Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Ureduje: Ernest Klavžar. ^Gospodarski List“ izhaja kot priloga „SoSeu dvakrat na mesec in sicer vsak drugi petek. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „Soče“ dobfvajo list brezplačno ; drugače pa stane list na leto 1 gold. 20 kr. — Naročnina uaj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa vodstvu deželno kmetijsko šole v Gorici. — Rokopisi se ne vračajo. Štev. 24. V Gorici, 30. decembra 1887, Leto VII. Društvenikom in kmetijskim prijateljem. Gospodarski list stopi s prihodnjo številko v svoj 8. tečaj. Kot glasilo c. kr. kmetijkkega društva je poklican zastopati kmetijske interese naše deželico in ti so pač pri nas- prevažni interesi, ker je kmetijstvo glavni vir živenja prebivalstvu vseh deželnih stranij. Prizadevali si bomo po svoji moči vestno spol-novati svojo nalogo. Naš urednik sicer ni kmetijski veščak, a dobre volje mu ne manjka. Društvo mu ponuja dokaj gradiva za iist in med tem zbira skrbno, kar se mu kaže bolj prikladno z ozirom na razmere in potrebe kmetovalcev na slovenski strani dežele. Se ve, da bi so mu močno vstresdo s poročili z dežele. Marsikaj se godi na kmetih, kar bi zanimalo naše občinstvo. Razumen kmetovalec, kteri ima odp”to oko za vse, kar sega v njegovo stroko, doživi, pozvč in poskusi marsikaj na polji, v vinogradu, na travniku, v gozdu, na vrtu, v hlevu, v kleti, kar je kmetijstvu v prid ali v škodo in kar bi bilo dobro priobčiti bodi v spodbujo, bodi v sva-ritev drugim kmetovalcem. Za tako podporo bo uredništvo posebno hvaležno, ker po njej postane list vsled raznovrstnosti gradiva zanimiv in ne samo organ kmetijskega društva, ampak sploh glasilo goriških kmetovalcev. Pri tej priliki priporočamo šo enkrat vsem našim boljšim, inteligentnim posestnikom, naj pristopijo našemu društvu vsaj v tolikem številu, da bo imel vsak sodnijski okraj naj manj po enega zastopnika v glavnem odboru V društvu je moč; združeno delovanje zagotavlja dober uspeh. Zato ne bodimo malomarni, ampak sodelujmo po svojih močeh; to nam bode v čast in korist. Sklepi deželnega zbora o naši revi. V 19. številki našega lista smo objavili peticijo kmet. društva do visoke vlade, da bi priskočila na pomoč prebivalstvu onih stranij naše dežele, ktore so vsled zaporednih slabih letin in slednjič vsled letošnje dolgotrajne suše tako hudč tepene, da hira ubogo ljudstvo v največih stiskah in nadlogah in da se v nastali bedi če dalje bolj množi število nesrečnih žrtev najhuje bolezni — polagre. V enakem zmislu je tudi poslanec knez Ho-benlohe v državnem zbora povzdignil svoj glas in po njegovem predlogu je poslanska zbornica v seji dne 28. oktobra t. I. naročila c. kr. vladi, naj se prepriča o nasledkih slabe letine na Goriškem in naj' vkrene, česar treba, da so v okoin pride revščini, ki vtegne vsled tega nastati. Na to je vis. c. kr. ministerstvo za notranje zadeve naložilo tržaški namestniji, da ima na podlagi natančnih pozvedeb podati svoje predloge o tej stvari. Namestnija pa je zapovedala polit, okrajnim gosposkam, naj pozvedč in poročajo, kako stojč reči. To je naznanila tudi deželnemu odboru z opazko, da je pričakovati državne pomoči samo tedaj, če se dokaže, da dežela in občine ne morejo same ob sebi odvrniti preteče revščino. Deželni odbor je o tem poročal deželnemu zboru in ta jo izvolil poseben odsek, ki naj bi se bavil s to zadevo in stavil svoje predloge. V odborovem in odsekovem poročilu so z živimi, a resničnimi barvami naslikane žalostne ekonomične razmere, v kterih hira naše posestvo in ječi prebivalstvo linje zadetih delov dežele. Tesni prostori našega lista nam ne dopuščajo, da priobčimo zanimivi poročili. Sicer pa vemo vsi predobro, kako se godi posestnikom v naši rovani in kako na gorski strani; vemo, kake nezgode jih preganjajo uže mnogo let; vemo posebno, kaj smo in še bolj, česa nismo pridelali po letošnji strašni suši ; vemo, kaj nam je prinesla preuravnavn zemljiščnih davkov ; vemo, kako so nam nove šolske in cestne postave namnožile in obtežile do neznosnosti butaro mnogobrojnih doklad; vemo, kako nas tarejo od leta do leta množeči se bolnišnični stroški; vemo, česa nam manjka, da bi mogli v kmetijstvu in obrtnijah prestajati konku- 99 ilojt IHočt« renčijo drugih dežel; vse to in [še marsikaj druzega, kar je razloženo v omenjenih poročilih, žalibog vemo, čutimo in prenašamo ; torej nas more le zanimati, da še pozvemo, kaj je deželni zbor sklenil učiniti in prositi, da se zboljšajo naše ekonomične razmere, da se odvrne revščina in prežene preteča lakota iz tistih pokrajin, kder je domače moči ne morejo same pregnati. In zborovi sklepi soglasno sprejeti pri seji dne 20. decembra t. 1. se glase tako-le : I. Deželni zbor priznava in potrjuje žalosten in izjemen položaj in potrebe naše dežele, kakor so popisane v odborovem in odsekovem poročilu. II. Deželnemu odboru se naročuje, naj hitro predloži prošnjo c. kr. vladi: a. za izbris neposrednjih zemljišč, davkov v tistih okrajih, kteri so po elementarnih nezgodah najhuje zadeti, kakor v gradiškem in sežanskem okraji in v večem delu goriškega polit, okraja; ta izbris naj bi bil popolen za leto 1887, za polovico v letu 1888 in za tretjino v letu 1889, da se kmetijstvo nekoliko opomore; b. za naredbe, po kterih se stalno vsaj za 30°/p zmanjšajo davki v potil, okrajih goriškem in gradiškem, koja sta 'preobložena; c. za naredbe, po kterih se oprostč hišno-raz-rednega in najemnega davka vse kmetijske hiše na posestvih, n. pr. one, v kterih stanujejo koloni, kmetijski opravniki in k posestvu spadajoči delavci; d. za občno-koristna dela na račun državnega erarja, kakor za uravnavo rek in potokov, za rečna brambeua dela, jezove, gradenje in uravnavo javnih cest; e. za gradenje železnice od Ronkov skozi Cervi-njan do ital. meje, da se( združi s čerto Videui-Pal-ma — S. Giorgio di Nogaredo, ktera se ima v kratkem odpreti; f. za gradenje novega mosta čez Ter med Vi-lešem in Rudo, za ktero delo naj bi se dovolila vsaj zdatna državna podpora. III. Naročuje se dež. oboru, naj predloži c. kr. vladi prošnjo v dosego nepovratnih podpor in tudi takih proti povračilu v mnogih letnih rokih brez obrestij za zdravstvena in druga obče koristna podjetja. IV. Naročuje se dež. odboru, naj zaprosi državno podporo, da bo mogel pomagati za delo nezmožnim revežem. V. Izročujejo se deželnemu odboru vse prošnje, ki so došle od občin, cestnih odborov in drugih zastop za kako pomoč v olajšanje ljudske revščine. Te prošnje naj odbor podpira pri vladi. VI. Naročuje se slednjič dež. odboru, naj prosi c. kr. vlado, da hitro naroči svojim tehničnim organom, da pripravijo načrte za izvršitev vseh tistih del, ki naj bi se zopočela na državni račun — in da se sploh požuri pomagati in zabraniti pretečo lakoto. Deželni odbor je nemudoma izpolnil prejeto nalogo. Kos in škorec' sta zopet postavljena na obtožno klop. Uže lani jima je hotel vzeti naš deželni zbor privilegij posebnega varstva, podeljen vsled deželne postave od 30. aprila 1870 zastran varstva kmetijstvu koristnih tičev, češ, da ne zaslužita nobene 'prednosti pred graboi, ščinkovci, lisčki in drugimi enakovrstnimi ticami, ker kradeta grozdje in razpasujeta svojo poželjivost nad črešnjami in figami. A našla sta dobrega zagovornika v osebi potovalnega kmetijskega učitelja Volpi-ja, kteri je navčl v njuno brambo toliko olajševalnih nagibov, da ju je vis. vlada sled. njič pomilostila. Letos pa je g. poslanec Kocjančič zopet povzdignil svoj glas v zatožbo obeh krilatih poljskih tatov ter je v seji dne 23. decembra tako le vte-meljeval svoj predlog: “Isti predlog, kakor ga podajam zdaj, stavil sem uže v pretekli sesiji in visoki zbor ga je sprejel enoglasno brez ugovora, potem ko ga je bil poprej v resno razpravo vzel pravni odsek. Visoka vlada pa nf spoznala predlagati ga v dosego najviše potrdbe, kakor je naznanilo c. kr. namestništvo našemu deželnemu odboru. In zakaj no? Edino zato, ker je zvedenec, potovalni kmetijski učitelj Volpi izrekel, da je kos in da so škorci bolj koristni nego škodljivi tiči, kteri pozobljejo vsak dan več mrčesev, kakor sami tehtajo. Glas komaj izšolanega kmetijskega učitelja, o kterem dvomim, da bi imel kot kmetovalec uže kaj praktičnih skušenj, je več veljal, kot glas vis. deželnega zbora, v kterem sedi. večina zvedenih, praktičnih kmetovalcev, ki imajo vsak dan priložnost videti in prepričati se, kaj jim koristi in kaj jim škoduje. Ne bom trdil, da kos in škorec ne živita tudi o žužkih ali o kebrih, črvah in glistah, — a gotovo je tudi to, da kos pušča po vrtih in poljih v miru gosenice na zelenjadi in po sadnem 'drevju in da se raje nazoblje sladkega grozdja, ktero mu je priljubljena hrana in da tudi škorec ne prizanaša sladkemu sadju. Zlasti črešnje in fige imata oba prav rada. Gotovo je tudi to, da kosi in škorci, kedar se preveč namnožč, delajo tako veliko škodo, da posestnika sreč boli, ko vidi, kako so mu ti sladko-jedeži uničili njegovo veselje in njegove nade na trtah in sadnem drevji. Moj predlog pa ne namerava popolnoma zatreti ta tičja plemena — ampak samo zabraniti, da se ne bodo v škodo trtorejcem in sadjerejcem preveč pomnožili. Zato priporočam visokemu zboru, naj kose in škorce preloži iz priloge C v prilogo B dotične deželne postave. Ta predlog pa naj se izroči pravnemu odseku, da ga še bolj natančno pretrese in potem stavi svoje predloge." In to se je zgodilo; zdaj bomo videli, ali o-stane pravni odsek in za njim vis. deželni zbor pri lanski sodbi. Občno menenje med našimi posestniki ni nič kaj ugoduo černemu kosu, kteri ima nekda posebno veselje nad ranim grozdjem po latnikih okoli suhot in po vrtili. Te obiskuje, če ga ne preganjajo, ali če grozdja pred časom ne pctržejo, tako dolgo in vstrajno, dokler je kaj sadu na trti. Profesor Erjavec piše o kosu: „Kos j6 vse, kar sploh gre v slast ticam. Po letu pobira črve in mrgolince pod listjem in mahom; jeseni se hrani sč sladkim in sočnim sadjem, najrajši zoblje grozdje po vinogradih; po zimi je pa vsaka jagoda dobra,,. škorec pa nima med posestniki toliko tožnikov in naš imenovani strokovnjak ga cel6 prav iskreno zagovarja. On piše o škorcih : Zjutraj z dnevom se gredč past na loke in travnike. Hitro tekaje pobirajo po tleh vsakovrstno drobnjav, posebno žužke, kobilice, črve in mastne polže. S kljunom obrne vsak list, preišče vsako bilko, stakne vsako luknjico, kamor se ti inrgolinci radi skrivajo. Na paši se radi pridružijo vranam, menda zato, ker so te še bolj oprezne in nezaupne kakor oni sami. Kakor se pokaže kaj sumnjivega, zlasti kaka ujeda, zavrisčš vraue in planejo za drznim roparjem, škorci pa odletč. Škorci so kakor pastirice radi okoli pasoče se živali, radi posedajo po živini in jej iščejo nadležni mrčes, ki jo zajeda. Že v vvodu smo imeli prlož-nost pohvaliti škorca zarad pokončevanja škodljivih polžev, zato tukaj nečemo še enkrat bralcu naštevati, koliko ena škorčeva rodovina na dan pozoblje teh škodljivih slinarjev. Z druge plati je res, da škorci radi sladkajo na zrelih črešnjah in murbah, ali pameten človek te male škode ne bode primerjal velikej koristi. Edino v vinskih krajih dela jeseni škodo po vinogradih na giozdji, tam ga je treba odganjati na vsak mogoč način. Ravno zato, ker je škorec tako koristen ptič, ne moremo našim gospodarjem zadosti priporočati, da naj po vrtih in okoli hiše škorcem pribijajo lesene poldrug do dva črevlja visoke Skrinjice z okroglo, dva palca široko luknjo. Luknjo moraš narediti v gornjej tretjini škatljine visokosti in pred njo napravi palčico, da bode mogel škorec na njo sedati. Majhen trud in še manjši strošek ti bode obilno ‘povrnjen. Že ptiči sami te bodo razveseljevali s petjem in kratkočasnim obnašanjem, še veči bode pa dobiček po vrtu in na polji. Hišica, v ktero so se škorci naselili, ne bode nikdar prazna ostala, vsake pomladi jo bode ravno isti par v posest vzel.“ Zdelo se nam je primerno priobčiti to strokovnjaško sodbo, da jo naši dež. zastopniki po vrednosti ocenijo glasovaje o Kocjančičevem predlogu. Vrboreja. (konec). Nič ne zavira vrbji zasad v razvoju in raŠči tako, kakor plevel gin sploh škodljive rastline; te so naj bolj krive, da mnogo mladih zasadov hira in kmalo pogine. Tak mlad zasad je zgubljen, v kterem se je zaplodil plevel. Zato je treba vrbje zasade oplevati in sicer v prvih letih po večkrat, posebno meseca maja, julija in avgusta. Izriti plevel naj se spravi iz zasada in nanosi na kup, da segnjije in se spremeni v dobro gnojilo. Površna zemlja naj se v mladih zasadih včasih pre-rahlja, da lahko dalje časa zadržuje vlažnost, ki jo dobiva po rosah. Kedar se ruje plevel, treba paziti, da se ne poškodujejo mladim sajenicam nježne koreninice. Med vsemi pleveli pa je najhuji sovražnik mlademu vrbju slak convolvulus sepium, kteri se ovija okoli mladih rastlin in se jih tako trdno oklene, da je poznati okrogle vtise na lubu. Zato je tako vrbje malo vredno, ker se rado ne lupi in ker tudi les ni tako lep zaradi sledov, ki jih je pustil na njem zajedavi plevel. Slak naj se torej skrbno izruva in zaduši uže v zarodu. Močvirna tla se lahko zboljšajo in vsposobijo za vrbje nasade. Najprej je skrbeti, da se bo mogla odtekati voda ; v ta namen se napravijo jarki in iz njih izkopana zemlja se pomeče po lehah. Število in globokost jarkov se ravna po zemljiščnih lastnostih. Se ve, da se na take lehe ne smejo zasajati taka vrbja plemena, kterim ne ugaja vlažnost, kakor n. pr. Salix pur pur ea, ktera ljubi suha tla ; ampak sadi naj se S. viminalis in 8. hippophae-folia. Vrbje po svojej naravi bi ne potrebovalo skoro nikake gnojitve, ker ima toliko korenin in koreninic, po kterih srka vlažnost in redilue snovi iz zemlje in ker si sč svojim odpalim listjem nastilja obilo gnoja. Toda pomisliti je, da vrbje se leto za letom porezuje, da daje torej mnogo pridelka in da treba posebne redilne moči, da se vsako leto izgojč nove krepke šibe. Tudi se redi na vrbji mnogo rastlinskih in živalskih zajedavcev, parasitov, kteri je slab& in so torej krivi, da je treba z gnojili dovažati novih močij. Prav dober gnoj za vrbje zasade je neka ruda znana pod imenom Kainit. Naroča se iz kralj, solnic v Strassfurtu; stane prav malo, 60 kr. kvintal in gnoji izdatno, posebno če se pomeša s koščeno moko. Scavnica se tudi prilega medlim zemljiščem. Kdor hoče gnojiti z hlevskim gnojem, naj ga potrosi koj po reži. Prav dobro se gnoji tudi s kompostom, pa da je dobro pregnjit, ker sicer se zarodi po njem preveč plevela. Nastlano listje tudi vgaja vrbju, ker zadržuje tlam potrebno vlažnost. Kdor hoče zabraniti, da se ne zarode v vrbji zajedave rastline, naj gnoji z jelovim ali bukovim pepelom, kteri obsega dobršno takih mineraličnih - 96 — snovi,j, kakoršne so vrbi potrebne. Novi zasadi ne potrebujejo posebne gnojitve. Vrbe se obrezujejo navadno vsako leto. Kdor pa zapazi, da vsled tega rastline slabč, naj preneha vsako tretje ali četrto leto. Šibe naj se odrezujejo kolikor mogoče blizo stebla; če bomo take ravnali, bodo nove veje s kore prav gladke, to je brez vejic. Prvo leto naj se za režo rabijo Škarij e; če rabimo nož, poškodujemo lahko še šibke koreninice. Režo naj nadzoruje vsak gospodar osebno, ker je jako važna za obstoj in razvoj zasada. Še bi imeli marsikaj povedati o tem, kako se lupijo šibe, kako se rabi lub, ktere sovražnike ima vrbje in kako jih vgonobiti itd. A za zdaj moramo prenehati, da ne pretržemo razprave koncem leta. Ce bomo videli, da se bodo začele občine kaj gibati o tej zadevi ter skrbeti, da si napravijo vrbje zasade, potem lahko še dodamo, kar bo potreba poduka. Danes naj samo še omenimo, da je vodstvo obrtnij-ske šole v Foljanu radovoljno pripravljeno, vstreči gledč vrboreje z vsakim zaželjenim pojasnilom in da se po njem tudi pnzvč, kje in po kaki ceni dobiti kolčij raznih vrbjih plemen. Gospodarske novice Odbor v pomoč revežem lmdo zadetim po slabi letini se ]e ustanovil pod predsedništvom njegove prevzviŠeuosti g. dež. glavarja grofa Coroni-ni-ja. V tem odboru so vsi naši deželni in državni poslanci, pa gosp. c. kr. dvorni svetovalec baron Rechbacli. Ravnokar razpošilja odbor poziv na vse domače in zvunanje človekoljube, da bi priskočili na pomoč našim siromakom, kteriin preti v sedanji hudi zimi bleda lakota in za njo strašna, človeški um blodeča pelagra. Zanašamo se, da visokodušen klic najde blagohoten odmev po vseli deželah našega cesarstva. Pravo avstrijsko čutstvo je razodel spodnje avstrijski deželni zbor, kteri ja v pomoč nesrečnemu prebivalstvu naše dežele odmeuil visokodušni dar 5000 gld. — To so bratje sodržavljani, kteri pomagajo v sili. o°/0 mleka moreš več namlesti, ako se držiš naslednjih pravil, katera priporočajo Amerikanci: Molzi vsak dan natanko ob istem času, molzi hitro in snažno, molči in ne misli na druge reči nego na molžo; kadar stopiš h kravi, ali kadar greš od nje, nagovarjaj jo prijazno in božaj. Kolikor prijazneje ravnaš, toliko raje teče mleko. Mlačna pitna voda za živino. Kako ugodno v-pliva mlačna pitna voda po zimi na žival, dokazali so poskusi v St. Remi. Tri krave so napajali v hlevu z mlačno vodo, tri pa pri vodnjaku z mrzlo vodo. Učinek je bil, da so dajale z mlačno vodo napajane krave po en liter več mleka na dan nego one tri Potem so naopak prve tri krave napajali pri vodnjaku, druge tri pa z mlačno vodo v hlevu. Učinek jo bil tudi na robu. Z mrzlo vodo napajane krave so po en liter mleka izgubile, z mlačno vodo napajane pa po en liter pridobile. Jabolčnik, ki očrni na zraku, popraviš, ako de- neš na vsak hektoliter mošta en liter sladkega, a posnetega mleka, ter vse skupaj dobro zmešaš. čez dva dni je mošt čist in čez osem dni ga moreš pretočiti v snažno posodo. S sluzuim jabolčnikom pa ne smeš tako ravnati. Kmet. Tržne cene 24. decembra t. 1. v Gorici. od gold. do gold. Pšenica .... 100 k. 8 10 8 20 Koruza .... v 7 — 7 50 Rž v 7 — 7 50 Ječmen .... » 6 — 6 25 „ pehan . . 11 11 — 11 50 Oves 11 5 80 6 — Fižol 11 8 —- 12 — Ajda n 8 — 8 50 Riž (fin) .... » 22 — 24 50 Riž navaden v 20 — 21 50 Riž indijsk . . . 11 14 — 17 50 Seno v 2 90 3 10 Slama .... 11 2 20 2 30 češplje (goriške črne) n 12 16 — Breskvice (suhe) y> 50 — 52 — Fige (sulu1) . . . li 16 — 18 — Maslo (kuhano) 1 k. — 96 1 — Maslo (surovo) . v — 90 — 98 Sir (Bovški prav star) 11 — 100 — 105 n * star . 11 85 — 90 —• • „ nov . Vino črno furlansko 11 60 — 64 Z 100 litrov 18 — 20 — Vino črno kraško . v 18 — 26 — Vino belo Dornber. n 15 — 19 — Vino belo briško . n 17 — 20 — Zal. c. kr. kmet. društvo Tiska Paternolli.