istočasno zadovoljstvo Nemčije in Italije, bo vsaka zveza med tema državama le začasna, sklenjena za izrabo trenutne konjunkture. Belgija se je naveličala Ondan je belgijski kralj Leopold III. na lepem objavil vesoljnemu svetu, da se je Belgija naveličala povojne politike paktov in zvez z raznimi državami in da se vrača k svoji nekdanji nevtral-hostni politiki. To se pravi, Belgija ne misli obrniti svojim sedanjim zaveznikom hrbet, le brezpogojno in po vsaki ceni ne mara iti v vojno, če bi zaveznike kdo napadel. Z drugimi besedami, konkretno: tudi če bi denimo Nemčija napadla Francijo, bi Belgija ostala nevtralna, vse dotlej, dokler se nihče nje ne dotakne. Takšna politika ima dobro pa tudi slabo stran. Da, če bi bila katera sila na svetu, ki bi brezpogojno zajamčila spoštovanje nevtralnosti! Tako pa mora človek nehote misliti na leto 1914, ko so Nemci prav zato tako predrzno vdrli v Belgijo, ker so vedeli, da Belgija kot nevtralna država na ta napad ni bila pripravljena. Kralj Leopold III. misli, da je prav, če vodijo male države svojo lastno, neodvisno politiko. O, katera mala država si ne želi tega — ko bi le mogla! Zato se je bati, da bodo lepe besede belgijskega kralja ostale le bolj ali manj lepa; teorija... Observer. Nova ogrska vlada po zaprisegi: prv mestnik, sedanji ministr i na lev! je prejšnji Gombosev na-ski predsednik Daranyi. Kronika preteklega tedna Jstanite, oče, tu, danes ali jutri bom umrl!“ Tako je rekel mali Ljubi Bartol svo-Ijemu očetu, ko ga je v ponedeljek v (bolnišnici obiskal. O požrtvovalnosti in veliki ljubezni >do svojcev, ki jo je Bartolov Ljubi, ko je v domači hiši v Dragi izbruhnil 2. t. m. požar, pokazal z reševanjem svojih dragih, so pisali vsi naši listi samo s pohvalo in občudovanjem. In ipo pravici, saj je res nekaj izrednega, ee pokaže takle majhen fantiček poleg prisebnosti še toliko nesebične požrtvovalnosti in pozabi v skrbi za druge nevarnost, ki mu samemu grozi... Ljubi se je pri reševanju svojcev sam hudo opekel in zdravniki ljubljanske bolnišnice, ki so ga sprejeli v oskrbo, eo spočetka skora j obupali nad njegovim Življenjem. Toda mali juna-ček je vzlic strašnim bolečinam, ki so mu jih povzročale opekline, pokazal toliko hrabrosti, potrpežljivosti in neugnane volje do življenja, da so tudi zdravniki začeli upati, da bo malega junaka moči ohraniti pri življe- nju. V bolnišnici so Ljubega obiskovali ljubljanski šolarji in mu nosili vseh mogočih daril; in Ljubi, ki daril sicer ni mogel rabiti, se je hvaležno pogovarjal z njimi in je s svojo srčnostjo prinašal solnea vsem v bolniški sobi. Zadnje dni se je pa njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. In težko prizadeti oče, ki mu je bila nesreča vzela streho in vse njegovo skromno imetje, se je zbal, da ga ne bi oropala še najdražjega, njegovega Ljubega. Zato se je ves v skrbeh oglasil pri sinčku v bolnišnici. Mali je slutil bližajočo se smrt. Brez solza je srčno rekel očetu: — Ostanite, oče, še do jutri tu ... danes ali jutri bom umrl... Sirotek je le predobro slutil svoj konec. V torek zjutraj je podlegel opeklinam, v strašnih bolečinah je umrl, a tožbe ni bilo iz njegovih ust. Umrl je junak, kakor je junak tri tedne umiral. z. ■ Jugoslovanski kulturni vrt so pričeli v začetku letošnjega julija urejati v clevelandskem mestnem parku. Svoje narodne vrtove si je uredilo v Clevelandu že 27 narodnostnih skupin; dne 26. novembra t. 1. bodo pa v jugoslovanskem kulturnem vrtu odkrili spomenika Ivana Cankarja in Simona Gregorčiča. Kip Ivana Cankarja je poklonila ameriškim Slovencem ljubljanska mestna občina. Vlada Združenih držav je za ureditev vrta prispevala okrog 55.000 dolarjev (2 in pol milijona dinarjev), ameriški rojaki bodo pa morali dati le še 6.000 dolarjev (4.000 so že zbrali), da bodo stroški kriti. ■ Otrok je zgorel. V Kumnu nad Sv. Lovrencem na Pohorju je aprila meseca t. 1. zgorel enoletni otrok delavke Neže Matelnove. Kakor navadno je šla mati tudi 27 aprila s svojimi tremi starejšimi otroki na dnino, doma je pa pustila 91etnega Ignaca in malega Romana. Otroka sta Bi hotela skuhati žgancev, toda plameni ognja, ki sta ga v ta namen napravila, so zajeli Romana in sirotek je zaradi dobljenih opeklin kmalu nato umrl. Otrokovo mater je mariborsko sedišče obsodilo zaradi nepainje nad otroki na 10 dni zapora pogojno za 1 leto, upoštevaje pri tem težke socialne razmere, v katerih s svojimi otroki živi. ■ Novo gjasilo dr. Mačka. Edino uradno glasilo dr. Mačka je bil doslej »Hrvatski dnevnike. 29. t. m. bo pa kot nadaljevanje nekdanjega »Doma«, ki ga je izdajal pokojni Stjepan Radič, pričel izhajati tednik »Seljački dom«. Novo glasilo dr. Mačka bo urejeval njegov politični tajnik prof. Jelašič. »Hrvatski dnevnik« pa ostane po izjavi dr. Mačka samega še nadalje informativno glasilo hrvatskega kmetskega gibanja pod njegovim vplivom. ■ Rudnik Semnik pri Zagorju je kupila TPD. šemniški rudnik, ki je dajal dela včasih do 120 rudarjem, zadnje čase pa le še okrog štiridesetim, je prešel v last Trboveljske pre-mogokopne družbe. Toda nova lastnica obrata ne bo vodila dalje. Za rudnik se je baje pogajala tudi banska uprava. ■ Plemenita oporoka. Odvetnik dr. Fischer iz Rume je pred kratkim umrl in je skoraj vse svoje imetja zapustil v dobre namene. V oporoki je med drugim odredil, naj se 100.000 dinarjev razdeli med mestne reveže, ne glede na njih narodnost in vero. 100.000 dinarjev je pa zapustil občini Kv izanha 123456769 Pomen besed Vodoravno: 1. igralna karta; kraj v Šumadiji, 2. obrtnik; božje-(potnik, 3. prvi človek; kratica za italijanski denar, 4. gora v zetski banovini, 5. veznik; vojna (srbohrv.); predlog, 6. pokopališče (srbohrv.), 7. hrast; se stroji usnje, 8. kraj v Srbiji; del tedna, 9. gora na turško-iranški meji; egiptsko božanstvo Navpično: 1. ftiineral; veznik, 8. mesto v Franciji; tek, 3. veznik; tlači stare ljudi, 4. mesto v drav. ban., 5. zlato (frc.); zabavišče; kazalni zaimek, 6. del zemlje obdan od morja, f. mesto “ i ski ban., imendan, B. letoneki denar; ga povzroči vžigalica, 9. ploskovna mera; odtok Skader-zkeiia iezera. svojega rojstnega kraja Jarka, da se z njimi ustanovi fond, ki bo vsakoletnemu najboljšemu učencu osnovne šole omogočil šolanje na kaki kmetijski šoli. ■ Nesreče na Jadranu. Na odprtem morju, zahodno od Kornatskih otokov, je te dni huda burja sedmim našim ribičem prevrnila ladjo. Ribičem je prišla na pomoč italijanska jadrnica, ki je plula proti Zadru. — Huje je prizadelo italijanske ribiče, ki jim je razburkano valovje treščilo motorno ladjo »Casanovo« ob pečine; dva ribiča 6ta pri tem našla smrt. — Na motorni ladji »Velebit«, ki je natovorjena z nafio plula iz Splita proti Crik-venici, je nastal ogenj. Na gašenje sploh ni bilo moči misliti in so ladjo kar se da hitro obrnili proti kopnini, da se je rešila vsaj posadka. ■ Kokainska afera v Ljubljani. Neki dobro ^organizirani sleparski družbi, ki je v originalnih zavitkih razpečavala namesto kokaina fižolovo moko in jedilno sodo, je nasedel trgovec D. Čeferin. Za zavitek, ki eo mu ga na zahtevo odprli na krajih, kjer so imeli nekaj pravega kokaina, jim je takoj izplačal 30.000 dinarjev. Prevejanim nepridipravom se je posrečilo istega trgovca oslepariti še za 17.000 dinarjev. Ko je Čeferin spoznal, da so ga osleparili, iz umljivih razlogov zadeve ni prijavil sodišču, temveč je po nasvetu nekega prijatelja dal zvabiti dva člana sleparske družbe v past. Imel ju je zaprta v Sangradu pri Kranju, hoteč tako priti do svojega denarja. Policija je prišla zadevi na sled in je sleparje pozaprla, trgovca Čeferina so pa po zaslišanju spet izpustili. ■ Polletno bolezensko podporno dobo bodo v smislu sklepa zadnje seje ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu mogli podaljševati zavarovanim, delavcem in nameščencem le oni krajevni organi SUZORja, ki razpolagajo z rezervnimi skladi ali pa z likvidacijskim imetjem iz 1. 1922. Večina zavarovalnih ustanov bo morala podaljševanje prej ali slej ustaviti, ker rezervni skladi ne bodo dopuščali kritja tolikšnih izdatkov. ■ Spominska slovesnost na grobu Janšeta Novaka. V nedeljo, dne 18. oktobra eo člani »Zveze kmetskih fanjov in deklet« in Preporodoveev počastili spomin svojega tovariša in nesebičnega borca za socialni podvig slovenskega kmeta dr. Janžeta Novaka. ki ga je pred dvema letoma nagla smrt iztrgala iz dela. V njegovem rojstnem kraju — v Notranjih gotica h — so mu na grobu postavili lep spomenik, na rojstni hiši so pa odkrili spominsko ploščo. ■ Namenil ge je obiskati sina, pa ga je dohitela smrt. V soboto 17. t. m. je stopil v dolenjski vlak višji davčni upravitelj v pokoju France Uršič iz Ljubljane. Tik pred odhodom vlaka je pa staremu gospodu postalo slabo, zato so ga sopotniki varno odnesli na klop pred prometno pisarno Poklicani zdravnik mu pa ni mogel več pomagati: stari gospod je bil že umrl za kapjo. ■ Preprečeno veliko tihotapstvo. Fušaški carinarji so te dni preprečili vtihotapljenie več ko pol milijona dinarjev na Reko. Denar je imel skrit v V?P*°*n* steklenici in električni bateriji dunajski trgovec Mozes, ki je potoval na Reko v spremstvu reške^a trgovca Baumohla; seveda so mu ga zaplenili. ■ Otvoritev nove gimnazije v Ljubljani. V nedeljo so v navzočnosti predstavnikov oblasti blagoslovili in otvo-rili novo palačo III. državne realne gimnazije za Bežigradom. Poslopje je stalo bansko upravo 8 milijonov din in ustreza vseh zahtevam sodobne srednje šole, tako v estetskem kakor v zdravstvenem pogledu. Pouk se je začel dne 19. t. m. Z novo šolo (načrte zanjo je napravil ing. arh. Emil Navinšek) bo vsaj nekoliko omiljeno pomanjkanje učnih prostorov, čigar kvarna posledica je delitev na popoldanski in dopoldanski pouk. Po« is krlso? Jmieripilolar Prezanitniv kanadski poskus: ali ga ne bi tudi pri nas veljalo preizkusiti P Y. I. Montreal, okt. Prvikrat odkar svet stoji, so v Kanadi priredili zanimiv poskus. Vlada države Alberte je izdala posebno vrsto denarja, tako imenovani »Prosperity-dollar« (prosperitetni dolar). Ta dolar ni kreditno pismo, ne ček, pa tudi bankovec ne. Ce bi bil ta dolar bankovec, bi bil izdan protizakonito, kajti denar sme tiskati samo dominionska uprava. In vendar bo imel novi bankovec marsikatero lastnost pravega denarja; a najvažnejše je to, da bo — to že ime pove — nekaka napoved blagostanja v Kanadi. Hrbet »prosperitetnega dolarja« je razdeljen v 105 predelkov. V vsakem predelku je datum po ene srede, od 12. avgusta 1936 pa do 3. avgusta 1938. V prvih dveh predalčkih sta natisnjeni dve znamki države Alberte po 1 cent. Vsak začasni lastnik tega novega dolarja mora vsako sredo prilepiti v naslednji predelek znamko za 1 cent, sicer izgubi listič svojo vrednost. Kako hočejo dvigniti blaginjo Kakšne namene ima kanadska država Alberta z izdajo teh svojih »pro-speritetnih« dolarjev? Jasno Je, kakšen zajec tiči za tem grmom: vsakdo se bo podvizal, da čimprej odda tak dolar — ker mu ne bo treba kupiti znamke na njem. In to je tisto, kar hoče doseči albertska vlada: upajo namreč, da bo denar tako prišel hitreje v obtok in da bo to oživilo trgovino in obrt. 3. avgusta leta 1938. bo imel ta dolar 104 znamke po 1 cent in ta dan ga bo vlada zamenjala s pravim dolarjem. Vlada pri tem ne bo imela izgube, ker bo medtem prodala za vsak dolar znamk v vrednosti enega dolarja in 3 cente in tako bo spravila še nekaj dobička v žep. »Prosperitetnih« dolarjev bodo izdali vsega skup v vrednosti 250.000 dolarjev; za začetek so že poskusili s 50.000 dolarji. Prejeli so jih državni uradniki, od njih pa mesarji, peki :n drugi živežni dobavitelji. Nekatere trgovine se Jih sicer še branijo, druge jih pa vzamejo le tedaj, če znaša nakup več ko en dolar. Ce pa kdo kupi blaga recimo za 80 centov, mu mora trgovec ostanek izplačati v gotovini. Toda taki primeri so zelo redki. Kajti vse kanadsko prebivalstvo z veseljem sodeluje pri obnovi narodnega gospodarstva; ljudje so ponosni, da lahko s »prosperitetnim« dolarjem pomagajo svoji domovini. Zgledi vlečejo... Vladni uradniki v Alberti, torej najvišji uradniki države, so že dvakrat dobili pol svoje mesečne plače v »pro-speritetnih« dolarjih: zato da so drugim za zgled. Seveda ne manjka črnogledov, ki prerokujejo originalnemu poskusu žalosten konec. Predvsem trde, da nova valuta ne bo mogla zajeti širokih slojev ljudstva. Toda vlada, države Alberte ima v svoje nove dolarje popolno zaupanje. Bogve ali se ji bo poskus obnesel? Prav bi bilo, da bi se, ker je ideja uspeha vredna. n. Perilo je dražje od mila Mnogo gospodinj štedi pri milu in pri tem pozabi, da poceni In slabo milo more predčasno uničiti perilo. Vsaka gospodinja štedi, če za pranje svojega dragega perila uporablja čisto jedrnato milo, kakor je znano in priljubljeno Schichtovo milo z zaščitnim žigom Jelen. Izkušene gospodinje znajo ceniti dobro kakovost tega mila in so ponosne s svojim belim perilom. ljubezen Se naravo užene! ftofftlgf foftm - frOtCbr fnOfU Je Nemcem maslo hrane mr, tako kot je pri nas krompir. Ne mine malca ne kosilo, da ne bi maslo se použilo. Minister Hess to dobro ve, .a njemu, to v račun ne gre, ne gre v račun mu taka stvar, ko treba za topove d’nar. Zato brž ljudstvo svoje zbere in take jim levite bere: »Vi, Arijci, najboljša rasa, ne veste, da je prazna kasa, ki za obrambo vseh skrbi, ki niso židovske krvi? Za maslo ne, le za topove denar naj gre iz vaših rok, to bodi zakon dobe nove, a hrana bodi vam le — sok. Pomislite, da maslo užito človeka samo debeli in vsem je jasno in očito, da debel mož za vojsko ni. Če ste rejeni in debeli, sovrag vas lahko pogodi; bodite kar lepo veseli: brez masla tudi se živi. Brez masla slavno se borite, brez masla za topove umrite.* Ivan Rob Pol leta ni zinila besedice... ».ker ji oie ni dovolil, da bi se poročila s svojini siromašnim izvoljencem, mladim sofijskim kemikom Zdaj ko Je zmagala, pa njega ne morejo najti- O. D. Sofija, oktobra. (n.) Pol leta je preteklo, kar sta se seznanila Bosiljka Pančeva, hčerka bogatega industrijca, in Milorad Dan-dukov, nadobuden, a reven kemik. Med njima se je spletla nežna vez, ki se je kmalu razrasla v veliko ljubezen. Bosiljka je vzljubila mladega kemika z vso iskrenostjo in strastjo, ki je je zmožno srce mladega dekleta. Toda Milorad je bil siromak. Živel je od ekromnih dohodkov svoje matere vdove. Stanoval je daleč v predmestju in presedel ure in ure nad neskončnimi računi: pripravljal je namreč neki izum. V pričakovanju tega uspeha seveda ni imel denarja, da bi kupoval svoji ljubi cvetlic. A tega tudi treba ni bilo! Saj je bila Bosiljka ravno tako dobro in romantično navdahnjeno dekle, kakor je bila lepa in bogata. Dobrohotno je tolažila mladega kemika in mu obljubljala podporo svojega očeta, češ da je tudi sama dovolj bogata. da mu bo v sili lahko priskočila na pomoč. Oče ne dovoli Milorad je zaupal be6edam svoje zaročenke. Tudn ee ne bi branil denarja njenega očeta, saj je vedel, da mu bo pozneje lahko vse povrnil. Tako je lepega dne Boeiljka sklenila zaupati očetu svoje načrte. A glej! Njen oče jo je zavrnil, da eo vsi Miloradovi izumi prazna pena, brez sleherne znanstvene ali trgovske veljave. Uboge mladenke ee je lotil obup. Saj eo bili vsi njeni zlati gradovi etrti v prah. njeni upi poteptani, kajti oče o ženitvi ni maral nič slišati. Toda trdovratna hčerka ni hotela odnehati. Rekla je očetu, da ee bo poročila z Miloradom, naj jo stane kar hoče; nič na svetu je ne bo ločilo od ljubljenega moža. »Bomo videli, kdo bo imel prav!« je zasikal razkačeni oče in strogo prepovedal Bosiljka še kakšen sestanek z Miloradom. Storil je celo več; še sam je stopil k Miloradovi materi in jo nadrl, da naj njen sin pusti Boeiljko pri miru. Od tega časa je pričelo mlado dekle svojega očeta sovražiti. Le on je kriv njene nesreče! Nad njim ee mora maščevati! Trpi naj torej tudi on! In tako je v dolgih tednih samevanja skovala obupen načrt. Lepega dne Bosiljka ni hotela več sprejeti zajtrka, pa tudi kosila in večerje ne. Začela je pravo gladovno stavko. Razkačeni oče je sklical najboljše zdravnike, da bi kakor koli hranili njegovo trmoglavko. Mladenka je spoznala, da bi bilo upiranje nesmiseln^ Toda tistikrat je njen oče poslednjič zmagal... Nenavadna os veta Prav tiste dni je zbujala v sofijekei« gledališču veliko pozornost komedija »Vitez brez besed«. Igra je postavljena v 16. stoletje in v njej nastopa lepa in ponosna Italijanka, ki je vanjo strastno zaljubljen mlad vitez. Lepotica mu obljubi poljub, toda samo pod enim pogojem: ako vitez ne bo tn leta spregovoril niti besedice, čeprav bi bil v smrtni nevarnosti. Vitez je držal svojo obljubo. Bosiljka je radovedno čitala gledališka poročila. Tedaj ji je šinila v glavo nenavadna misel. Zdaj ima orožje, s katerim se bo mogla maščevati nad svojim očetom, orožje, ki bo vsaj tako kruto, kakor je velika njena ljubezen. Še tasti večer je napisala očetu pisemce s sporočilom, da ne bo vec slišal besedice iz njenih ust, dokler ji ne vrne Milorada, edinega moža, ki ga ljubi. Oče je videl v hčerini trmi navadno žensko muho in njen sklep se mu m zdel resen. Toda Bosiljka je držala besedo. Od tistega dne ni prišla čez njene ustnice niti besedica več. Deklica se je odtegnila družabnemu življenju, hotela ni več sprejeti nikogar in je s svojimi starši in služinčadjo govorila samo e kretnjami. Vse prošnje in obljube staršev eo ee razbile ob trdni volji romantične mladenke. Sofijsko »nemo dekle« V družbi in pri svojih prijateljih je bila Bosiljka zelo priljubljena, njen nepričakovani odhod je pustil veliko vrzel. V Sofiji niso več drugega govorili kakor o njej, in Bosiljke se je hitro prijelo ime »nemo dekle«. Naposled ee je moral gospod Pan-čev ukloniti trdnemu oklepu svoje hčerke. Obrnil ee je do policije in naročil, naj poiščejo Milorada. Toda mladi kemik kakor da bi se bil vdrl v zemljo. Edini človek, ki bi vedel za njegovo bivališče — njegova mati —• je bila med tem umrla in je odnesla skrivnost e seboj v grob... Oče še danes neutrudljivo išče Milorada in dan za dnem prosi hčerko, naj vendar odneha od svojega krutega maščevanja. Toda Bosiljka je neizprosna. Že šest mesecev molči Bosiljka. sedeča v svoji lepi sobici v Sofiji i° čaka, da 6e bodo odprla vrata in ee bo prikazal na pragu Milorad. In pr»a beseda, ki bo prišla čez njene ustnice, bo vesela dobrodošlica njenemu zaročencu. Kralju samemu se je pritožil... ...in zmagal N. K. Bukarešta, okt. — Hudo nevsakdanja zadeva se je te dni pripetila na Vlaškem: neki gimnazijec se je pritožil pri kralju zoper svojega profesorja — in kralj Karol je njegovi pritožbi ugodil. Na Romunskem so učitelji in profesorji zelo strogi; oblastva bi namreč rada preprečila prehudo naraščanje intelektualnega proletariata. Zgodilo se je pa na gimnaziji v Slatini, mestecu nekje med Crajovo in Bukarešto, da je Aleksandru Ciuca, učenec četrtega razreda, pri skušnjah ob koncu prejšnjega šolskega leta padel. Ciuca je sin siromašne vdove; v šoli je veljal za marljivega učenca odprte glave. Toda njegov profesor, silno strog šolnik, ga ni maral. Med letom se sicer ni mogel znesti nad njim — ker je bil dečko zmerom pripravljen; zato ga je pa vrgel pri sklepnem izpitu. Tedaj je Ciuca pisal kar kralju Karolu n. in se pritožil, da mu je profesor storil nezaslišano krivico. Nihče ni vedel ničesar o dečkovi pritožbi. A glej: po sam Bog ve kakšnem čudežu je pismo prišlo vladarju v roke in kralj je pritožbi ustregel: odredil je namreč, da ima slatinska gimnazija zadevo proučiti. Ravnatelju je kraljeva skrb za neznanega učenca kajpada hudo šla do živega: pn priči je odredil, da ima učenec Ciuca priti vnovič k skušnji. In tako je pri septembrskih ponavljalnih izpitih sedel med 35 učenci tudi Aleksander Ciuca. Skušnja je trajala nič manj ko pet Kašelj in hripavost ublažijo Mr. Bahovčevi »Smreka« bonboni, sestavljeni iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločevanje sluzi ter desinficirajo usta in grlo. »Smreka« bonboni v lekarnah in drogerijah zavitek Din 4'— in 6'—. Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg št. 12 ur. Sam ravnatelj je ves čas nadziral spraševanje in je vsa vprašanja na Ciuco in njegove odgovore zapisal v poseben spraševalni zapisnik. Ciuca je bil odlično pripravljen in celo prestrogi profesor mu je moral prisoditi drugi najboljši red med 35 učenci. Tako se je zdaj lahko vpisal v peti razred. Merilec ljubezni (n.) Bukarešta, okt. — Kdor hoče izmeriti svojo ljubezen s strojem, naj jo mahne k profesorju Georgu Marinescu v Bukarešto. Mož je namreč specialist za živčne bolezni in je iznašel poseben strojček, ki meri ljubezen: njemu ne moreš prav ničesar utajiti, če bi še tako rad spravil globoko v srce. Na roko ti pritrdijo dve plošči, ju zvežejo z galvanometrom, nato t1 pa prebere profesor imena znanih oseb. Pri onem imenu, kjer ti začne srce hitreje utripati in se igla na galvanometru zgane, je tvoje znanstvo že sumljivo. Kajti odklon igle pokaže, kako veliko je tvoje nagnjenje do dotične osebe. In pravijo, da se ta aparat nikoli ne zmoti... Banka Baruch 11. Rue Auber, PARIŠ (9«) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — PoMni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64. Bruxelle?: Holandija: št. 1458-66. Ded. Dien?t; Francija št. 1117-94, Pariš; Luzem-burg: št. 5967, Luxemhurg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice (Je ima princ dvolnika Z revoEverjem nad »nezvestega« Prečuden ljubezenski roman med kanadsko plesalko in perzijskim princem M. D. Pariz, okt. Mirno je spal princ Far id ono jutro * razkošni spalnici svoje palače na jUeberjevi aveniji v Parizu; tja se je * preselil, ko se je razšel s sedanjim Perzijskim vladarjem. Na slenali 60 visele podobe njego-**h prednikov v modernih okvirih in bedele nad prinčevim snom. Njihova Perzijska oblačila, naslikana v živih barvah — delo teheranskih umetniji ~ so Se leskftala v somraku. .. “rine Farid je potomec dinastije, ** je vladala v Perziji od 15. stoletij do prihoda sedanjega šaha na pre-®wl; prejšnjemu vladarju je nečak. “*1 je tudi dalje časa šahov pooblaščenec v Londonu. »Halo!« pokliče sobar. »Neka darua bx rada z vami govorila.; >Dania?< Kako ji je ime?c :;Pravi, da vam mora sporočiti ne-kai važnega.« ^Pripeljite ini jo!c »SAJ NISI TI._< Vrata so se odprla. Neznanka, Majhna plavka, je odrinila sobarja in Planila naprej. »Zavrženi razbojnik!« je zakričala. *Lažnivep, nesramnež in izkoriščevalec! Ha, zdaj te vendar že imam!«, . Osupel se je princ umaknil k oknu m solnce mu je obsijalo obraz. v »Saj nisi ti!« je tedaj kriknila renska. Stopila je bliže in pogledala princu v oči. »Pač, ti si! Ti, ki si me tako sramotno pustil na cedilu!« Potlej je spet podvomila: >Ne... ne... nisi ti. Ne, to nisi ti...« A 6pet se je popravila: ^Ah, zdaj šele te prav spoznani! Le 03kaj, drago mi boš to poplača!...« In s hitrim gibom je potegnila iz torbice browning in ga zavihtela proti princu. A takrat je bil že sobar Planil k njej. jo razorožil in poklical na pomoč. Odpeljali so jo vpijočo in Penečo se od togote... Princ Farid se je sesedel v naslanjač in zaječal: J-Spet on... Povsod samo on...« USODNI DVOJNIK Tisti dan popoldne je princ Farid Povedal časnikarjem prečudno povest, katere posledice ga preganjajo do malega že deset let. Leta 1927. je živel v Teheranu, v palači svojih pradedov, ko mu je nekoč prišel v roke izrezek iz nekega kanadskega dnevnika o njegovi poroki s plesalko Hildo Palnierjevo v Torontu. List je vedel nič koliko podrobnosti o gmotnih koristih, ki jih bo imela prinčeva žena po svojem mo- žu, in je priobčil tudi sliki mladih novoporočencev. Princ je seveda takoj poslal kanadskemu listu protest zoper takšno neresnično poročanje, potlej pa še vsem angleškim časnikom, ki so bili posneli novico po kanadskem dnevniku. Malo pozneje se je princ, pravi princ Farid, oženil z neko Angležinjo, a se je že kmalu nato ločil od nje. Kakšne tri mesece bo tega, ko je poslal v angleške lisie objavo, da njegova žena, mre. Mercer Krejie, ne -sme več nositi njegovega imena. Nekemu uredniku lista >Daily Sketch« se zadeva ni zdela kaj verjetna, posebno zato ne, ker je poznal prinčevo kanadsko' afero; zato je šel brskat v arhive svojega lista. In res je našel prinčevo protestno pismo zoper pustolovca, ki si je bil prilastil njegovo ime in se nato oženil s neko torontsko plesalko. In angleški žurnalist si je dejal, da gre bržkone tudi zdaj za kakšnega sleparja, in je napisal dolg članek v tem smislu. Princ Farid je bil takrat v Parizu. Ko je to bral, se je pri priči odpeljal v London, toda imel je velike križe in težave, preden se mu je posrečilo ljudi prepričati, da je res on. Ker je s sedanjo teheransko vlado navzkriž, se perzijsko poslaništvo ni hotelo zanj zavzeli in potrditi, da je res on. Moral se je zateči k svojemu dolgoletnemu prijatelju in staremu znancu Londončanov, k Agi-Kanu. Nato je vložil tožbo proti >Daily Sketchu«. »ŽENA« NE ODNEHA Medtem je bila pa tista usodna številka »Daily Sketcha' prišla v Kanado in v roke miss Hilde Palmerjeve, plesalke, ki ji je bil lažni princ Farid že zdavnaj dal slovo — z njenim denarjem, naj povemo še mimo grede. Plesalka se kajpada ni do!go [>o-niišljala: hajd na ladjo in v Evropo, sleparskega moža iskat! Prišla je v Pariz. Ona ie tista, ki je hotela on-dan ubiti perzijskega princa. In še zdaj mu telefonira najmanj trikrat na dan: »Saj vendar nisem vaš mož!« jo skuša prepričati Farid. »Prepričana sem, da si ti. Simo obraz si si maskiral, toda spoznala sem te... po očeh sem te spovnilal-i.« Ves obupan, da ne more dokazati, da ni svoj lastni dvojnik, se nesrečni princ Farid ne upa skoraj več iz svojih soban. Včasih se zaloti, kako se opazuje v ogledalu. In zgodi se. da kdaj samega sebe ne spozna več. »Hvala Bogu, vsaj to vem, da še živ dan nisem bil v Ameriki!« ie ko"*n! princ svojo izjavo časnikarjem. »Torej 6em vendarle j a z.r Konverzacijski leksikon za otroke Marsoj'cic imajo bujno fantazijo in ne hodijo radi po iz-hojeni poti. Njihov temperament je muhast, razdražljiv, v njem se ostro ločita ljubezen in sovraštvo. Obnašanje teh ljudi je odkritosrčno in brez strahu, včasih pa tudi Burovo in prenagljeno. Sebičneži so v tem, da vidijo le svoje prepričanje in svoje zahteve. Močno je razvita v njih želja po spoznanju. Denarna stran življenja »Marsovega« človeka je bolj šibka, posebno prva polovica, zato se pa v drugi polovici denarne zadeve obrnejo na boljše. Denar jim priteka od sorodni- kov, toiarjenja. včasih jra od l>ogate žene. Cesto izvira njih zaslužek z vseh mogočih vetrov. V družini so »marsovci« navadno edinci, če imajo pa dosti bratov in sester, jim preti večkrat smrtna nevarnost, bodisi pri padcu, prehladu ali kakšni podedovani bolezni. Če si sami ustvarijo svoj dom, imajo mnogo otrok, tudi dvojčke; ti se zgodaj poroče. >Marsovec« sam se pa poroči navadno večkrat, ker hitro izgubi prvega zakonskega druga, ali pa la vsaj zboli za dolgotrajno boleznijo. Srečo ima človek tega ozvezdja na potovanju po morju. Dostikrat izgube ljubljeno osebo v starosti blizu 35 let, za zameno pa imajo mnogo prijateljev in protekcije in velik vpliv zaradi svojih ljubezenskih zadev. Zato imajo pa med svojimi sodelavci in tovariši sovražnike in rovarje. Pa tudi v ljubezni dožive večkrat razočaranje. V tujini jih radi zalezujejo, vendar navadno ni hudega. Bolezni, ki jih morajo pretrpeti »marsovci«, je kar dovolj. Tako bole-liajo za slabo prebavo, za hemoroidi in na mehurju. V ustih se jim rada naredi fistula, pogosto si ranijo roko (predvsem desno), in glavo. Trpe i>a tudi za boleznimi možganov, rada jih glava boli, dobe hitro vročino in so . nagnjeni k nesrečam z ognjem ali I’ železom. Navadno so pa ti ljudje sami krivi svojih bolezni in svojega trpljenja. *— (u.) Zanimivosti z vsega sveta Kronanja Edvarda VIII. »e Ho samo iz Avstralije udeležilo 20.000 ljudi. Za časa svečanosti — trajale bodo »edem mesecev — so razprodani vozni listki za vse parnike, ki opravljajo potniški promet med Londonom in ostalimi deli sveta. 40krat je skočil s padalom v enem samem dnem sovjetski letalec Kajta-nov. V zadnjih štirih letih je skočil povprečno 150krat na dan. Kot učitelj skakanja s padalom je v tej panogi izučil več ko 5000 ruskih fantov in deklet. fipanski časnikarji v zadregi. Radijska postaja v Burgosu je nedavno razglasila, da bodo vodje >belih« kaznovali žurnaliste, če bodo nacionalistično vojsko imenovali vuporniker, vladne čete pa uzakonite:. Mussolini piše film o življenju Krištofa Kolumba, odkritelja Amerike. Film bodo izdelali v Italiji, in sicer v angleščini in italijanščini. U«yor iz usmiljenja. .V Londonu so našli pred nekaj dnevi zadavljeno ltiletno Ireno Ilard. Dekle je bilo gluhonemo in je bilo zaostalo v rasti; ubil jo je njen stari oče. Bivši siamski kralj je pred kratkim prestal skušnjo za pilota in je pri tej priložnosti izvršil svoj prvi samostojni polet. Lnksnsna pasja hiša je najnovejši izdelek neke ameriške tovarne. V hišici vzdržuje električna naprava vedno enako, normalno temperaturo, zrak z ravno pravšno množino vlage se pa z ventilatorji neprestano obnavlja. Taka udobna pasja 'vila c stane več ko tisoč dolarjev (50.000 din), vzlie temu se je oglasilo že precej kupcev. V Tokiu — niušja vojna. Zadnje dni so — pravi neka statistika — uničili v Tokiu okrog 100 inilij. muli Mrčes se je bil silno razmnožil in je postal za mesto in okolico prava nadloga. Mušji pokolj so v nekem budističnem svetišču proslavili s posebnim zahvalnim obredom. 30 let stare klobase so ostale svežo, ker so bile oblite z mavcem. L. 1W)0 so izvozili iz Nemčije v .lužno Afriko mnogo klobas, šunke in suhega mesa. obloženega z mavcem, da bi ostal dalje časa svež in užiten. Nedavno so v .lohanesburgu našli nekaj te robe, razbili oblogo in z začudenjem Ugotovili. da je . meso še svežo. Kratkovidni psi dobe očala. Bolnišnica za živali v Sjrdnevu je uvedla zi> kratkovidne pse naočnike. Baje so se jim štirinožni pacienti kmalu pri« vadili in jih radi nosijo. Kdvardn VIII. bo kuhal francoski kuhar. Kakor njegov oče Jurij V. bo imel tudi njegov naslednik francoskega kuharja. Varčevanje v Sing-Singu. Uprava newyoršk3 kaznilnice Sing-Sing na smrt obsojenim jetnikom ne bo veo kakor doslej izpolnjevala poslednjih želja. Obsojenci so si za zadnji obed naročili navadno n^jdražja jedila in šampanjca. Odslej si bodo lakim željam mogli ustreči le na svoj račun. Samomor na električnem stolu je storil londonski zavarovalni agent Friderik Line. Poveznil si je bil na glavo aluminijast lonec in ga privezal z žico na nogo. Lonec je nato sj>o-jil 7. električnim tokom v hiši, sedel na stol ter izpustil tok. Naprava je delovala tako »brezhibno1:, da je Line ostal tia mestu mrtev. Ženske se tudi v policijski službi obneso. Prvi dve pariški policajki sla se pokazali tako sposobni in vestni, da so pred kratkim v Parizu nastavili še več stražnic. Pazile bodo predvsem na zapuščene otroke in na dekleta s ceste. Okrog 25.000 dinarjev se suče cena za uporabo takih oken, kjer bo moči udobno gledati kronanje kralja Edvarda Vlil. meseca maja prihodnjega leta. Hišnim in stanovanjskim lastnikom torej že v predprodaji kupčija cvete. Najmanj nezaposlenih v zadnjih 7 letih je bilo na Češkoslovaškem v zadnjih treh mesecih t. 1. Našteli so jihi 480.000. Leta 1933. je bilo brez zaslužka 920.000 ljudi. Da se popra\l junja zob ne bonia več bali, je neki angleški zobozdravnik izumil pripravo, s katero bo mogel pacient, medtem ko mu bo zdravnik'z instrumenti šaril v ustih, izražati svoje občutke. Rdeča lučka, ki bo zažarela na naslonjalu stola, bo |iome-nila: ;Stoj, boli me!« rumena: ?I%zi!< zelena pa: »Ne boli.c na&A dni V tej rubriki lahko sedeluje vsakdo, kdor ima kaj pametnega povedati Vaba v baru Ni še tako dolgo tega, ko je v baru ljubljanskega nebotičnika gostovala majhna kapela: on iti ona. On je bil zelo podjeten, to se pravi, porabil je sleherno priložnost, da si poveča svoje skromne dohodke. In lepega dne mu je šinila v glavo genialna ideja. »Heureka!* je vzkliknil. (To se pravi po naše: »Našel sem!*) Vzel je iz denarnice kovanec za 50 din in ga je skrivaj položil na pladenj, kjer se zbirajo prostovoljni darovi za godbo. Godba je seveda takoj opazila »velikodušni* dar na pladnju in je v ■»zalivalo* zaigrala tuš, nato je pa kar pol ure zapored svirala najbolj priljubljene šlagerje. Besede ganejo, zgledi vlečejo, pra- vi latinski pregovor. Tako si je bil mislil tudi iznajdljivi kapelnik. Toda gosti, ki so bili tisti večer v nebotičniku, trde, da je naš prijatelj napravil dolg in kisel obraz, ko je po končanem programu stopil po denar, ki sc zbira na pladnju. Kajti ne samo da ni nihče ničesar dal — še njegovih 50 din je izginilo! Izginilo ko kafra. Ali pa, kakor da bi jih bila pogoltnila ljubljanska megla. h. Boj za zaslužek Študentski list »1551« je opazil v »Jutru« tale oglas in ga je ponatisnil: REVEN AKADEMIK išče znanja s starejšo premožnejšo gospo. Ponudbe na... Kazen za »greh«.? V dnevnikih čitamo vsakega toliko in toliko časa dolg seznam imen trgovcev in tvrdk, zraven pa manjše ali večje dinarske zneske: to so globe, ki so si jih navedeni trgovci nakopali s kršitvijo deviznih določb. To včasih skoraj nerazumljivo zadevo — saj gre mnogokrat za veleli gledne naše ljudi, ki bi o njih pač živ krst ne pričakoval, da morajo posegati po deviznih »sleparijah« — nam je zdaj »Trgovski list* pojasnil. Kdor hoče namreč kaj izvoziti, recimo les, mora dobiti od pooblaščenega denarnega zavoda izvozno dovoljenje {tuverenje*), ih sicer za znesek, -kolikor je vredno blago, namenjeno izvozu. To vrednost pd^določa finančno ministrstvo, le žal so njegove cene navadno nerealne, takšne, da jih izvoznik v današnjih časih pač nikdar ne doseže. A če hoče dobiti izvozno dovoljenje, mora hočeš nočeš podpisati izjavo, da bo spravil toliko in toliko deviz v Jugoslavijo, čeprav ve, da jih ne bo; misli si pač, glavno je, da napravim promet, potem bom pa že dokazal, da sem pošteno odraj-tal vse devize Narodni banki, kakor se zvestemu državljanu spodobi. '.Tako si misli izvoznik—-in ne ve, tla se je že s teni pregrešil zoper devizne določbe, čeprav je dejansko brez krivde. In seveda potem ne samo da prosi in kolku je, čaka , in moleduje za, svoj denar: izprosi iti izmoUdlije si predvsem globo, in šele če. od te kaj ostane, gre v njegov, žep. Takšna je torej stvar s temi deviznimi globami, zlasti pri naših lesnih izvoznikih. In »Trgovski list* konča * temile preznačilnimi besedami: Dostikrat tudi te kazni niso ni.č drugega ko nov davek, ki pa se pobira predvsem v pr e canskih krajih. (Gl. »Trgovski list* št. 117, str. 2, U. stolpec.) Filatelija * Nove avstrijske znamke. 2. novembra, na vernih duš dan, izide serija 4 znamk za zimsko pomot: 5+2 gr. (Sv. Martin daruje plašč), 12+3 gr. (Strežba bolnikom), 24+6 gr. (Sv. Elizabeta deli kruh) in 1 + 1 šiling (Blagoslov toplote). Znamke so — kakor vse, kar pride izpod rok avstrijsko poštne uprave — idejno in tehnično umetnine, ki bi se po njih vsa Evropa lahko zgledovala. Naklada: 100.000 celih serij in 200.000 serij brez šilin-gove vrednote. * Luksemburška poštna uprava je 7.i filatelistični teden (26. 8. do 2. 9. t. 1.), prirejen o priliki enajstega kongresa mednarodne filatelistične zveze, izdala 6 prigodnih znamk 8 podobo magistrata v Luksemburgu, kjer se je kongres vršil. Znamka za 10 et je rjava, za 35 ct svetlozelena, za 70 ct oranžna, za 1 fr kar.iiiiusta. 711 125 fr vijoličasta in za 1'75 fr modra * Svetli .so zaradi spremembe poštnih pristojbin izdali vrednote po 15, 20, 25 in 30 oerov v spremenjenih barvali. ^ jCfu&ezeMUa- tca^edifa Ciechttodat/e Retnična zgodovinska povest iz 18. stol. / Priredil Z. P. »To je dejstvo, čudež pa ni! Naša naloga ni, da bi se vpraševali, kakšne so bile podrobnosti. Nam je dovolj, da je dokazano dejstvo tega dogodka. In to je, pa še prav trdno! »Kar se tiče neokusnih opazk zastran navideznega zakona mojega klienta z Mariono Clermontovo, moram izraziti svoje ogorčenje spričo takšnih-le obdolžitev. Zakon je bil zakonito in z obojestranskim pristankom sklenjen. Zakon je nedotakljiv; še današnji dan je ostal v veljavi — in mora obveljati tudi v bodoče. »Ta bi bila lepa, če bi lahko kdor koli razlagal zakone po svojih potrebah! Kakšen ugled bi imela gosposka in kakšen ugled zakonski predpisi? Besede mojega predgovox-nika so puhle fraze, saj to spoznate že po njegovi krilatici: ,to je bil prst božji*. Pravica je pravica, in postava je postava. Nihče izmed občestva živih se ne more skriti pred zakonom, in celo mrtvec, ki se vrne med žive, mora biti prav tako ko vsi drugi pokoren postavam. Postava je neizprosna, vendar pravična. »Stotnik d’Armincour je zagrešil mnogokatero napako. Dve leti je živel z zakonito ženo gospoda podprefekta v Zapadni Indiji, potlej je bil celo tako predrzen, da se je vrnil z njo na Francosko, naravnost v Pariz. Njegovo početje je vnebovpijoče; ne najdeš 11111 ga zlepa para. Še celo grobarja je podkupil; revež je od tistega dne živel v neprestanem strahu, da utegne priti nekoč resnica na dan. Živo vam je gotovo še vsem v spominu dogodek, ko je na vernih duš dan opazoval na pokopališču srečanje gospoda Fron-villa z njegovo nekdanjo že-flo. Tako ga je zapekla vest, da ga je kap zadela. Gospod stotnik d'Arniincour bo lahko srečen, ako ga gospod državni pravdni k ne bo obtožil... »Dovolj je tega! Naj končam. V našem primeru je treba pribiti zgled. Na teh tleh pravice je treba zagotoviti zakonskemu stanu veljavnost in nedotakljivost. Treba je braniti zapisane pravice zakonskega moža, ki nima niti najmanjšega povoda, da bi se jim odrekel. Gospodje sodniki! Dovolite mi, da se izrazim z besedami svojega predgovornika. Prav take so moje besede, samo da jih je moj predgovornik izrekel po krivici: Sodite po zakonu! Nikar naj vas ne pretentajo sentimentalne besede. Vsakdo izmed vas naj rajši pomisli, da mu utegne jutri kdor koli vzeti njegovo zakonsko ženo z utemeljitvijo, da je njemu namenjena, da jo je božja previdnost .ustvarila nalašč zanj. Spoznajte vendar zasmeh, ki se skriva za temi besedami. Gospodje, sodite po zakonu!« Odvetnik je proti koncu govoril že prav razburjeno in razgreto; po končanem govoru je še nekaj trenutkov stal za svojim govorniškim pultom in se ozrl okoli sebe, kakor da bi hotel še enkrat podčrtati pomembnost svojih besed. Naposled je sedel. Predsednik je vstal in svečano spregovoril: »Sodišče se umakne na posvet!« •Potlej je prvi odšel iz dvorane, za njim so pa stapali zastopniki pravice, ki jihi je bila dolžnost soditi po zakonu. ' Komaj 50 se zaprla visoka dvokrilna vrata za njinii,- je že zavrselo med poslušalci. Vsepovsod so se živahno pomenkovali. ?*a splošno so bili vsi naklonjeni Madoni, lej mla'di in prikupni gospe, ki jo je preganjala taka čudaška usoda, in jo je neomajna in zvesta, ljubezen tako trdno vezala na njenega Pierra. Zlasti mladina je bila navdušena zanjo in za mladega stotnika. Tudi Katarina Dumoutova je šepetajo ogovorila markizo: »Oh, tako zelo bi želela, da bi smela Marion ostati pri Pierru... Vsaka druga razsodba bi bila prek ruta...« Mlada dva človeka, prikupna Marion in postavni častnik, sta bila kakor nalašč ustvarjena drug za drugega. Če si poškilil h grofu Fronvillu, ki je sedel dostojanstveno, oholo in brez slehernega zanimanja, si moral biti prepričan, da ga utegne sicer mlada Marion spoštovali, da ga pa ne more po nobeni ceni resnično in odkritosrčno ljubiti. Podprefekt bi bil lahko njen oče; ta mož, ki so se mu po obrazu že gube ri-ale, ki je že na zunaj nosi! pečat staranja, ki mu je koža porumenela — utegne biti pač pošten in pravičen državni uradnik, nikoli pa ne dostojen zakonski mož te mlade nežne ženice. Ni minilo deset minut, ko so se zdajci s|»et odprle visoke dvokriliie duri. Pri priči je občinstvo utihnilo. Vsi so napeto pričakovali razsodbe... Sodniki so se po malem in svečano postavili ob predsednikovo levico’ in desnico; predsednik je stoje, z mogočnim in razumljivim glasom razglasil obsodbo: vV imenu kralja. Tukaj »avzočna Marion Fron vi Ilova,' rojena Clennoii-tova, ki si jk> krivem lasti ime stot- nika d'Armincoura, je obsojena, da se v osem in štiridesetih urah vseli v hišo svojega zakonitega soproga, gospoda podprefekta grofa Fronvilla.« Spis, ki je iz njega prebral to usodno obsodbo, mu je zdrknil iz roke. Niti živa duša v vsej dvorani se ni zganila. Nihče ni mogel v prvem trenutku razumeti teh skopih besed, ki so pomenile konec tako nenavadnega procesa. Nepričakovano je tedaj vstala Marion, ki je bila ves čas razprave popolnoma mirna. Stopila je k sodnikom in spregovorila s tresočim se glasom: »Prosim, dovolite mi, da se zatečem v samostan!« Te preproste besede so zvenele tako proseče in tako ganljivo, da so se skoraj vsem poslušalcem orosile oči. Ali more mar sodišče odbiti to njeno prošnjo, ali se more mar upirati poslednji želji nemočne žene, ki ne najde drugega izhoda? V imenu člo-večanstva... Marion je stala vsa mirna, s pobe-šenimi rokami... Njena nepremičnost je spominjala na marmornat kip, kakršne postavljajo romantični narodi svojim pokojnikom. Živa slika neizmerne žalosti... Tišina je bila neznosna in moreča. Rezko se je tedaj oglasil predsednik, podčrtavajoč sleherno besedo: »NA MRTVI STRAŽI« Nasa zgodovinska povest se v tej številki konča. Z njo je konec pač najpretresljivejše ljubezenske zgodbe, kar smo jih priobčili zadnje mesece na tej strani v seriji povesti, zajetih iz resničnega življenja. In že imamo pripravljeno novo, še dramatičnejšo zgodbo, še senzacionalnejšo, le na drugačen način: povest o junaških bojih angleške stotnije na vročih indijskih tleh. »NA MRTVI STRAŽI« je naslov te veledramatske resnične povesti, in lahko nam verjamete: če je bil ta naslov kdaj koli na pravem' mestu, to pot je kakor le kdaj. Ta resnična povest nam namreč slika vratolomne prigode peščice angleških oficirjev, ki se daleč od svoje domovine bore proti stokratni premoči; bore proti lokavim Indijcem, še loka-vejšim boljševiškim vohunom in naj-lokavejšim ruskim vohunkam; bore dostikrat brez npa v zmago, a vselej srdito in neustrašno, dobro vedoč, da z njihovo zmago stoji in pade angleško gospostvo. »NA MRTVI STRAŽI« je napisal Anglež, eden izmed oficirjev, ki je sam doživel vse strahote in grozote četaških bojev na indijskih gorskih mejah. Ta resnična povest je napisana tako živo, s tolikšno sočnostjo in plastičnostjo, da bralci in bralke skoraj do sape ne bodo prišli, ko bodo sledili piščevim dramatskim doživljajem v skrivnostni indijski deželi. »Na mrtvi straži« je epopeja britanskega pionirstva. Kadar se Anglež bori za čast in slavo svoje domovine, utegne biti njegov boj brecobziren in brutalen — majhen in neslaven ni tak boj nikoli. Ne odlašajte! Začnite čitati to našo junaško povest že koj spočetka, t. j. v prihodnji številki! Zagotovite si že danes 43. številko »Družinskega tednika« pri svojem trafikantu, ker tiskamo lista le toliko, kolikor znaša prodaja. OPOZORITE NA NAŠO NOVO POVEST SVOJE PRIJATELJE! »Obsodba je jasna ko beli dan in nedvoumna. Samo zakoniti soprog ima pravico do svoje zakonite žene, zato se mora Marion Frouvillova vrnili k njemu.« Vsi so obnemeli; napetosi se je še podvojila. Nenadejano se je Marion opotekla, omahnila bi bila, če bi je ne bil prestregel stotnik Pierre d'Armincour. Nežno jo ovil svojo desnico okoli njenega pasu in odšel iz dvorane. Sodniki in odvetnika so odšli skozi visoka dvokrilna vrata. Grof Fronville se je po malem dvignil, se ozrl po občinstvu — lahen nasmešek mu je zaigral okrog ozkih ustnic — potlej se je obrnil in z dvignjeno glavo odkorakal proti izhodu. Šele tedaj se je razgibalo občinstvo; vsi so se glasno med seboj pomenkovali in odhajali. Razburljivi vtis zastran razsodbe, ki se je zdela vsem pretrda in brezsrčna, je bil tako mogočen, da so plemen itašinje in plemenitaši skorajda pozabili na svoje do-stojanslvo. Katarina Dumontova je prijela markizo pod roko in rekla: »Kako kruto... Uboga Marion, obža- lujem jo. Kaj bo le revica zdaj storila?« »Preprosta stvar,« se je nasmehnila markiza. »Pokorila se bo in se vrnila h grofu. Saj druge poti ni.« »In Pierre?« »Stotnik? Moj Bog, kakšne tri mesece bo žaloval, morda pol leta, potlej si bo pa lepega dne izbral drugo...« Katarina je nekaj časa molčala, potlej je pa tiho dela : »Zdi se mi, da ta dva ne bosta kar tako prenesla ločitve.« »Ti si preveč romantična, draga moja. Romantika je že umrla, kolikor še ni, pa izumira. Kar verjemi izkušeni ženi, ki pozna življenje!« IX Marion in Pierre sta se odpeljala domov. Spotoma nista črhnila skoraj nobene besede. Pierre je grel Mari-onine ledenomrzle roke v svojih ... Nenadejano je spregovoril: »Ali te zebe, Marion?« Posilila se je k smehu: »Saj ni vredno, da bi govorila. Se bom že ogrela.« Stotnik ji je pomagal iz voza. Bežno se je ozrla na grb kočije, kii ne lio dolgo več njen. Potlej je naglo odšla v hišo. Razgledala se je po vseh sobah, ki je v Parizu stanovala že ves ča6 v njih. čedne so bile in okusno urejene. Včasih je zamišljeno vstala in si dolgo ogledovala kakšen predmet, ki ji je bil ljub in drag. Vse se ji je videlo tako novo in tako neprecenljivo dragoceno. Malenkosti, ki jih prej skoraj opazila ni, eo se ji takrat zdele od sile važne. Molče je elal Pierre ob oknu. Po dolgem mučnem molku je zdajci vprašal: ::Kaj bova zdaj storila?« Marion se je nasmehnila: »Obedovala bova, ko po navadi... prav tako ko po navadi... Še osem in štirideset ur imava zase. Osem in štirideset, premisli, Pierre, osem in štirideset dolgih ur! Vsaka ura ima šestdeset minut in vsaka minuta šestdeset sekund. Joj, še toliko časa imava ...« še zmerom se je smehljala, čeprav je bilo morje solza v njenih očeh. Sklonil je glavo in skušal biti najmanj tako hraber ko ona. Vendar mi zmogel. »Marion, saj ne moreva živeti drug brez drugega, pobegniti morava, Marion, drugega izhoda ni več. Odtod morava ...« »Ne moreva več oditi, Pierre; sam predobro veš 111 se nočeš vendar samega sebe slepiti. Poglej skozi okno... Zastražena sva... To sem vedela že vnaprej... Grof je dovolj previden, sicer bi mu utegnila še v drugo pobegniti...« Smeh je bil izginil z njenih ust; neizrekljivo grenka poteza jih je skri-venčila. Izprevidel je, da ima prav: na beg še misliti ni bilo! Spričo tega spoznanja se je začel oštevati, očital si je lahkomiselnost, ker je vzel Mariono s seboj na Francosko. Zakaj le nista ostala nekje v tujini, na Haitiju ali kjer koli drugod, v kakšnem skritem kotičku, kjer bi ju ne bil srečal nikoli kakšen znanec, najmanj pa grof Fronville... - ' • . ■ ? Ure eo minevale. Oba sta 6e pre-mnogokrat zalotila, ko sta nehote ob istem času pogledala na uro... Včasih sta si dolgo gledala v oči, kakor da bi si hotela drug drugega neizbrisno vtisniti v spomin. Proti večeru je natočila Marion črnine v kristalne kupice, ki sta iz njih pila: samo o praznikih. »Srečna morava še biti«, je ,pii>., tihem in zamišljeno dejala Marion. »Da, eaifip kako dolgo?...« »Ali mora' bili sreča zmerom- neskončna? Življenje je včasih kratko, včasih dolgo! Joj, kako sva nehvaležna, Pierre... Najina sreča je bila neizmerna in brez primere: vsakdo naju je zavidal zanjo. Prihodinjost nama ne more na tem svetu ničesar več dati!« Sedla je za klavir; zaigrala je v mraku najnežnejše in najčulnejše melodije, kii jih je znala. Tako zelo je ljubila glasbo ... Toda nocoj so bili akordi nekam hladni, nekam v daljavo odmaknjeni, žalostmi... Znočilo se je. Ležala sta drug poleg drugega, molče »ta prisluškovala dihanju, roke sta imela sklenjene. Le malo sta spala; teh malo ur, ki so jima še ostale, sta hotela užiti budna in zavestno. Včasih je bila ura... Oba sta se trudiila, da bi ne štela udarcev: zakaj ure, ki šteje vsaka od njih šestdeset minut, so minevale prehitro. Zunaj je sijal mesec. Njegovi žarki so se motno in nekam skrivnostno kradli skozi zastrte zavese. Vse v sobi je bilo v medli svetlobi; komaj toliko je je bilo. da sta videla drug drugemu v obraz. Pierre je prvi spregovoril. Po tihem in vsiljivo: »Ne morem več prenašati tega ...« Prekinil se je, potlej je pa spet začel: »Ne morem prenesti te misli, da jutri ne boš več moja, Marion.« Njegove besede so ostale brez odgovora. Marion se ni niti zganila. Morda je spala, morda je strmela v stiop in opazovala zvite črte in arabeske sadraste štukature. Čas je tekel svojo pot. Mesečina je zbledela in se umaknila danici. Napočil je nov dan. Poslednji dafli ki je bil še njun. ‘ Nenadejano je Pierre zavzdihnili strpinčeno in obupano, potlej jfc Pa skril svoj obraz v zglavje. X Ko je pridrdrala kočija z Mariono, je stal grof Fronville z vsem služab-ništvom na stopnišču svoje razkošne hiše. Tamkaj je hotel dočakati in sprejeti svojo zakonito in spet pridobljeno ženo. Bil je črno oblečen, vzravnano je stal in dostojanstveno. Okoli ustnic mu je igral — kakor pred dvema dnevoma — smehljaj zmagoslavja. Kakor da bi hotel reči: zmagal sem! Voz z grbom družine d’Arminco«‘ rovih je obstal. Služabnik je odprl vratca. Marion je počasi izstopila. 01)' lečena je bila v dolgo, snežnobelo obleko, njen lepi obraz je bil mrliško bled. Nekaj trenutkov se je ustavila n® beli potki — in še preden je moge* kdo preprečili, je potegnila drobceno stekleničko, jo nastavila na usta in izpila zelenkasto tekočino na du-šek. Potlej se je napotila počasi h grofu. Njeni gibi eo bili čudni, kakor lutka je prestavljala noge — bolj j® plavala ko hodila... Z medlimi očmi je zrla predse v praznino. Kakor mesečnica, kakor prikazen z onega sveta, svečano in vdana v 6vojo usodo..' Strup je naglo opravil svoje delo; lik pred grofom se je zgrudila. Ustnice so ji pobledele, razklenile so: se in skušale šepniti besedo... Naposled je po tihem, vendar razumljivo dahnila: »Prinašam ti nazaj, do česar imaš pravico...« Pri teh besedah je njeno oko iskalo grofovega pogleda. Podprefekt je stal ko okamenel. Vsa zdravniška pomoč je bila za-man. Marion je bila izdahnila svojo čutečo dušo. Pierre d’Armincour si je še tisti večer pognal v stanovanju kroglo v glavo. * Ko je markiza Saint-Jour drugo jutro pri zajtrku izvedela za tragični konec te velike ljubezni, jo je ledeno spreletelo po hrbtu. Kakšen presenetljiv konec, si je dejala, nista se hotela ločiti drug od drugega. • • Kato je le mogoče, da se današnji dan še zgodi takšna ljubezenska tragedija? Torej še romantika vendar ni popolnoma izumrla... čudna so pota božja in čudne so uganke, ki jih življenje piše... Nekaj časa je premišljevala o vsem tem, potlej se je pa posvetila svojim dnevnim opravkom. Obiski so jo še čakali — in še važno opravilo j® imela pri šivilji, zakaj zvečer bo treba iti v opero... K o n e e Dobrosrčni upnik Napisal Karl Eschtin Jean Bourget je bil ravnatelj nekega velikega pariškega podjetja. Njegovi letni dohodki so presegali sto dvajset tisoč frankov in mož je imel poleg tega še prirojen talen4:, da je svoje dohodke gosposko spfavil v promet. Da, njegov talent je bil celo tako velik, da je zabil na leto več kakor je zaslužil, zakaj vsote, ki jih jes razsipaval, niso bile iuč kaj, v skladu z njegovimi dohodki. Jeanu: Bpurgetu je bilo štirideset let; bil je samec, živel je v Parizu — nu, Vzrokov dovolj, da je živel tako, kakor skromnim meščanom ni všeč. Prišla je kriza v deželo in s krizo zmanjšanje obrata. Odpuščali so delavce in uradnike, saj itak sami veste, da ravnatelji niso prvi na vrsti... Nekega dne je pa prišel tudi tisti trenutek, ko ravnatelj ni imel s čem več »ravnati«... In Jean Bourget je bil vendar nekoč vodja velikega podjetja... 2e nekaj dni kasneje je z začudenjem opazil, da ga njegovi upniki komai še pozdravljajo, čeprav so se mu do tistih dob globoko priklanjali... Tudi njegove prijateljice, ki so se mu dotlej na vsa usta ^nasmihale, so se zdaj komaj še »tnalo nasmehnile. Toda zaradi tega si naš Jean ni delal preveč skrbi, zakaj bil je samec, štirideset let star in živel je v Parizu. On sam bi nikoli ne bil prišel na to zavrženo misel, da bi delal bilanco. Margot je bila, ki ga j pregovorila. Uspeh bilance je bil ta, da ni imel razen kopice perila, dvanajst parov čevljev, sedemnajstih oblek, 150 cigaret nič več in nič manj ko poldrugi frank gotovine. Margot mu je kakopak neprikrito sporočila, da se namerava poročiti z nekim poslaniškim uradnikom, in to mu je jasno pokazalo, da je na robu Drepada. Naj sl že ljudje mislijo kar koli jih je volja, upniki imajo zmeraj željo, da pridejo do svojega de- Nadaljevanje na S. str, mami ščurke, zato bodo kar v procesiji romali h krpi. Ko bo krpa že dovolj poliia-golazni, jo hitro nataknemo na omelo in jo vržemo v vedro vrele vod A. To ponavljamo tako dolgo dokler ne uničimo vsega mrčesa.' Ta način s pivom izvedemo lahko tudi tako, da zlijemo pivo na krožnik: v njem se mrčes sam ulopi. Ali pa- ix) tleh v kuhinji natreseš hudega mrčeonega praška, tudi luknje in razpoke napolniš z njim, nato jih |« hitro zadelaš s kiloin. Ali pa: dobro zapremo okna in vrata in potresemo po tleh mešanico, sestavljeno iz 2 delov boraksa in 1 dela sladkorja v prahu. 'J'ud(i v razpoke in luknje nasujemo tega praška. Plitve krožnike, napolnjene z vodo. pa razpostavimo po tleti. Ta postopek ponavljaj tako dolgo, dokler ne bo konec vseh škodljivcev. MR A V LJ INČ J A N ADLOG A Najprej preiščemo, odkod prihajajo mravlje v naše stanovanje, in zadelamo vse vhode s kitom, narejenim iz laneneaa olja, krede in petroleja. V razpoke kanemo petrolej, in to mravlje uniči. Ker ljubijo te živalce predvsem sladkarije, jim nastavimo lonec z medom. Lahko pa tudi pobrišemo tla z močno galunovo raztopino, ker mravlje takoj uniči. Domači nasveti Ne opravljajte dela, pri katerem si močite ali mažete roke, brez gumijastih rokavic. Preden si po umivanju obrišete roke, ne pozabite kaniti nanje par kapljic glicerina ali jik pa portiažite s testom gren- ■ , V Z- • Modna skica za letošnjo zimo Gradivo : Preproste tkanine, ki spominjajo na domače delo, dalje blago z neenakomernim, raskavim licem. Angora tvoriva z dolgimi, mehkimi nitkami ali vozličasto izvesta, itd. Dopoldne predvsem »škropljena« angleška blaga. Kot nasprotje lom »surovim blagom« uvajajo nekateri modni saloni mehko sukno in klobučevino, posebno za plašče in kostime. Popoldne nosimo svilene tkanine, se pa po svojem videzu ne ločijo dosti od dopoldanskih. To so razna valovita blaga, svila s kovinastim vtisom (kovinastim imprimejem) pikami in požircami. Zvečer predvsem baršun, (imprimirani) vtisnjeni la-tne, vtisnjeni brokat in zelo veliko »kovinastih« svil. Barve : Kakor vedno mnogo čr-'neffa, predvsem popoldne in zvečer. Dopoldne rjava v vseh odtenkih: v barvi tobalca, čokolade, lešnikov, mno-!jo rdečega v barvi padajočega listja in svetlo plava z rahlim vijoličastim odsevom. Vodilna modna barva letošnjega leta je vijoličasta. Ta barva bo v vseh odtenkih označevala zimo 1936. Nosimo jo od jutrnjih ur do polnoči: obleke, plašči, bluze in kostumi so izdelani v tej barvi. Dopoldne učinkuje vijoličasta obleka z rjavim usnjenim šalom izredno športno. Popoldne bomo videli vijoličasto barvo kombinirano z rdečo in črno, zvečer pa najdrznejše sestave z rumeno, zeleno, orehovo in zlato. Linija : Moderna je ostro začrtana linija: visoke, široke rame, ozek život in široko krilo. Gube krila so neenakomerno porazdeljene, oblek pasovi ne prepenjajo več. Linijo hrbta poudarjajo gumbi. Seveda imamo tudi ozka krila, ki jih predvsem zahteva Umika. Ta krila so spet tako ozlca, da imajo le eno gubo, ali pa dva vreza ob vsaki strani, da ne ovirajo gibanja. Plašči imajo čisto novo obliko »salonske suknje« ali »redingote«. Ob životu se tesno prilegajo, krilo se širi v neenakomernih gubah. Krzna precej, lahko celo nadomešča život in rokave. Krzno mehko in kratkodlako, ker ga lepše ukrojimo. Sicer so plašči nekoliko krajši kakor lansko leto. Drobnjarije: Čevlji so precej zaprti, dopoldne z vezalkami in polpeto, popoldne delno zaprti, delno z visoko zaponko in visoko peto. Rokavice, šal in torbica so iz pisanega usnja. K črnim blagom bodo nosile usnje v lilasti, oranžni, rdeči in rumeni barvi. Saška Pripravljanje in uporaba sušene zelenjave Gospodinje posvečajo še vedno premalo pažnje sušeni zelenjavi, misleč je to le zgrbančena neokusna in malo redilna zadeva, ki je ne kaže s 'Pridom rabiti. že naše stare matere so poznale sušenje zelenjave, čeprav le zelenega fižola in ohrovta; to sušenje je bilo zelo preprosto, bodisi na soncu, bodisi na peči, ltakor še dandanes suše Da kmetih skrbne gospodinje. Seveda je okus take zelenjave nekam pomanjkljiv; pri žvečenju je namreč precej suha, slamnata, ker je Jrda, česlo 6e pa vrine k jedi uepri-jeten okus po senu. Danes imamo popolne aparate, s katerimi brezhibno sušimo zelenjavo. Pravilno pripravljena zelenjava je podobna 6veži ne samo na zunaj, temveč tudi po okusu, mehkobi, re-dilnosti in okusnosti. Taka »roba« je pripravna še posebno zato, ker je zmerom pri roki, gotova za kuho, treba jo je le še vreči v lonec. 25 gramov sušene zelenjave je količina, ki jo, mirne duše lahko določimo na osebo pri enem kosilu, ker zaleže za 250 do 300 gramov sveže zelenjave. Kuhanje te zelenjave je ravuo tako enostavno .kakor kuhanje sveže; vr-ni ti ji moramo le prvotno vlago. V mnogih primerih odklanjajo su-Žeuo zelenjavo, ker je ne znajo pravilno pripraviti. Zato bomo v tem Članku našteli glavne točke tega postopka. Prvo napako zagreše gospodinje, če lonec z vrelo vodo in sušeno zelenjavo takoj pristavijo k ognju. Jasno je, da pri tem posebno trpita okus in redilnost. Pred kuhanjem moramo suho zelenjavo dobro namočita. Le špinačo in' ohrovt takoj poparimo z vrelo vodo, sesekljamo in jo dalje pripravljamo, kakor da bi bila sveža. Vsako drugo zelenjavo pa najprej operemo in namočimo v mlačni vodi. Temu postopku je namen vnovič napolniti celice z vodo, ki smo jo pri sušenju umetno vzeli, kajti kuhanje samo ne more osvežiti že suhih celic. Ta postopek traja 5—7 ur, kakršna je pač vrsta zelenjave; svetujemo vam, da za to mehčanje in umivanje zelenjave poskrbite zvečer, da se čez noč počasi vrnejo v suha stebelca nove moči. Uporaba vode je različna; na 500 gramov polijemo približno 1 liter vode. Zelenjava se v vodi lepo napne in je videti kakor sveža. Pozneje jo počasi kuhamo v voda, kjer se je odmakala. Ker je ravno v tej vodi že precej redilnih snovi, je nikakor ne smemo odliti. Nadaljna priprava zelenjave se prav nič ne razlikuje od običajne. Kuhanje naj 'ne bo predolgo, da ne trpi -okus zelenjave. Pri sadežih, kakor so korenje, ko-»leraba, zelena, por, kodrasti ohrovt, repa itd., seveda odniakanje nima po- I meoa; to eamo lepo očistimo in pristavimo k ognju, da se zanesljivo zmehčajo. (n.) Bei minul UlwcMt 5 4 Neki kalifornijski akrobat se je z vztrajnostjo in trdno voljo tako izuril, da zna po rokah hoditi s koleščki Boj proti mrčesu KUKEC (LESNI ČRVI C) Lesni črv (kukec) je največji sovražnik pohištva in se posebno dobro počuti v stari opravi. Najprej moramo odstraniti prah, ki je nastal zaradi kukčevega vrtanja; to opravimo, če prepihamo vse male luknjice. Nato vzamemo malo brizgalnico, ki jo uporabljamo za oljenje šivalnega stroja, jo napolnimo s krenolinovo raztopino in kanemo v vsako luknjico par kapljic te tekočine. Tako kukca zanesljivo uničimo Luknjice zamašimo s kitom ali z voskom. Ali pa tole: v petroleju raztopimo nekoliko naftalina, napolnimo brizgalnico in s to- tekočino obrizgamo očiščene, (izpihane) luknjice. Nato za-lcSčimo odprtine, kakor smo zgoraj popisali. BOJ PROTI ŠČURKOM Ta nadležni in-gnusni mrčes je v jezo in žalost marsikateri gospodinji. Kos mu biti je težko, a vendar je več načinov, kako se iznebimo te nesnage. Predvsem si je važno zapomniti nekaj pravil. Tako- se izogibajmo brisanju tal z mokro krpo. ne puščajmo odpadkov jedi na tleh. temveč jih takoj sežgimo ali pa vrzimo v dobro zaprlo vedro. Skrbimo za dobro zračenje, po možnosti naj bo v kuhinji večkrat prepih. Špranje, luknje in razpoke moramo takoj zamašiti , s kitom, ker so ta skrivališča prava zavetišča za ščurke. Svetovali vam bomo. le par načinov; vsi 6e najbolje obnesejo v temi. Krpo za brisanje pomočite v pivo in položite na tla. Pivo bržkone zelo mami ščurke, zato bodo kar češi ji romali h ! •dovoli Hehai mwU ceuptov coU Da nega rok ni luksus, temveč zahteva in potreba današnje ženske, je jasno. Jasno tudi oni, ki more zase porabiti le prav malo časa. Nasvetov, dobrih im slabih, o negovanju rok smo brali že nič koliko. Vendar imamo Evine hčere še vsaka svojo skrivnost, ki jo skrbno varujemo im zlepa ne izdamo: ta posveča svojim rokam več, ona manj časa, prva jim vtira limonovega soka, druga glicerina itd., itd. Marsikaj venio in znamo že same, pa vendar, vsaj iz radovednosti, če zaradi drugega ne, poglejmo kaj nam o negi rok prinaša novega Pariz. Morda bo eden ali drugi nasvet raznežene, a po drugi 6trani pretkano varčne Parižanke uporaben tudi za nas, ali všeč vsaj tej ali oni izmed nas! Marcelle Auclaiir svetuje: Nohtov nikar ne obdelujte z jekleno pilico, temveč jih nalahno brusite in oblikujte s koščkom najfinejšega smirkovega papirja. Če se manikirate sami, ravnajte takole: roke najprej zmočite, nato jih osušite in namažite s kremo, da postane koža voljnejša in mehkejša. Kožico, ki sega predaleč v noht, potiskajte nazaj in navzgor s paličko, ki ste jo bili namočili v tekočini, ki more kožico brez škode po malem razjesti. škarje za rezanje kožice uporabljajte kar se da malo. Na nohte, ki. jih boste namazali še z lakom, ne sme priti niti trohica kake kreme. Če hočete, da bo lak trden in bleščeč, morate paziti na to, da je bil noht pred loščenjem popolnoma suh. Ko ee je lak na nohtih že osušil, razmažite ob robovih nohtov malce dišečega olja, ki ste ga bili kanili na paličko. Olje je pri negi rok sploh zelo potrebno; Naš pravi domači izdelek: prav posebno pa še po kopeli, ko si roke puste in izsušene. Nohte sii čistite vedno z zelo lrd< ščetko. V ta namen je skoraj še boJj ša polička, ki ste jo ovili z bomba že vi no. Da bo roka vedno nežna in nego vana, jo po vsakem umivanju nama žite 6 kremo. Nato kremo odstranit' s kako toaletno vodo. Tako krem: ne more zamašiti kože, in vaša pol bo dobila poleg tega še lep motei slonokoščen sijaj. Parižani pravijo: »Če imaš lepe prstane, ne sme imeti grdih rok. Če pa lepih prsta nov nimaš, naj bodo vsaj tvoje roki ko dragulji.« To naj bi veljalo tudi za naše raz mere in za nas, ki imamo dragocenil prstanov bolj malo ali pa 6ploh ne. (*•) Unehdclc Shaw in nadobudni poet Bernarda Sluuva je nekega dne obiskal neznan mladenič in je hotel velikemu pisatelju prečitati nekaj lastnih del. Sbaw ga nekaj časa potrpežljivo posluša, nato ga pa prekine : »Kako vam je le na um prišlo, mladi prijatelj, da ste začeli pesni-kovati?« »Sprva sem študiral medicino in hotel postati zdravnik, pozneje sem pa vse skupaj obesil na klin in sklenil vse svoje sile posvetiti blaginji človeštva,« je odgovoril nekoliko presenečeni poet. Shaw ga je dobrodušno potrepljal IX) rami: : Kar pustite pesnikarjenje, prijatelj! Za blaginjo človeštva ste storili dovolj, ko niste postali zdravnik.« Kralj Leopold III. na fronti Sedanjemu belgijskemu kralju Leopoldu, tedanjemu brabantskemu vojvodi, je bilo petnajst let, ko je že šel z 12. polkom na fronto. Neki holandski diplomat se ni mogel dovolj na- v strelskih jarkih. Tedaj mu je odgo voril bodoči kralj: »Princ je že s petnajstimi leti pol noleten, če gre za to, da vzame orožji v roko.« * Na fronti je tekmoval z navadnim vojaki, kdo 1)0 vestnejši in vzdržlji vejši. Nekega jutra ga je pa premo glo: od utrujenosti je zaspal sred svoje stotnije za fronto. Zdajci ga i' prebudilo topovsko streljanje. Plani je pokonci in s strahom vprašal: »Dolgo sem spal, kaj ne?« »Komaj pet minut. Visokost!« i odgovoril star narednik, ki se mu ji smilila prinčeva mladost. V resnici je pa brabantski vojvod; spal celih sedem ur! Skromen goslač Slavni •čelist Burian je bil dalj čas v zdravniški oskrbi. Ko je bil že de setič v ordinaciji, je naposled dejal: »Čas je, gos]X)d doktor, da se )>o meniva o denarju.« Zdravnik, dober psiholog, je fia ljivo odvrnil: »Rajši ne govoriva o tem, bonora: ■mi boiste kar odigrali.« »Ne, ljubi doktor,« je odgovoril če list, »na vsak način se morava zgo voriti zastran denarja, jx>lrebujen namreč takoj vsaj sto mark!« (z.) Potrebno je, da si po mrzli kopeli, takoj ko stopiš iz vode, ogreješ telo. Zelo ti bodo koristile tele vaje: 1. Pol minute teci v krogu. Noge pregibaj pri tem kolikor mogoče enakomerno. S. Dvigni obe roki, vdihni kar moči globoko; nato roki spet spusti, da visita mrtvo ob telesu, ter izdihavaj tako dolgo, dokler ne preideš spet v enakomerno, navadno dihanje. 3. Skloni se naprej, roki vaj visita. ob telesu; nagiblji se cim nize, menjuje zdaj na desno, zdaj na levo stran. U. Poskakuj sproščeno, tako da dvigaš zdaj desno, zdaj levo nogo v vodoravni drži čim više. Potem ponovi vajo št. S. 5. Počivaj nekaj trenutkov, potem delaj enakomerne počepe, honeno ponovi še enkrat dihalno vajo št. 2. L- Trije dobri recepti Košarica iz klobase kot uvodna jed Ta recept za eno osebo predstavlja preprosto in okusno uvodno jed, ki jo hitro pripravimo in je lepa na oko: Ne pretenko narezano rezino velike klobase položimo s kožo vred v vročo mast. Ko se od vročine skrivi in dobi obl i ko košarice, jo napolnimo z grahom, pripravljenim za prikuho. Mrzla cvetača z majonezo Mrzlo cvetačo skuhamo in sesekljamo ali celo polijemo z majonezo: Okusna uvodna jed, pa tudi dobra solata. Ocvrte hrenovke Ocvrte hrenovke so dobro došla iz-prememba pri često enoličnem kosilu, posebno priporočljive so za večerjo. Olupljene hrenovke razpolovimo, jih ovaljamo kakor zrezke v moki in ocvremo. Posebno dobro diše k tem klobasicam ravno tako pripravljene in ocvrte paradižnikove rezine. Kuhinjska posoda, jedilno orodje Franc (jdeb T.JLBLJANA, \Volfova ulica kaniti nanje par ali jih pa ponuižite s i , kih mandljev: le tako ne bo trpela kožna tolšča, obenem bo pa na rokah ostala vonjava milne pene. V tem je vsa skrivnost belih in nežnih rok. Ako boste tako ravnale, boste nedvomno imele uspeh, . čeprav ste imele doslej rdeče in raskave roki. Moderna jesenska plašča, kakor jih letos nosijo v Prani H na TUDI VAŠ NOVI PLAŠČ 09 PAULINA KER DOSITE VSAKEGA DESETEGA ZASTONJ, O ČEMER S6 NATANČNEJE INFORMIRAJTE V TRGOVINI KONFEKCIJE PAULIN, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 5 Roman Iz naših dni Po francoSCInl priredil Ž. O. 4. nadaljevanje Stari gospod je moral nehote občudovati obiskovalčev ponosni nastop. .Nekaj žlahtnega je v njem,' je dejal sam pri sebi. .Takih ljudi ne srečaš za vsakim vogalom.* Na glas je pa dejal: »Točnost je kraljevska čednost. Sedite vendar, dragi gospod, da vidiva, kaj lahko za vas storim.« Mladi mož je vztrepetal. »Oprostite!« je oporekel. »Oba dobro veva, da sem prišel zaradi ene same stvari, vsega drugega mi ni mar: seznanil bi se rad z ono nevsakdanjo gospodično, ki je bila včeraj dopoldne pri vas.« Domačin se je nasmehnil. »Dovolite vprašanje: ali vam ne bi katera druga še bolj ugajala — pod pogojem, da je prav tako bogata, a manj... prenapeta?« »Druga me nobena ne zanima,« je brez obotavljanja odgovoril mladi mož. »Prav te prenapete zahteve mlade dame se mi zde originalne, baš to me mika! Mislim, da mora biti hudo samozavestna in v svesti si svoje petič-nosti, če se gre spuščat v takšno kupčijo Kajti s tem da stopi v zakon, dobi vendar gospodarja, id bo ravnal njeno življenje in koval njeno srečo ali nesrečo.« »Ne verjamem, da bi bilo to dekle le v sanjah mislilo na to, da bi utegnilo biti kdaj nesrečno,« i je menil nedoločno gospod Morel.' Videlo se je, da ne mara priti z besedo na dan. »Kaže, da se ta dama ogrinja v svoje bogastvo, kakor se mi drugi zavijamo v dežni plašč.« »Morda...« »Najverjetnejše se mi še zdi, da gospodična še sama prav ne ve, kaj bi rada, in da se da voditi svoji neizkušenosti, kakor vodi slepca otrokova roka.« »Ne,« je po kratkem premisleku odgovoril ravnatelj ženitvene posredovalnice. »Ta ženska stopa odločno in naravnost proti cilju, če ji zakon ne bo všeč, ga bo razdrla. Moža, ki bi ji bil v napoto, bo odrinila, na to se lahko zanesete. Zato ga bo pa tudi drago plačala, tako da mu ne bo niti na um prišlo, da bi ravnal zoper njene želje.« »človek bo zmerom nekaj več terjal, kakor bi mu drugi mogel dati,« je menil obiskovalec; zamislil se je bil v psihološko stran zadeve. »Zato tudi moja klientka hoče imeti v vseh pogledih pooolnega moža,« je menil gospod Morel z drobnim nasmehom. »Mlada dama si je prav dobro v svesti, da lahko sreča na svoji poti močnejšega od sebe; toda ne bi bila ženska, če ne bi iz svoje ženskosti kovala orožja, dobro vedoč, da se pravi kavalir nikdar ne bo postavil po robu ženski, kadar bi se hotela mirno z njim pogovoriti. In ker ,ie tako neizrekljivo bogata, da bo lahko obilno odškodovala moža za svojo muhavost, si je pač Izbrala to vrsto ženitve in skuša postati srečna na svoj način.« »Nu, vidite,« je vzkliknil odvet-nih in oči so mu zagorele od zadovoljstva, »prav to me tako hudo mika! Ta neznana usoda, ta nedognanost me mami! Kje bo tista občutljiva točka, kjer bosta ta dva človeka trčila drug ob drugega? Ce je dekle, ki mi o njem govorite, zares tako modro in tako zapeljivo, kakor mi ga slikate, si kot možak pač ne morem predstavljati lepše pustolovščine.« Gospodu Morelu se je razširil obraz. ,Kaže, da so nekatere objestnosti nalezljive,* je dejal sam pri sebi. .Videti je, da bo dekletu prišel pravi partner na pot, nič manj prenapet, kakor je sama.' Toda stari gospod je imel že preveč opravkov z lovci na doto, da ne bi previdno skril svojih misli. »Pustolovščino, ki nese dvanajst tisoč frankov na mesec, je vse-kako vredno tvegati,« je dejal .»Vprašanje je le, kako si jo človek zasluži.« »Ali mi ne bi že zaupali njenih pogojev?« je namesto odgovora vprašal obiskovalec; videti je bilo, da ga je tisti mah minilo navdušenje. Gospod Morel je porinil predenj šop papirjev: to so bili vsi poglavitni podatki o Marceli Fernan- dovi; manjkalo je kajpada samo njeno pravo ime in naslov. Zato je pa medtem prišlo zraven nekaj novih podatkov in pripomb, potrjujočih dekličine navedbe — dokaz, da dela Selekcijska agencija hitro in zanesljivo. Počasi je Noel Mercier preletel zbrane informacije. Zdelo se je skoraj, kakor da išče med vrstami tisto, kar ni napisano. Gospod Morel ga je ves čas opazoval izza pol priprtih trepalnic. Nehote je moral občudovati tolikanj hladno nebrižnost mladega moza. »Ali je vse navedla mlada dan>a sama?« je vprašal odvetnik, ko je prišel do poslednje strani. »Ne. Neki naš uradnik je izpolnil predelke po podatkih, ki jih je dama navedla na vprašalni poji ~ podatkih, katerih pravilnost kajpada agencija prouči.« »Skoda,« je menil obžalovaje mladi mož. »Tako rad bi si ogledal njend pisavo.« »Vprašalne pole naših klientov so zaupnega značaja,« je odvrnil na kratko Morel »Ali dama ni priložila svoje slike?« je vprašal Mercier »Ne « Nastala je tišina. Ravnatelj ženitvene posredovalnice ni kazal olje, da bi jo pretrgal Tako je l.rvi spregovoril obiskovalec. »Zahteve vaše klientke se mi ne zde takšne, da bi omajale mojo namero: vztrajam pri svoji kandidaturi« »Upam, da ste dobro brali: zakon bi bil le na papirju « »Dobro sem bral.« »Ali se vam t.a zahteva ne zdi nekoliko pretirana?« »Narobe, mika in mami me!« je mrzlo odgovoril nenavadni ženitveni kand dat. »Nič na svetu se mi ne zdi za moškega neprijetnejše, kakor če bi moral izpolnjevati... vsiljene dožnosti. Ta mlada dama je imenitno zadela, kako mučno mora biti človeku, ki hoče vestno izpolnjevati svoje dožnosti, ce naj hlini želje, ki jih nima, in čustva, ki so mu tuja.« »Nu, da!« je menil gospod Morel; Mercierjevo priznanje ga je skoraj vrglo iz sedla. »Jaz sem pa ravno narobe mislil, da se bo ta pogoj zdel za moža, ki misli z najboljšo voljo stopiti v zakon, hudo poniževalen.« »Ker ste zadevo proučili le povrh,« je hladnokrvno odgovoril mladi mož. ”sinicah starega gospoda je BaitrreT nedopovedljiv nasmeh. Zmignil Je z rameni, kakor češ: Vsak po svoje! Sam pri sebi si je pa dejal, da ima sedanji mladi svet čudne pojme o zakonskem življenju. Njega dni bi se dobro vzgojen moški čutil užaljenega in ponižanega ob takšnem pristavku; danes tl pa mož, nedvomno dobrih manir, takole klavzulo na ves glas proglaša za spodobno in pošteno; še več: celo dobro došla se mu zdi! Gospod Morel je bil petlnpet-desetletnlk; dejal sl je, da se je svet od njegovih mladih let korenito spremenil. Kakšna bo neki slika naših razmer čez petdeset let? Kaj bo neki ostalo od naših šeg in navad pa od naših predsodkov, ko bodo naši vnuki dozoreli ▼ mladeniče, godne za zakon? In kakor vsakdo, kdor ima vrhunec življenja že za seboj In stopa počasi proti končnemu cilju, je globoko vzdihnil, obžalovaje, da ni več mlad in da so se časi tako čudno spremenili — čeprav je vedel, da gre prav tej spremembi zahvala za procvit njegove Selekcijske agencije in njegovega bogastva. Toda Noel Mercier se ni dosti menil za tožno razmišljanje gospoda Morela. »Torej smem zdaj upati, da me boste predstavili svoji kllentld?« je vprašal stvarno. »Ali pa imate še kaj pripomniti?« Ravnatelj ženitvene posredovalnice je odprl miznico in vzel iz nje nekako tiskovino, natanko t&ko, kakor jo je prejšnji dan dobila Marcela, le drugačne barve. »Tule imam vprašalno polo za vas. Prosim vas, izpolnite jo in odgovorite pošteno in natanko na sleherno vprašanje.« In prav tako kakor prejšnji dan je pripomnil, da se kandidat s še tako nedolžno neresnico tisti mah sam izključi od nadaljnega tekmovanja. čez nekaj minut mu je Noel Mercier vrnil skrbno izpolnjeno listino. Tedaj je gospod Morel povzel: »S svojo klientko vas bom mogel seznaniti — če sploh pride do tega — šele tedaj, ko bo vaša kartoteka docela izpolnjena z vsemi potrebnimi podati in pripombami. Dotlej pa stopite z mojo posetnico k našemu zdravniku, da vas te-: meljito preišče... In tule je po-, setnica za našega zobarja... Ne I zamerite, toda prositi vas moram, da to čimprej storite.« | »Kaj?« se je namrdnil mladi mož. »Takšni so vaši pogoji?« »Da, take so naše določbe in izjem ne dovoljujemo, če vam stvar ni všeč, vam pač ne kaže drugega, kakor da vprašalno polo raztrgate in da se lepo prijateljsko razstaneva.« »Kaj še!« je vzkliknil Mercier, ne vedoč, kaj naj si misli o tolikšni temeljitosti, j Zdajci je udaril v smeh. V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in Uka domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puli tovarna JOS. REICH LJUBLJANA I »Smrt božja!« je vzkliknil veselo, »še sanjalo se mi ni, da mi I boste postavili takšne pogoje. Verjemite mi, tako zabavnega doživljaja še ne pomnim...« ! »O, ne mislite, da je vašega ču- denja že konec, dragi gospod!« je menil preudarno ravnatelj ženitvene posredovalnice. | To rekši je vstal in ponudil mlademu možu roko. j »Oglasite se čim prej pri obeh ! zdravnikih, kajti šele tedaj vas bom mogel predlagati naši klient-ki kot zakonskega kandidata. Ne obotavljajte se tedaj!« I »Že grem!« je veselo vzkliknil odvetnik; sam pri sebi je bil trdno odločen tvegati prečudno prigodo. Moral se je vgrizniti v ustnice, da je ostal resen, tako skrivnostna se mu je začela dozdevati ta pustolovščina. Toda ko je bil na cesti, je zato tem razposajeneje udaril v smeh. »Stvar postaja res nekam okrogla!« je vzkliknil. »Pravcata tea-trska komedija! Bogme, zabavno- Kini prinašajo SOKOLSKI DOM SISKA tciefor 83-87 od 24. do 20. t. m. »GOSPOD BREZ STANOVANJA« V gl. vlogi: Herman Thimig, Pau! Hbrbigcr in Adela Samlrock. Od 27. do 30. t. m. »LAHKOMISELNA« ZVOČNI RADIO JESENICE telefon int. St. 620 25. t. ra. ob 20. uri, 24. t. m. ob 20. uri in 25. t. m. ob 15. in 20. uri »CHOPINOV POSLOVILNI VALČEK« V gl. vlogi: Wolfgang Liebeneiner, Sibille Schrait* in Krna Morena. KINO TALIJA KRANJ predvaja v soboto 24. t m. ob 20.30 uri ia v nedeljo 25. t. ra. ob 1«., 18. in 20.30 uri / »DEVICA ORLEANSKA« Zgodovinski film v nemškem jeziku. V gl. vlogi: Angela Zaloker, Gustav Griindgens in Heinrich George. KINO ŠOŠTANJ predvaja v soboto 24. t. ni. ob 20. uri in v nedeljo 25. t. m. ob 18. in 20. uri senzacionalni film iz afriške džungle »BABOONO« Dodatek: nov tednik. Pride velefilm »Krik sveta«. KINO MOSTE Predstave: ob delavnikih ob 20. uri, ub nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Cene: Din 3*50, 4*50, 5*50 in 8*50 Od 23. do 26. X. 1936 Senzacija nad senzacijo »TIRALICA« Radio v sluibi policije! StraSne borbe policije e gangsterji! Senzacija, kakrft. ne de niste videli! sti res ne bo manjkalo! Pod pogojem seveda, da izpolnim, kar od mene zahtevajo, človek bi skoraj dejal, da si ljubeznivi gospod ravnatelj kar sproti nove zahteve izmišlja! Zadeva postaja sko"°,j ■ tako razburljiva kakor skušnje na univerzi!« VI »Ne zamerite, gospod notar, da vas nadlegujem. Toda stvar se mi zdi tako resna, da nisem smela več odlašati in sem morala priti k vam.« Notar Durand je ponudil obiskovalki stol. »Izvolite sesti, gospodična, in povejte mi, kaj se je zgodilo. Gotovo gre za vašo mlado gospodarico?« »Da, prav za njo!« je vzdihnila Marija Duvalova in obmolknila, ne vedoč, kje bi začela. »Same neumnosti ji po glavi roje,« je zdajci zajecljala in si skrivaj otrla solze. Notar je osupnil. »Hudiča! Saj je bila dozdaj vendar pametno dekle! Gotovo je neki moški po sredi, ne?« »Da... Ne... Neki roman...« »Aha, mislil sem si! Nesrečna ljubezen torej.« »O, ne! Nesreča že, a ljubezen ne, prav narobe! Naša gospodična se misli omožiti.« »To je v njeni starosti docela naravno«, je brez začudenja odgovoril gospod Durand. Pri njem je bilo že toliko obupanih mater in mu tožilo o svojih hčerah, da mu je solzavost stare device razširila obraz v skoraj nespodoben smeh. »Da, da«, je globoko vzdihnila nekdanja vzgojiteljica. »Marcela se misli omožiti, toda namesto‘da bi si s pametjo izbirala moža med svojimi vrstniki in med mladeniči, ki jih pozna — namesto tega, pravim, vam sanja o pustolovščinah, o romanu... Rečem vam, prava katastrofa!« »Tako? Kje si pa potem misli poiskati moža?« »Kupiti si ga hoče, gospod notar! Kupiti v posredovalnici!« »Kaaj?« je planil stari gospod na noge. »Kako ste rekli?« »Žalostno resnico govorim, gospod notar. Osem dni je že tega, kar je gospodična Marcela prišla ob pamet. Popeva vam, smeje se, pleše, nič več ne strpi na mestu: človek bi mislil, da se ji je zmešalo. In če ji začnem prigovarjati, če jo prosim, da naj si vendar malo premisli, da naj vsaj vas praša za svet, tedaj mi začne strahote pripovedovati...« »Strahote?« »Da, gospod notar. Pravi, da bo vzela boksarja ali pa agenta — če se ne bo rajši odločila za kakšnega slavnega plesalca ali znamenitega kačjega krotilca. Saj bom še ob pamet!« Notar se je nasmehnil. »Nikarite no, saj ne misli zares! Marcela je bila že od nekdaj razposajena in fantovsko navihana — nu, pa si vas je nekoliko privoščila.« »A vendar... ta njen mož... mož, ki si ga misli kupiti...« »Kaj še!« »Nu, vidite, gospod notar, tudi vi ste mojih misli, kaj ne? Saj ne gre, saj ni mogoče, da bi si iskala moža v ženitveni oosreao-valnici!« Notar je mirno pogledal svojo obiskovalko. Začel se je resno izpraševati, ali se ni stari de?ici zmešalo. »Poslušajte, gospodična < je rekel prijazno a odločno. »Tega kar mi zdajle pripovedujete, ne razumem niti besedice. Gospodična Fernandova, pravite, vam je govorila o tem, da si bo kupila boksarja v ženitni posredovalnici? Priznam, tega res ne razumem!« »In vendar vam govorim golo resnico!« je zaihtela stara c!ru-žabnica. »Uboga moja Marcela, kako pametno dekle je bila še prejšnji teden!...« »Nikarite no, ne jokajte!« je zamomljal notar; ženske solze so ga vselej razdražile. »Povejte mi rajši lepo po vrsti vse, kar se je zgodilo. Prepričan sem, da je zadeva mnogo manj resna, kakor si jo predstavljate.« »O, ko bi le res bilo!« »Vaša mlada gospodarica si ni mogla takole od danes do jutri premisliti, če se ni med tem zaljubila; to se pa po vaših besedah ni zgodilo.« »Da se ni zaljubila, dam roko v ogenj. Marcela moške preživa.« »Nu, potem vendar ni vzroka za vznemirjanje! Toda dajte, povejte mi rajši vse po vrsti, kako se je zgodilo. Vedeti moram vse, prav vse; le tako utegnem svoji klientki pomagati.« Stara gospodična si je otrla oči in je začela pripovedovati o dogodkih od tistega usodnega jutra pred tednom dni, ko jo je prišla Marcela budit, da ji pove, da si misli kupiti moža. Ko je notar slišal, kako se je | deklica te dni spremenila in da je nekajkrat telefonirala Selekcijski ‘ agenciji in potem še osebno tja šla — ko je notar vse to slišali se je tudi on zresnil. »Gospoda Morela prav dobro poznam,« je menil zamišljeno, kakor da bi sam s seboj govoril. »Morda bi bilo dobro, če mu kakšno rečem o tej zadevi. Sicer mi ni dolžan odgovoriti in se lahko zabarikadira za svojo poslovno molčečnost, a vendar...« Stari gospod je obmolknil in je zmajal z glavo. »Ti Marcela ti takšna! Le kdo bi si mislil, da ji bo takšna neumnost šinila v glavo! Kje neki današnja dekleta 'iztaknejo take neumne misli?« »Dolgčas ji je bilo...« »In zdaj kar poskakuje, pravite, da si je izmislila takšno dogodivščino!« »če pomislim, da Je do današnjega dne zavrnila vse snubce po vrsti!« »Zato pa upajmo, da ji tudi tisti, ki ga bo dobila po Selekcijski agenciji, ne bo zmešal glave.« »Ko_ si je pa vtepla v glavo, da si hoče kupiti moža!« Notar se je nasmehnil. »Vidite, gospodična, vi imate pač največ vpliva na svojo nekdanjo učenko; dajte, prigovarjajte ji in spravite jo k pameti!« Toda stara devica je zmajala a glavo. »Ne, ne, nobenega vpliva nimam nanjo! Slabo poznate Marcelo: I oce jo je bil strašno razvadil.« »Saj je vendar kristjanka, bomo Pa.njenega spovednika poklicali! Duhovnik, ki ima vanj zaupanje, 30 bo še najprej pripeljal na pravo pot.« Toda Marija Duvalova je žalostno odkimala. »Marcela ima le toliko vere, da ne počne nič slabega... O, kolikokrat sem ji že to očitala! Sicer ima pa tudi tu mnogo krivde njen denar.« »Zakaj?« »Dekle si ne odreče ničesar, ne kar se sladkosnednosti tiče, ne zastran koketnosti, da, celo v ljubimkanje se spušča — in da si izprosi odvezo, razdeli potem nekaj stotakov med siromake.« »Nu, to pač ni nič slabega, narobe!« se je zasmejal notar. »če vidi kje kakšno tuje pismo,« je povzela stara vzgojiteljica, »ga s tako mirno vestjo prebere, kakor da bi bilo njeno. In ker se zaveda svoje krivde, se hoče nato odkupiti s tem. da vrne pismo tja, kjer ga je vzela, nanj pa položi sre-brn'k.« »česa ne poveste!« »Včasih vzame časopis, ki je last tega ali onega našega služabnika: ko ga prebere, položi nanj pet in dvajset centimov, toliko kakor stane.« »Originalnosti ji res ne manjka!« »Lani je bila na obisku pri neki prijateljici. Nekega dne je deževalo, zato je ostala doma. Da se raztrese in ub.'je čas, je odpirala predale in brskala po njih. Veste, kaj je potem storila? V vsak predal je položila bankovec za dvajset frankov... Tako misli, da se oddolži za svojo pregrešno radovednost.« »Nu, ta radovednost ni še nič hudega.« »Na nesrečo je povsod taka! Tako na primer, če ne more ponoči spati, zbudi mene, ali pa pokliče sobarico... Takšna je pač: hoče, da se ljudje ukvarjajo z njo, in še na um ji ne pride, da bi morala biti edina, ki ponoči ne spl. Včasih je hudo neprijetno, če morate vstati sredi noči, a ker Marcela ne prenese, da bi kdo trpel škodo zaradi njene nespečnosti, mi drugo jutro kupi lepo darilo, sobarici pa podali pet in dvajset frankov.« »Vidim, da vam pri njej ni baš. hudo,« je menil praktični notar. »O, kar se tega tiče, se res ne morem pritoževati; Marcela ima zlato srce. In prav zato me tako skrbi tole njeno iskanje moža po ženitveni posredovalnici. Boste videli, da jo bo izkupila! Bo že prišel snubec, ki bo znal posebno lepo oči zavijati, pa mu bo na stežaj dHprla svojo denarnico.« »Eh, če gre zgolj za izgubo nekaj sto tisočakov, ji še ne bo hudega. Saj je do danes dovolj pametno živela, naj se malo izživi! Mnogo hujše je to, da bi se utegnila zvezati s človekom, ki je ne bi bil vreden — zvezati za vse življenje! Stopil bom k Morelu, in ker bom pač jaz sklepal zakonsko pogodbo, bom že gledal, da je ne bodo oskubli.« »Tak jo res mislite pustiti, da **• X. 1936. delala po svoji glavi?« se je vznemirila stara gospodična, «otar se je zasmejal na ves glas. Vov a^°. naj neki ka.i več storim Kakor vi, gospodična? Saj ste mi sami rekli, da niti svojega spo-»cctnika ne bi poslušali — kako “a3 si potem jaz domišljam, da “°m kaj več opravil? Kaj mi to Pomaga, da sem bil zaupnik n;e-“eSa očeta! Ne bo me poslušala, *e to tvegam, da izgubim njeno Z^P^Hje. še najboljše bo, da ji “P*on ne poveste, da ste z menoj govorili. Tako bom lahko skrivaj kako se stvar razvija, in oom mogel o pravem času poseči vmes, če bi slabo kazalo...« *A vendar, iskanje moža po po-»redov alnici...« »Zastran tega si ni treba beliti glavo: kaj bi gledali bolj črno Kakor je! Mož, ki vam ga gospod Morel priporoči, je vreden vsaj toliko kakor vsi dosedanji njeni snubci skup. Selekcijska agencija Je skovala že nekaj prav dobrih zakonov. Celo več mojih klientov je že zateklo k njej in ni jim bilo žal. s »Res ne?« je nejeverno zategnila stara devica. »Za nos me vlečete, Kaj ne?« »Ne, gospodična, ne šalim se. Kaj hočete! Jaz na primer gledam zgolj na častivrednost in denarne razmere svojih klientov — drugega mi ne sme biti mar. Ta Vražji Morel jim pa še obisti pretiplje, potrka, kako je z njihovim Navjem, kakšen značaj imajo, s kom se družijo, kakšna je njihova preteklost. Skratka, celo kopico podatkov zbere, ki jih jaz po svojem poklicu ne smem vedeti. Zato je Selekcijska agencija tako piogočna, in zato tudi žanje tolikšne uspehe! še to vam povem: če se je ravnatelj sam zavzel za vašo fiilado gospodarico, sme biti zelo zadovoljna in lahko se zanese, da “o srečna. Verjemite mi in ne be-nte si po nepotrebnem glavo!« Toda nekdanja vzgojiteljica se se zmerom ni prav opomogla. Notarjevo zatrjevanje, da Selekcijska agencija ni jama razbojnikov, jo 3e na moč osupilo. In vendar se 3e vse v njej upiralo že sami misli, da si pojde Marcela moža kupovat! Nu, ko se je poslovila od notarja, je bila vendarle znatno Mirnejša kakor ob prihodu. yn Ko je Marcela Fernandova sedla v razkošni avtomobil k ravnatelju Morelu, je le-ta skrbno zaklenil vratca »Naj vas ta moja previdnost ne vznemirja, gospodična; le pred radovednostjo zijal bi se rad zavaroval... Vidite, tudi zastore bom spustil, da vas nihče ne bo spoznal, a midva bova lahko vse videla, kaj se zunaj dogaja.« Marcela se je nasmehnila spričo tol:kšne opreznosti. »Kakor v kriminalnih romanih,« je menila, šileč se k smehu, da Prikrije neznano razburjenje, ki jo je bilo obšlo. Po štirinajstdnevnem iskanju ji bo gospod Morel zdaj pokazal tri kandidate — take, je dejal, da so Vsak na svoj način višek svoje lepotne in možatostne »kategorije«. In zato, da si bo deklica lahko ogledala te tri kandidate, ne da bi tudi njo kdo videl, jo je vzel s seboj v tak zaprt in zastrt avtomobil. Takrat se je njun avto že ustavil pred teraso neke buljvarske kavarne. Ker je bilo hladno, so bile samo dve, tri mize zasedene. Gospod Morel je pokazal svoji spremljevalki enega izmed gostov. »Onile gospod v svetlem površniku, ki pravkar sreba limonado, je sin uglednih staršev; da jim ni pred nekaj leti kriza vsega pobrala, mu pač ne bi bilo treba, da si sam služi svoj kruh. Zdaj je Pri nekem poslancu za tajnika in upa, da bo kmalu tudi sam splezal na to ugledno politično mesto.« Razumem: z mojim denarjem,« 5e menila prezirljivo Marcela. »Politika mi je že načelno zoprna, ker vsakogar umaže, kdor ima z njo kaj opravka... S tem gospodom sem opravila; oglejva si prihodnjega!« Ravnatelj Selekcijske agencije se je nehote namrdnil ob tolikanj odločnem tonu, kakor je mlada dama obračunala z njegovim kandidatom. ,če si drugih dveh ne bo ogledala prizanesljiveje, lahko začnem spet od začetka.1 je nejevoljno dejal sam pri sebi. »Ali ne bi vsaj dotlej potrpeli, da vam na kratko povem, kakšen je mladi mož?« je rekel z vabečim glasom. »Povem vam, da res ni kdor si bodi!« »Politikov ne maram!« je odsekala Marcela s takim glasom, da je bilo sleherno prigovarjanje vna-Prej obsojeno na neuspeh. »Vse na njih je napihnjeno.« Gospodu Morelu se je zdelo, da Njegova klientka nekoliko pretikava. A kako boš kaj dopovedal zenski, ki ne prenese ugovora 1 nmramsKi tednik Marcel Allaln fn Plarr« Souvestre Detektivsko-kriminalni Sit. nadaljevani e »Vraga! Stvar je vendar prav preprosta in jasna k si je dejal. LaLady Beltliamova je dejala takole: .Gospod notar, zapomnite si: vaša lolžnost bo, da izročite moje pisanje še tisti dan policiji, ko boste izvedeli za mojo smrti* Gospod Juve, tem besedam sem se tako začudil, da sem kakopak liolel lady Belthamovo vprašati kaj misli e tem čudnim naročilom. Toda ni me pustila k besedi. Še to uro jo vidim živo pred seboj, ko je vstala in mi s tresočim glasom rekla: ,Da boste za gotovo in za trdno vedeli, kdaj bom umrla, se zmeniva takole: od tistega dne, ko bo moje pismo shranjeno v vaši blagajni, vam bom poslala vsak drugi teden posetnico z lastnoročno napisano besedo... Kadar več ne boste prejeli glasu od mene, vedite, da nisem več med živimi... Sklepajte iz tega, da me je nekdo umoril, nesite pismo na policijo... in maščujte me !*...« >No, in?« je vprašal zmedeno Juve. Notar je negotovo skomignil z rameni: »Gospod Juve, to je vse... Od tistih dob nisem lady Belthamove več videl in tudi slišal nisem nič o njej; prinesla mi ni ne pisma, pisala mi pa tudi ni. Ko sem povprašal v njeni hiši, so mi rekli, da je odpotovala. Drugega nič! »Od tistega obiska je zdaj minilo devetnajst dni. Ne morem verjeti, da bi si. bila nesrečnica premislila; neprestano me zasledujejo njene besede: •Sklepajte iz tega, da me je nekdo umoril...* Zdaj sem prišel k vam, gospod Juve, ker poznate vse tragične dogodke. Prišel sem vas vprašat, ali mislite, da je lady Belthamovo res kdo umoril? « Juve se je prekinil, Gerin ga je začudeno vprašal: »Koga mislite?...« »Fantomasa! Fantomasa, ki jo je umoril, da bi ji iztrgal usodno priznanje! Fantomas, ki se je hotel nadležne priče svojih hudodelstev iznebiti, da bi lahko nemoteno uganjal svoj nečedni posel...« Pri teli besedah je notar skočil pokonci: »Fantomas!... Fantomas je vendar mrtev!...« »Tako re3 trdijo...« »Ali imate mar dokaz, da je še živ?...« »Trudim se, da bi ga našel...« »Kako hočete to storiti? O, gospod Juve, te skrivnosti so strašne... Kaj boste storili?« Juve je odgovoril zdajci s popolnoma mirnim glasom: »Poizvedoval bom vsepovsod... Izvedel bom, kje in kako so lady Belthamovo umorili. Izvedel bom... kar verjemite mi!,..« Ker Gerin ni odgovoril, je Juve po kratkem molku spet povzel: »še se bova videla, gospod notar, nedaleč odtod se bova spet sešla... Za vsak slučaj si pa preberite nocojšnji ,Capitale‘; jutri zjutraj ga spet berite... Brali boste marsikakšno stvar, ki vas bo zelo zanimala... Senzacionalna presenečenja nas čakajo!...« Juve je z dolgimi koraki premeril delovno sobo: »Gospod notar«, je naposled dejal, »vse kar ste mi povedali, je tehtnejše ko mislite. Vaše poročilo potrjuje mo-!0 domnevo... Da, ladv Belthamovo so umorili... Da, lady Beltliamova je mrtva... Pismo, ki ga je hotela napisati, je bila njena spoved! Spoved, ki ni v njej priznala samo svojih hudodelstev, —- zakaj liudodelka je bila — temveč je izdala tudi svojega Dobrosrčni upnik Nadaljevanje s 4. strani »In prav zaradi tega bo dobil Mercier prvi svoj denar, zakaj vrnil mi je zaupanje v človeštvo.« je svečano obljubil Jean Bourget, in vsi, ki so njegovo obljubo slišali, so bili navdušeni. Čas je mineval in tudi kriza je splahnela in lepega dne je bil Jean Bourget spet ravnatelj velikega pariškega podjetja. Njegovi upniki so se mu spet globoko priklanjali in njegove prijateljice so se mu na moč prikupno nasmihale, toda naš Jean je preziral vse, in neprestano mislil na dobrega krojača. Nekega dne je srečal monsieura Paula, Marcierjevega prikrojevalca. Bourget je vzradoščen stekel k njemu in mu zapel slavospev o njegovem gospodarju. Naposled je svečano dejal: »Vaš mojster je poštenjak, da mu ga ni para; najpoštenejši možakar je med vsemi, ki jih poznam.« Jean Bourget sprva ni mogel razumeti zakaj je monsieura Paula stresel smeh. šele ko je prikroje-valec prišel čez nekaj minut ac, sape, ga je pri priči razumel, zakaj monsieur Paul je dejal: »Gospod Mercier je že pred letom dni pobegnil z 800.000 franki dolga v Južno Ameriko.« * narja — da pa to dosežejo, se ne bojijo niti nevljudnih opominov. Nekateri so celo tako predrzni, da kličejo sodnijo na pomoč, nič manj se ne zatekajo k rubežni. Morda je Jean Bourget zaupal prav nečednim ljudem, ko je jemal na kredit, morda so pa upniki po vsem svetu taki, da samo molzejo... Res je samo to, da je Jean Bourget neko nedeljo popoldne ugotovil, da ima v miznici 25 rubežnih odlokov, 32 tožb in 47 opominov. Kljub temu pa možakar ni izgubil glave, zakaj bil je štirideset let star, samec in v Parizu je živel. Samo nekaj se mu je čudno zdelo. Vsi so ga opominjali, vsi so ga tožili in rubili, hišni gospodar, ro-kavičar, čevljar, dragotinar, perica in brivec, vsi, samo krojač ne. I »Mercier je pač poštenjak da mu i ga ni para,« je pribil Bourget. »Res 1 Radio Ljubljana od 25.-3!. oktobra 1936 NEDELJA, 25. X.: 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče) ■ 8.30: Telovadba (15 minut za moške, 15 minut za ženske, vodi g. prof. Marjan Dobovšek) ■ 9.00: Čas, poročila, spored ■ 9.15 Godbe na pihala (p'ošče) ■ 9.45: Verski govor (p. dr. Guido Rant) ■ 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice B 11.30: Otroška ura: Mikijev god (Striček Matiček in g. prof. Pavel Šivic) ■ 12.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Kar želite, to dobite (plošče po željah naročnikov (oddaja prekinjena od 14. do 17. ure •17.00: Kmetijska ura: Kmet in šola (g. Ludvik Puš) ■ 17.20: Pesmi za zabavo, pesmice za ples ■ 18.00: Strici — zvočna igra (Po povesti F. S. Finžgarja priredil 1. P. I.) ■ 19.30: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Vprašanje socialnega pokojninskega zavarovanja privatnih in trgovskih nameščencev v kraljevini Jugoslaviji ■ 19.50: Slo- venska ura: a) Odlomki iz R. Savino-ve opere »Matija Gubec«; b) Izraz narodne volje v slovenskih kmetiških uporih (g. dr. K. Capuder) ■ 20.20. Večer operne glasbe. Sodelujejo: g. Aleksander Kolarič, gdč. Štefka Ko-renčanova in Radijski orkester ■ 22: Čas, vreme, poročila, spored ■ 2*2.15: Ura plesne glasbe (Radijski jazz). PONEDELJEK, 26. X.: 12.00: Operetni venčki (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Slavni tenoristi (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Zdravniška ura: Škodljive snovi v zraku (g. dr. Anton Brecelj) ■ 18.20: Baletna godba iz opere »Faust« (na ploščah) ■ 18.40: Kulturna kronika: O prešcah (g. Ludvik Mrzel) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Kulturni po-kret Slovencev v letu 1848. (Rudolf Dostal) — Ljubljana ■ 19.50: Zanimivosti B 20.00: Narodne pesmi: igra Kmečki trio, poje g. Svetozar Banovec ■ 21.00: Iz jugoslovanskih oper (Radijski orkester) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Za zabavo in za ples (Radijski jazz). TOREK. 27. X.: 11.00: Šolska ura: Zakaj živali pozimi spijo (g. prof. Raf. Bačar) ■ 12.00: Reproduciran orkestralni koncert B 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Reproduciran koncert na %vur-liških orgijah ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Pestri zvoki (Radijski orkester) ■ 18.40: Zibelka islama: Arabska puščava (g. Fr. Terseglav) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Projekt prve veterinarske ambulante v Jugoslaviji (prof. Kester) — Zagreb ■ 19.50: 10 minut zabave: Foxl-mukiton novosti ■ 20.00: Orgelski koncert (insgr. Stanko Premrl) ■ 20.45: Bizet: Zbori iz op. Carmen (plošče) H 21.00: Ure skladb komponista Fr. W. Rusta (igra Radijski orkester) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Slovenske narodne pesmi (tercet Stritar ob spremljavi klavirja) ■ Kgnec ob 23. uri. pomagača, svojega ljubčka, svojega poštenjak od nog do glave«, in ta mojstra in učitelja...« " , ugotovitev, da je našel med sa- “ — ~-------------------------—— i mimi črnimi vrani belega, ga je ZOPet Z mnrfn*mi ne!zmerno veselila novostmi za jesensko sezijo čas je mineval. Jean Bourget ni smel več iz hiše, zakaj neprestano i so mu bili upniki za petami; nekateri so šli z dvignjenim nosom mimo njega, nekateri ga sploh pogledali niso, nekateri so ga pa grobo nahrulili zastran denarja. »Res poštenjak, ta Mercier,« je rekel Bourget svojim prijateljem, »še zmerom me ni terjal.« »Res poštenjak, da mu ga ni para«, so kimaje pritrjevali prijatelji in zdelo se je, ko da pojejo slavospev dobremu možu. Radio modeli letošnje sezije so senzacija tako v kvaliteti, kakor v ceni in ugodnih pogojih Vele- manufaktura r>> ct&enne POZOR GOSPODINJE! Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIC trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 ORION Obrnite so aparati za Vasi se na t v r d k o l©VA Ljubljana Dalmatinova ul, 13 Tel. 33-63 SREDA, 28. X.: 12.00: Ura češkoslovaške narodne glasbe (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Cas, spored, obvestila ■ 13.15: Vesel opoF danski spored (Radijski orkester) ■ 14.00: Vreme, borza B 18.00: Mladinska ura: Klavirske skladbe z.a olrc^.® (g. prof. Marjan Lipovšek) B 18.40: Pravna ura: Dedno pravo (g. Valentin Bidovec) B 19.00: Čas, vreme, po-ročila, spored, obvestila B 19.30; Nac. ura: Jugoslavija in Balkanski sporazum B 20.00: Rezervirano za prenos B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Češka lahka glasba (plošče) B Konec ob 23. uri. ČETRTEK, 29. X.: 12.00 Šramli igrajo (plošče) B 12.45: Vreme, porm črla B 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah naročnikov) B 14.00: Vreme, borza B 18.00: Reproduc. kom cert orkestra Paula VVhitemana B 18.40:Slovenščina za Slovence (g- dr. Rudolf Kolarič) B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura: Predavanje saveza Sokola kraljevine Jugoslavije (Beograd) B 19.50: Zabavna ura: Srečanje (Stanko Bitežnik) B 20.00: Vijolinski koncert g. Karla Rupla, pri klavirju g. prof* Marjan Lipovšek B 20.45: Skladbe A. Ketelbeya (plošče) B 21.15: Koncert pevskega zbora »Cankar« B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22T5: Klavirski koncert štiriroffno (gdčnL Bradač Zorka in Mahkota Manica) B Konec ob 23. uri. PETEK, 30. X.: 11.00: Šolska ura: Zrno do zrna pogača — kamen do kamna palača (Zvočna igra) B 12.00: Ura slovenske glasbe (plošče) B 12.45 Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Vesel opoldanski spored (Radijski orkester) B 14.00: Vreme, borza B 18.00: Žena in družba (gdč. Slava Lipoglavšek) B 18.20: Plošče: Schumann: Otroški prizori (klavir: Dohnany) B 18.40: Socialna revolucija in evropska kultura (gosp. prof. Etbin Bojc) B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30 Nac. ura (iz Zagreba) B 19.50: Zanimivosti B 20.00: I. ura variacij, na klavirju igra ga. Marta Ostere-Valja-lova, uvodno besedo govori g.Srečko Koporc B 21.00: Iz daljnega orienta (Radijski orkester) B 22B0: Čas, vreme, poročila, spored B 22.30: Angleške plošče B Konec ob 23. uri. SOBOTA, 31. X.: 12.00: Plošča za ploščo, pisana zmes pesmic veselih in godbe za ples B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Plošča za ploščo B 14.00: Vreme B 18.00: Za delopust! (Igra Radijski orkester) B 18.40: Pogovor s poslušalci B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura: Prvi organizator kmetijskih predavanj in tečajev v Srbiji B 19.50: Pregled sporeda B 20.00: Zunanja politika (g. dr. Alojzij Kuhar) B 20.20:: »Zmeda v studiu« (Sodelujejo člani rad. dram. družine in Radijski orkester. Vmes nekaj plošč) B 22.00: Čaš, vreme, poročila, spored B 22.20: Muzikalni drobiž (Radijski orkester) B Konec ob 23. uri. .87 narečij, ki jih govore prebivalci Filipinskih otokov, obvlada francoski škof Billier, ki je mnogo let preživel med tamkajšnjimi domačini. Poleg tega govori še svojo materinščino, latinščino in španščino, t. j. uradni jezik teh otokov. Prvi poskus stalni odjem MALI OGLASI Dopiscvan/e Vsaka beseda 25 par. Oavek 1*50 Din. Za šifro al* dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. Vse vrste oblek, nepremočljivih Huberfusov, plaščev, perila itd., si nabavite po zelo nizki ceni pri Preskeriu Sv. Petra cesta štev. 14 Remington 15 novih modelov vodi zopet na trgu pisalnih strojev Prodajamo tudi na dolgoročno odplačilo po nepovišanih cenah IlBiHBtBB model „Junior“ je mali v kovčegu, lepo opremljen — družinski — potniški in pisarniški stroj. Nizka cena r dovoli vsakomur, da si ta pisalni stroj takoj nabavi Zahtevajte ponudbo, prospekte in neobvezno predavanje od: Gen. zast. Remington tvornice tt. MATADOR, Zagreb, Iliča 5 Zastopnik za Ljubljano In okolico: Ivo Klarič, Ljubljana, Kolodvorska 28/IL Razstava in prodaja strojev: Tehnik, J. Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20 Tel. 34-19 Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par ta besedo, trgovske in podobne pa po 60 par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt-niSki oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas |e treba če posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šifro, mora doplačati Se 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na Ček. račun »Družinski tednik« uprava, Ljubljana 15.303, ali pa v znamkah obenem z naročilom. čJnfcvmacije Vsaka beseda i Din. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanl 10 besed. IŠČE SE STREŽNICA, ki zna lepe prati perilo in nogavice ter fino krpati. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Natančna«. POSOJILO BREZ POROKOV dajemo držav-in samoupravnim uradnikom ter upokojen ceni Pišite na upravo pod »Amortizacijska«. INTIMNI ŽENSKr KOLEDAR, velikost no tesa, 180 strani, mora imeti vsaka dozorela žena. da" se pouči, kako se lahko brez fizične ali moralne škode na versko in me dicinsko neoporečen način trajno izogiba spočetja. Po povzetju Din 20*—. Zaloga v Ljubi jank Kati Voda. Medvedova 8; dobi se tudi v Ulit. knjigarni in v trafikah na sproti »Rio«, Slamiča in v trafiki na Tyr ševi c. 53. Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šitro alt dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. KMEČKI SIN, star 34 let, zdrav, lepe zuna njosti, izobražen, priden in trezen, želi poročiti inteligentno in zrelejšo gospodično z nekaj premoženja. Ponudbe pod: »Nazaj k rodni zemlji in preprostosti!« DVA MLADA PRIJATELJA, prijetne zunanjosti, _ želita poznanstvo potom dopisovanja z mlajšima gospodičnama prijetne zunanjosti iz dobre družine. Ženitba ni izključeno. Po nudbe na »Družinski tednik« pod: »Iskrena prijatelja.« V SVRHO NEDELJSKIH IZLETOV želi resnega znanja inteligenten, simpatičen gospod z istotako gospodično, najraje iz Kranja ali okolice. Dopise pod: »Izleti«. TRGOVSKI POMOČNIK želi spoznat! pošteno in značajno dekle v starosti do 28 let. Le resne dopise na upravo pod: »Hrepenenje po tihi sreči.« STAREJŠI LOČENEC, zdrpv In soliden, z lastno tridružinsko hišo. išče pošteno tova rišjco, če mogoče z majhnim kapitalom in koncesijo za trgovino. Upokojenka ni izklju-čena. Dopise pod: »Pacifist Maribor « 33 LETNI POSESTNIŠKI SIN, bivŠ! podoficir, lep, zdrav, abstinent. 8 srčno izobiazbo (izven vsakdanjosti) delaven in varčen, želi znanja z zrelejšo inteligentno in preprosto gospodično, z nekaj premoženja, katera bi imela veselje do kmetijstva v svrho ženitve, ozir prevzetja (nakup) lepe domačije. Znanje nemščine zaže-ljeno. Ponudbe na upravo pod: »V delu je rešitev.« Kozznehalta Vsaka beseda 25 par. Oavek 1*50 Din. Za šitrd ah dajanje naslovov 3 Din. Na|man| 10 besed. IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda ti kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se lim lesk In postanejo popolnoma zdravi. Če Jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica s navodilom stane Din 80*—. — Po pošti razpošiljt parfumerija Nohliior Zagreb. Illca 84 LEPE OEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času« če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«. I steklenica z natančnim oavodilom stane Din 40*—. Po pošti razpošilja parfumerija Nohilior Zagreb. Iliča 84 BARVANJE LAS ni več potrebno pri *tro-kovnjakih, ker si iib z Oro-barvo za lase. ki Jo dobite v črni, rjavi, temnorjavl. svetlo-rjavi In plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30*—, Po pošti razpošilja parfume-rija Nobilior. Zagreb. Ilira 84 ESENCA IZ KOPRIV je že davno preizkušeuo najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti prhljajem In Izpadanju las. Slabi In zanemarjeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujnost In lesk 8teklenica i navodilom Din 30*—. — Naroča se pri: Nobilior parfumeriji, Zacreb Iliča 84 UČITELJICA 26 LET, čedne zunanjosti dobra gospodinja, želi postati dobr* ženka m ma mica. Dopisovati želi le s plemenitim intelb gentom od 28 do 35 let. v državni službi, ki naj odgovori na upravo neanonimno pod: »Le. če bo možna tem potom sreča’« MIZARSKI POMOČNIK In šofer z Izpitom, zmožen vseh stavbenih del in politirar, star 28 let, išče službo Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod: »Nekadilec.« 16 LET STAR FANT, e dvema z uspehom dovršenima gimnazijama, bi se rad izučil za ključavničarja. Korošec Ladko, Dolenja vas štev. 45, p. Zagorje ob Savi. Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šitro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed SOBO ALI SOBICO iščem za stalno v bližini glavnega kolodvora po možnokti 8 centralno kurjavo in strogo separiranim vhodom Dopise na oglasni, oddelek »Družinskega tednika« pod »Označba cene«. Prodam Vsaka beseoa 25 ali so par Davek t'50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. POHIŠTVO. Več šperanih sob na zalogi, orehova korenina od 3 400 Din naprej kuhinjske kredence od 370 Din naprej pri Laucoš D* VVolfova 12. UPOIJHil! Skoraj nove šivalne stroje „Singer“, „Pfaff“, „Gritzner“, in druge za polovično nakupno ceno dobite edino pri ..PROMET" (nasproti Križanske cerkve) Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani: za tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi v Ljubljani