Nevtepeno Poprijéta Devica Marija
Zmožna Gospa Vogrska. =— POBOŽEN MESEČEN LIST. =
Vrejiije ga: KLEKL JOŽEF vpok. pleb. v Čerensovcih CSERFÖLD (Zalamegye.)
1915. Januar. 1914. December.
XI. leto. 1. št. X. leto. 12. št.
Balkànyi Emo Alsólendva i Muraszombat
MARIJIN LIST
Število naročnikov pred desetimi leti i z daj.
Pred 10 leti je mela : Dolnjelendavska fara naročnikov 71, letos 129, prirastlo 58
Dolnjesinička „	»	1,		31,	jj	30
Beltinska „	»	440,	»	577,	jj	137
Bogojanska „	y)	57,	n	263,	jj	206
Tišinska „	ft	144,	M	183,	fj	39
Dolenska „	»	1,	»	23,	jj	22
Gornjesinička „	»	51,		120,	jj	69
Gračka „	»	90,	»	181,	jj	91
Cankovska „	jj	11,	n	. 100,	»	89
Martjanska „	jj	23,	»	111,	jj	88
Sobočka „	jj	100,	jj	258,	jj	157
Nedelska „	jj	7,	»	33,	n	26
Sv. Jelenska „	jj	43,	M	69,	jj	26
Sv. Sebeštjanska „	»	30,	»	70,	jj	40
Čerensovska „	v	538,	n	610,	jj	72
Törjanska „	v	662,	d	581,	m en j e	81
Dobrovniška „	))	)	yy	8, prirastlo		8
Sv. Jürjanska „	il	47,	jj	45,	menje	2
Števanovska „	j)	6,	jj	14, prirastlo		8
Sv. Benedička „	»	1,	jj	30,	jj	29
Pred 10 leti je listov hodilo:
po Vogrskom	v räzne kräje	• 14,	letos 27,		prirastlo 13	
na Horvacko	i v Slavonijo	. 7,	jj	24,	»	17
na štajersko		. 13,	jj	61,	»	48
na Krajnsko		• 2,	jj	8,	n	6
na Goriško		1,		4,		3
v Ameriko		• 1,		401,		400
v Taljansko			jj	4,	n	4
v Medjimurje			„	43,	»	43
na Primorsko				1,		1
v Bosno .				2,		2
v Monošter				50,		50
v Austrio .			fj	2,	»	2
	Vkiip	2360,		4063,		1703
Letos največ hodi v Čerensovce - 610.
1915. Januär. 1914. December.
VREJÜJE GA:
KLEKL JOŽEF
plebanoš na pokoji v Črensovcih. Cserföld (Zalamegye).
Z dovoljenjom višešnje cerkvene oblasti.
Prihaja vsaki mesec 8-ga na veseli spomin petdesetletnice 1. 1904. dee. 8-ga obhajane zavolo razglašenja verske pravice o Marijinom nevtepenom poprijetji, šteri den je te pobožen list prvič slovencom vogrskim do rok dani. — Cena 2 koroni, v Ameriko 3.
K desetletnici našega lista.
„Blaženo je liidstvo, štero znä hvalo dàvati." (Ps. 88. 15.)
Decembra meseca osmoga je pred desetimi leti z »Marijinim listom« obiskala Prečista Devica Marija verno slovensko liidstvo. V zgodovini vogrskih slovencov je velikoga po-
mena té dogodek, vreden, naj se spomenémo ž njega i zahvalni bodemo.
Predgovor latinski pravi s Od koga si reko, da je nezahvalen, povedao si vso hiidobo nanjega.« »Blaženo je pa liìdstvo, stero znä hvälodati,« veli sv. pismo. Naj nas obsodba nezahvalnosti ne zadene, kajveč, naj zado-bimo zahvalnosti blažilni i blaženi sad, postavimo si pred oči, premislimo, prevdarimo, glejmo v popolnoj celoti dar nebeške Matere i svojo dužnost do njé. \{aie nam oboje :
Zgodovina Marijinoga lista.
Pred desetimi leti je obhajala mati cérkev pétdeset-letnico razglašenja verskoga navuka, ka je Marija brez greha bila poprijéta. Celi svet je plavao tistikrät v radosti i se trüdio, naj more čem več prikazati Prečistoj Materi v dar. Pobožnosti so se vršile vsesérom, spominki so se postavljali na vse kraje gor. Popisati vse je to skoro ne mogoče. Slovensko naše liidstvo, štero od zibeli do groba nosi v svojem srci posebno liibézen i češčenje do svoje nebeške Matere, je tüdi nej zaostalo. Zviin cerkvenih pobožnostih je té naš list dariivalo i celi deset let že zmagovito i stanovitno obdržalo na čast, radost, i diko dobroj Deviškoj Materi.
Što zna, je Prečišta Deva vzela od koga z takšov radostjov spominski dar, kak toga našega. Mi tak mislimo i se vüpamo, da je naš dar eden iz med tih näj-prijetnejših bio, če nej te najprijetnejši. Da mramorni stebri, umetniške stavbe, zlate korone potroši čas, erja, hudobija, diiševne jäkosti pa, štere je sejao deset let v jezere ino jezere src naš list, večno plačo sliižijo i tüdi vživati dajo onim, ki so se od nas preselili na ov svet. Kak smo pa prišli do toga darti?
*
i	sk
Misfjon za dühovnike je bio 1. 1904-gav Szombat-helyi. Po misijoni je pokojni višešnji pastér Dr. Istvän Vilmos genlivo govorio do src duhovnikov i njim pripo-račao veliko gorečnost do Prečista Device Marije, posebno v listom jubilejskom leti. Njegove reči so me, pod-pisanoga, ki sem te kaplan bio v Čerensovcih, preveč genole i napadnola me je po njih misel : daj na svetlo
Nevtepena Devica Marija, deset let si čuvala svoj list, o prosimo te ponižno, čuvaj ga i nadale.
svojemi lüdstvi mesečen list na čast Mariji brez greha poprijetoj, čiste dohodke pa obrni na zidanje ednoga samostana v domačem kraji. Rad bi si to misel odbio kak takso, štera se ne bo däla izpelati. Drügi so mi tüdi večinoma to pravili, ka je ne mogoče to delo doprinesti. Malo jih bilo, ki bi navdušeni bi li kre té reči. Ali srce me je pa li vleklo, naj začnem to delo. Kaj m*
je zacéti? Molim v tej diiševnih stiskaj i prosim svetlost z nébe, kaj naj včinim ? Je Boža vola to i jo včinim ali samo prazna domišlija i jo odvržem ? Brez filerà penez, z slabim zdrävjom, na velikoj fari v kaplanskoj dužnosti list vrejiivati med jezermi težavami od vse strani, je ne mogoče. Poleg dtišne vesti se ne morem vto podati. Pa li sem se. Zakaj ?
Molitve so me presvetile i okrepile. Marija je zmagala, i odstranila je vse zadržke. Cerkvene oblast je dovolila, kaj dozdaj ešče nikdar ne, ka se sme list izdä-vati. Ovadim, prie sem edno meso sliižo za pokojne sta-riše višešnjega pastéra i jihva proso, naj molita Boga za sina, ka ne bo protistao deli Marijino slavo podigä-vajočemi. I ne je stao proti, s suznimi očmi je blagos-lovo prve rokopise za list namenjene, kda sem pred njim dolpokleknovši proso té blagoslov.
Prva težava je bila oblädana, jezere so pa ešče ostale. Z koj boš štamparijo plačiivao? Kak boš širo list? Što ti bo peneze notri brao ? Kaj si začneš, če svečka oblast podigne preganjanje proti spisi ? Što ti bo pisao v list? Kak boš mogeo diihovniške dužnosti oprävlati i zednim list vrejiivati ? Kaj pa, če se ti ne zgläsi zadosta naročnikov? Vse važna pitanja. Ali z pomočjov Mariji-nov sem vse zmägao. Molitve za verne dtiše v vicah, štere so oprävlale celi mesec november vnoge dobre dtiše v Čerensovskoj cérkvi, so dobro Mater nebeško genole i prišla je z svojim nebeškim biagoslovom v obil-nosti na pomoč. Cerkvena oblast je list v pastirskom listi diihovnikom priporočila, diihovniki so ga vrelo zacéli širiti, dobre, Marijo liibéce diiše so ga od hiše do hiše nosile i nagučavale znance za naročitev.
Keliko triida je vesélo prestänoga z Marijinov pomočjov ! I té triid je rodio sad, naročnikov se je preci više 2000 zgläsilo, pisatelje, širitelje so se zbiidili i šlo je vesélo naprej. Plačao sem vö list v štampariji pa na
samostan ešče ostalo že prvo leto 400 koron, štero šumo sem v Budapest dao na posojilo za zidanje ed-noga katoličanskoga zavoda, v šterom bi se visoko-šolci v katoličanskom diihi meli gojiti. Té zavod je nastavljen i vi, liibléni naročniki, ste z svojim darom tiidi pri-mogli k tomi. Kak lepo versko i domolübno delo ste stém zvršili ! KeHko mladih diiš ostane nevraženih po tisto m zavodi — pa na stotine se sam vzgajajo — pa keliko dobra bo tä prav vzgojena gospoda po domovini dopri-našala ! — Tüdi sem kiipo za vstanovlenje ednoga katoličanskoga vogrskoga lista za 100 koron akcij, naj po tom dobrom listi se vtere moč i vpliv nekrščanskih.
Té list je tiidi nastävleni i do jezero i jezero diiš prihaja vsaki den pa je reši od nevernih, pogiibonosnih navukov nekrščanskih listov. 1 v tom dobrom deli tiidi mate deo, dragi^ naročniki.
Lehko odkrijem, ka me je veliko vesélje napunjä-valo, kda sem vido, kak naprediije to delo, kak se vrši vse v Božo čast i diišam na hasek. Ali hüdi diih je ne mogeo to dugo glédati. Zmes se je začao vtikati. Bolelo ga je, ka teliko diiš njemi vujde po dobrom čitenji. Začao je nadigävati gda tii, gda tam slabe diiše, štere so list gorpovedale, proti njemi gučale; vnogi so ga nej plačali ; v ednoj fari je dvakrat na stotine koron bilo zapravlenih ; tak da bi se pisatelje tiidi navolili, pisao je malošto, vse sem sam mogeo večinoma, poprävlati tiidi, faro voditi tiidi v žmetnih, brežnih krajej,... opešao sem, moč me povrgla, mogo sem se odpovedati vrejiivanji lista i ravnanji fare pa se iti vračit i počivat. Kaj bo zdaj te?
Devica Marija me je nej ostavila ; poskrbela se je za nadaljevanje svojega dela. Njéni vreli častilec, Bašša Ivan bogojanski plivanoš je prevzeo vrejiivanje lista i se mantrao ž njim z velikim trüdom na v nogodiišnoj fari štiri leta. Pred dvema letoma sem pa znova jaz prekvzeo vrejevaštvo, da sem malo bole ozdravo.
Ne morem prie dalepelati svojega opisanja, ka se ne bi z celoga srca zahvalo g. Bašša Ivani za veliki trüd, za čedno vrejüvanje, za gorečo širitev lista. On je meo, moč, naj list ne propadne, k njemi ešče kalendär dati za dar naročnikom. I to je res pomagalo. Naročnikov število se je pä podignolo i čeravno ne ostalo v teh letah na samostan nikaj, list je pa rešeni i položena je podlaga za njegovo bolšo bodočnost. Za vse to naj bo iskrena hvala g. Bašši! Devica Marija njemi plačaj vse to! Od moje i vseh naročnikov strani pa naj bo povračilo za njegove trüde to naše spoznanje, ka je dosta, jäko dosta
včino svojemi Kidstvi na hasek v Marijino čast.
*
* *
Pred dvema letoma, kak sem više otneno, sem zopet prekvzeo lista vrejtivanjé. Zdaj sem se prepričao, kak Bog zna vse na dobro obrnoti, kak je nej naše delo tisto, štero sad prinaša, nego Boža smilenost i kak jäko i najbole hasnovito za razširjanje Bože časti je trplenje. Tak se viipam, ka po svojem slabom trplenji je Dev. Marija sprosila to milost, ka se jih je za list včasi više jezero zgläsilo i to število v deina letamo zraslo nateliko, ka smo letos meli 4063 naročnikov.
Kaj smo stém doségnoli? To, ka smo sto ino sto, jezero ino jezér diiš več nahranili, dragi, naročniki. Z naročninov vašov smo podpirali naime na novo izdane »Novine,« štere zdaj že tudi više dvejezero naročnikov mäjo, podpirali smo sirotinsko deco i za to v sto ino sto svetih mešah vsi del dobili ; dali smo brezplačno kalendare vam, prihranili smo za samostan v dvema letoma dozdaj 2129 27 filerov pa nikaj ešče mislim ostane to leto. Mogoči sem tüdi bio letos küpiti 12 pliigov zemlišca za samostan, štero v desetih letah voplačam popolnoma brez nabiranje, če dragi naročniki stalni ostanete, pa ešče nikaj si prihranim, za zidanje cerkvice i
hiše, kje se lehko bodete zdržavali, kda te na sv. misi-jon prihajali. Vidite, keliko dobrot je prišlo i ešče zmerom prihaja po tom liiblenom Marijinom däri, po »Mari-jinom listi« ?
Pa to so samo zviinešnji sadovi. Znotrašnjih je dosta več, steri se ne dajo odkrivati, är se v dni srca i diiše zorijo i na večnost doltrgajo. Keliki so se povrnoli po
Čerensovska cerkev, v šteroj se je dosta molilo za izdävanje Marijinoga lista.
lepom čtevi lista! Za tri mesece potem, ka je list zišeo, pride k meni eden mladénec i glasi se za dugo spoved. Pitam ga, kaj te je genolo na to? Marijin list, odgovori. Po spovedi postane pobožen, vreli, zgléden mladénec i mož. Oh keliki so si po dobroj spovedi diiše ščistili, keliki na popolnejše živlenje se pobüdili po dobrom čitenji lista! Keliko žalostnih src je potolažo, dvojlivih na vü-panje pobüdo, kelikim Jezuša večkrat v srce spravo, ke-
likim nebo odpro v desetih letah Marijin list? Ke'iko starišov je geno, da so se ešče više moči trošili, naj morejo svoje sine v duhovniški stan spraviti, je pri oltäri Jezušovom viditi, je slišati predgati od liìbléne nebeške matere ! Keliko teh starišov je že melo srečo svoje sine viditi v dühovskoj obleki i se veseliti z onim močnim vüpanjom : skoro mi bo sin Jezuša položo v srcé pri sv. obhajili, den prve njegove svéte meše se približava.
Zakaj bi dale risao tisto, kaj ne morem narisati? Henjam ; dokončam opisavanje haskov Marijinoga lista, nešteti so ; ne dajo se dopovedati tak ne, kak nej dobre misli i žele, reči i djänja, štera so v desetih letih njegovi čitevci Bogi na čast v sebi meli, povedali i doprinesli — ne dajo se dopovedati tak nej, kak nej grehi milijoni, šterih je rešo naročnike svoje Marijin list.
Kakšo hvalo pa slUži za vse té velikanske dare nebeška mati Marija?
To najvekšo. Velika je pa nej te naša hvala, če mi duge molitve oprävlamo za hvälodävanje, nego če ponjej v tesnejšoj zvézi ostanemo z Dev. Marijov. Prav zahvalnoga človeka srce je k dobrotniki tesno prikapčeno. Zahvalno dete Marijino pa zato k njenomi. Srce naše se more Mariji približati, te smo prav zahvalni.
Kakda se pa bomo k njej bližali, k njénomi srci prikapčili? Kakša zahvalnost nam odpré globino njéne liibeče diiše?
1. Obdržimo njéni List. Posebna njéna dobrota nam ga je spravila, posebna nezahvalnost je zato, če ga zavrženo, posebna zahvalnost pa, če ga obdržimo i širimo. Obdržimo, širimo njéni list, čitemo ga radi, to je naša dužna zahvala. S tém močnim nakanenjom začnimo driigo desetletnico, ka Marijinoga dara nikdar ne zapüstimo, ka ga bomo na vse kraje priporačali, ka bomo radi špote zavolo
njega na sébe jemali, ka bomo se vestno držali tistih navukov, štere nam prinašao bo. — Slovenci verni, če je prvo desetletje teliko haska prineslo našim diišam, ke-
Veliki oltar v Čerensovskoj cerkvi, pred šterim se je celi mesec november, vüro trpeča molba opràvlala za verne diiše v vicah pred izdàvanjom Marijinoga lista.
liko bo drugo i trétje, kda se že svetišče tildi gorpostävi, kde se bo nevtepena mčšna daritev prikažtivali za žive
i mrtve pa častila noč i dén presvéta Driižina: Jezus, Marija, Jožef! Postaviti si to svetišče, nas vseh bodi namen. Toga če dosegnemo, smo slovensko lüdstvo ž njegovimi diihovniki vréd rešili časne i večne pogübe po Mariji.
2. Naročitev, širitev i pobožno čitenje Lista je naša prva hvola. Driiga pa naj obstoji v molitvi.
Dovoljeno je v vsakoj fari zdaj za časa boja brez posebne prošnje najsvetejše Oltarsko Svestvo na molbo postaviti i pred njim za zmago naše vojske moliti.
Dragi naročniki ! prosite svoje duhovne pastére, naj vam položijo na molbo eden dén, čeravno na kračiši čas, Marijinega Sinü, lüblenoga našega Jezusa i vi ga prosite po svojoj nebeskoj Materi, naj da zmago našim vojakom i zahvalite se te zednim tiidi po njej Njemi za Marijin list i prosite jo milo, naj z svojim Božim Sinom ga i nadale blagoslavlja, naj čuva i brani njegovoga vreje-vavca, njegove pisatele, njegove širitele i vse naročnike, ka doségne svoj namen, za šteroga volo ga je ona po-niidila svojoj slovenskoj dečici.
To bo najlepša hvala i najlepši zaéétek. To je pot Mariji dopadliva; zviinešnje slavnosti za volo žalostnoga bojnoga časa ne bomo letos oprävlali, pride za tisto že tüdi pripravnejši i vgodnejši čas. Jako me bo pa veselilo, če mi z vsake fare pride dopis, ka so to zahvalno pobož-nost opravili, če samo edno viiro. V Čerensovcih je od 8-do 16-ga decembra trpela ta pobožnost z zviinrédno lepov slovesnostjov, kak je niže popisano.
Dar Marijinoga lista za pisatele, siritele, i naročnike.
Za dar vam dam, dragi pisatelje, širitelje i vsi liibléni naročniki priloženo knižico od »Dneva Marijine zapiiščenosti« i driigih pobožnostih.
Za dar si vzemite tisti šestrmjset svetih meš, štere so za vas od 8—15-ga decembra obsliižene. Za dar si vzemite vse molitve, štere se vsaki dén za vas oprdvlajo pri svetoj meši i zvüna njé.
Za dar si vzemite mojo požrtvovalno lübezen do vseh vas. Z té lübeznosti vam obečam, da se z cele moči bom triidio, naj sem vam zahvalen.
I kda vam té dar svoje zahvalnosti s ponižnim čuten jom ponüdim, vas milo, lepo prosim, da bi me i na-dale podpirali.
Podpirajte me liibléni pisatelje, podpirajte me goreči širitelje, podpirajte me dobri naročniki.
Bodimo vsi edni, složni v Mariji, ve vsi eden eli namen mamo: po Mariji diiše k jezuši pripelati.
Te namen nas naj zdriiži, nas naj ojunači, nas naj na darovitnost nadigne, na delo i triid posveti. V tom nameni združeni, čeravno smo malo liidstvo, neznatni liidje, veliki postanemo, zato ka to najvekše delo na tom
sveti opravimo : zveličamo sebé i jezero jezér driìgih diiš.
*
* *
Prečistoj, Brezgrešnoj, Vsikdàr Deviškoj, Nevtepenoj Materi Mariji Na Časi Dokončamo Prvo Desetletje I Začnemo Driigo.
Ona Je Bila Z Nami Dozdaj, Ona Nas Naj Vodi / Odzdaj !
Čerensovci, 1914. dee. 8-ga
Klekl Jožef,
vrédnik Marijinoga lista.
Svéta Monika.
Svéta Monika merjé od radosti.
Potüvanje naših romarov proti domi je ravnoč ne bilo teško. I da je ešče lepo jesensko vreme bilo i ne se njim trbelo bojati rane zime, zäto so ne šli zraven domo, nego so eden mali okrog šteli napraviti, naj ešče kaj imenitnejšega spoglednejo té stare Italie, kak bi se nazaj povrnoli v Afriko. Postanejo obprvim v Piza, stä-rom, imenitnom varaši. Tii odnet se vzeme naše driištvo med Appeninske goré. Med tejmi gorami se najmre vnogo piiščavnikov zdržavalo tistoga čaša, ki so navekše pod sv. Ambruša voditelstvom stali. Té so šteli pogled-noti, vej so se oni tildi na samostansko živlenje odrédili. — Ne duge že v Civita—Vecchia imenüvänom varaši najdemo naše potnike. Malo mesto, nikaj glasovitoga ne ga v njem, ali moremo se zäto ž njega spomenoti, är se tü zgodilo z Augustinom edno čiido, štero čiido ste že gviišno dostakrät čiili vi tiidi. Augustin je ešče med tem potiivanjom svoj präzen čas na to obrno, ka se skrblivo včio, näj več si je od verski pravic premiš-lävao. Pri ednoj priliki, kak se sem-tä šetao kre mors-koga brega, si ravnoč od toga premislävle, kak je mogoče to, ka so v Bogi tri osebe, pa je te li samo eden Bog. To je najmre naše vere najvčkša skrivnost, štero človek z svojov pametjov poprijeti ne more, to samo vsi močno vervati moremo, är je tak Bog nam nazvesto. Prävim, kak si Augustin nad tem glavo tere, poleg morja na bregi pri ednoj strugi lepo malo dete ovära, štero z morja nosi vodo v edno malo grabico. Augustin stane pri deteti-pa je se smehajoč pita : Detece moje, jeli pa ver-ješ ti to, ka bi gda to veliko morje v svojo mälo jamico znosilo? --- »Zakaj pa ne?« —odgovori celo čedno to detece — »Prlé jas to včinim, kak pa ti zarazmiš nez-
grüntano morje Svétoga Trojstva.« — Ešče déndanésnji kažejo tisto mesto, gde se tä dogodbica pripetila z sv. Augustinom. Zdaj lepa cérkev stoji tam na čast sv. Augustina.
Iz Civita-Vecchie se je naše driištvo v Rim napotilo. Tak se njim je vidilo vsem, ka de jäko dostojno, či zdaj, gda navek šččjo površti Taljansko, do romali k grobi sv. Petra i Pavla, naj tam pokažejo svoje srčno zahval-jenje za čiidovitno povrnenje Augustina, näjbole je pa sv. Monika štela tä nesti svoje vesélje na oltar teva apostola, ka nazaj najšla svojega zgüblenoga sinä.
V Rimi so se ne dugo mudili, samo ništerne dni, niti so ne meli časa se dugo miiditi, är se že mrzlo zimsko vreme približavalo, Appenninske goré so si te že na mestah belo, snežno odevalo oblekle, paščili so se zäto v Ostia varaš, gde so na ladjo meli sedati. Tü so tüdi par dnévov mogli čakati, da je ladja ne k rèdi bila. Na tom mesti je pä sv. Monika mela božo prikazen. — Tü je zäto ešče toplo jesensko vreme bilo, är to mesto že malo bole na jiižno spädne. Lepi jesenski veččr. Mo-nika pri okni sedi ino oči svoje na morje mä oprete, štero so slednji träki za goro zahäjajoöega sunca lepo razsvetili. Nezgriintano lepi razgléd je bio to i naj ga Augustin tüdi viditi more, stopi k materi i si poleg njé dolséde. — Tihi, miren veččr, vedrna néba, na šteroj jezero i jezero svetli zvezd bliskeče, nezmerno morje i ona ešče vekša nezmernost, štera je zdaj njdva srcä na-punila i takše reči prinesla njima na vüsta, štere reči so ne bilé z toga svéta:
»Tam pri okni... z sladkim veséljom napunjeniva sva si poguèàvala. Na preminoča sva ne mislila, samo v prihodnost sva glédala . . . ino sva zgrüntävala, kakše bo ednok vekivečno živlenje, svécov blaženstvo, štero je oko ešče ne vidilo, vüho ne čUlo i srcé človeče ešče ne čutilo. Hrepenela sva po vretini, po vretini živlenja...«
-— Po takšem premišlavanji sta že ne bilä več na zemli, nego kak v ednom sni sta v lepoj nébi hodila, gde sta v dühi vidila višnjega Boga i tak doségnola njegovo nezmerno lepoto. To je bilo njiva videnje. Kak dugo sta bila v tom stališi, ka sta od sébe nikaj ne znala, ni eden jiva ne znao povedati.
Po toj prikazni se Monika k Augustini oberné i njemi etak zača govoriti: »Sinek moj liibléni, mené že nikaj več ne veseli tü na zemli. Ne vém, zakaj bi duže tii bila, ka bi iskala. Moje vüpanje je že betežno tü na zemli. Samo za ednoga volo sam štela ešče živeti na sveti, naj tebé, sinek, pred svojov smrtjov kak krščenika vidim. To sam zdaj že doségnola. Neman zakoj duže živeti. «
Pri driigoj priliki, gda Augustina ne bilo nazoči, njegovi priätelje so jo pitali, či se ne boji tak daleč od svoje domovine mreti. Svetica njim etak odgovori: »O kaj se pa bojäla, vej pred Bogom nega dalečine, pa da znam, ka me na konci sveta näjde i gorobüdi, gde šteč ino.« — Istina, ka se mesto za grob že doma, v Tha-gasthi nihala poleg svojega zäkonskoga tovariša, Patricija, pa da je z domi odišla za Augustinom, si je tiidi vse krédi napravila, ka gde štčč merjé, njéno telo morejo nazäj domo- spraviti. Ali zdaj že, da bluzi bila ta skrädnja vöra, kaj je ona zdaj že marala, gde šteč de spala svoj dugi sén, či na Taljanskom, ali v Afriki, naj samo pre-biidenje z toga sna bo v nébi. Naj se samo srca najdejo vu večnoj zjedinjenosti, kaj ovo drügo vaia, či so ostanki zemelski vkiiper v ednom grobi ali ne.
Patricij je v mèri božem pokopan. Ona se tiidi samo tak šče pokopati dati, Augustin de že naslediivao njidva.
Oda je sv. Monika svoj ciò doségnola, gda se tak z • cela odtrgnola od vsega zemelskoga, te batrivno i mirovno čaka znaménje, gda pride po njo njéni nebeški zaročnik.
I ne njoj trbelo dugo čakati'. Za pét dni po tom pogu-čavanji, jo močen mraz zgrabo tak, ka si je mogla dol-lečti pa več niti gor ne stanola. Znala ona säma dobro, ka več ne ozdravi, čiitila je, ka se boži zaročnik že približava po njo, zäto so dobro pripravi, naj ga vredno sprimle. — Na slednje, na smrtnoj posteli je g. Bog ešče z ednov prikaznov pohodo svojo verno sliižbenico. V dühi je že tam gori bila v lepoj nébi, z sveta se je spo-
zabila, telo njéno se več ne gibalo. Augustin i tovarišje njegovi vse sprestrašeni k njoj bežijo misléc, ka je mrla i začnejo jo obüdjävati. Monika pomali odpré oči: »Gde sam bila« — pita čiidovitno, i naj njim nazvesti, ka je z nébe visokosti stopila doli, etak govori; »Tü zakopajte vašo mater!«
Augustina na to skuzé obletijo, liki on zäto zakrije svojo veliko žalost pred mäterjov, ali Navigius se ne mogao zadržavati i na glas skriči: »Mreti tü v tüjins-
Sveta Monika z svojim povrnjenim sinom.
kom? Vendar doma, v svojoj lastivnoj domovini!« To je začula pa tak da bi jo žmetno stanolo, zäto se proti Augustini oberné i obema prävi svojo slednjo volo, svoj testament: »Telo moje dente, kam scéte, za to se dosta ne brigajte, samo na to edno vas prosim, ka gde stéc bodete, pri oltäri Gospodnovom se ne spozabiti z mené!«
—	On kak lepi testament edne materé, štera že naprej vidi, ka ž njénoga sinä diihovnik postane, šteroga so njéne verne molitvi i skuzé pripelale na pravo vero Kristusovo. Kak verno njemi zdaj na srcé navčže, ka te, gda de ednok pri oltäri stao, naj se te ne spozabi ž njé. Zdaj poleg njé stoji, i ona vidi žalost na njegovom obrazi ; spozna, ka ga srcé boli, ka svojoj materi tak dosta nevol i bolezni sprävlao. O gotovo si zdaj tak misli, ka je on zrok rane smrti svoje materé. Ona ga potolažiti ščč ešče na smrtnoj posteli, na srcé ga stisne i z goré-čov lubéznostjov trdi, ka nigdär ni edne grde ali nedostojne reči ne čtila ž njegovi viist.
Tak je minolo devét dni. Naslednje je prišla vöra ločitvi. Q. Bog je poleg njéni bolečin ešče edno žrtev šteo viditi od njé. Svéta Monika je k sebi štela vzéti najsvetejše telo Jezuša Kristuša, kakti popotnico na to dugo pot, štera je pred njov stala. Ali poleg svojega že-ločnoga betega je ne mogla zavživati té tolažbe, mesto Tela Kristušovoga so njoj raspetjé däli v roke, štero je kiišiivala.
Tak pravijo, ka da je sv. Monika itak duže hrepenela za sv. prečiščavanjom, pa so njoj je le ne vilpali dati, te je eno màio dete stopilo v hižo, spodobno k onomi, Štero je Augustin pred ništernimi dnévi vido v Civita-Vecchii, gda se srečao ž njim na bregi morja, ka vodo grabilo v jamico. To dete zraven k svetice štampeti ide, jo za šinjek obimne, ona pa tak kak či bi jo što zväo, glavo nagne, dete premine i »njéna duša v nebésa zleti.«
—	Zgodilo se je pa to leta 387-ga tak koli novembra 13-ga; dnéva stalno neverno. Živela je 56 let.
Tak se je dokončalo to lepo živlenje. Zaistino kakše je bilo njéno živlenje, taksa je bila tüdi smrt. Z Cüdami jo bilo puno to živlenje, med čOdov je tüdi zaprla oči svoje. V tüjinskoj ženili more počivati njéno mrtvo telo, na bregi poleg morja jo je pokopao Augustin, tak je štela ona sama, kda pravila: »tü pokopajte vašo mater« — i ne dopüstila, ka bi Augustin njéno mrtvo telo nazaj spravo v Afriko, gde je njéni mož, Patricius, počivao pa
Sveti Augustin vžgan od Bože liibézni.
gde se tüdi ednok mesto nihala sa sébe poleg njegovoga groba. Ali zdaj ona tü sèé spati svoj sladki sén, v onoj zemli, k šteroj njo tak lepi spomin veže, är je tü dobila ona nazaj svojega Augustina, i tü na toj zemli je bio konec njénoga vnogogo trplenja, tü ščč tüdi počivati, dokeč po njo ne pride njéni Zaročnik, Jezus Kristus, za šteroga je trpela, šteroga je tak lübila v čelom svojem živlenji.
Svetica je bila velika. Pred svetom je v nepozna-nosti štela živeti ino dugo je tiidi v nepoznanosti ostala, ar malo jih je bilo, ki bi znali kak svéto je živela, ki bi poznali njéne zviinrédne jäkosti. Ali g. Bog je ne šteo svoje verne sliizbenice, štera je njemi tak verno sliižila, v tihóti nehati. Pa či drügo li nebi včinila samo to, ka je Bogi dve diiši spravila, diišo svojega poganskoga moža i diišo svojega zablodjenoga deteta, bi že zadosta včinila i vredna postala, da bo jo Bog na najvišišo cést podigno pred celim svetom. Velika svetost Monike je samo po njénoj smrti stopila za istino na svetlo, samo po smrti je bila spoznana pred svetom. Bog je delao čiide po smrti svoje sliižbenice. Več stoletja je minolo brez toga, kabi liidje znali kaj od sv. Monike.
Prvo čiido se te zgodilo, gda so njéne ostanke gor-najšli v Ostia varaši i prek nesli v Rim. Liistvo je vseše-rom vkiip kipilo, kde tä so pelali njéne ostanke i blaženi je bio, ki se je samo mogao doteknoti njéne trüge, tak za veliko so poštiivali mater sv. Augustina.
Liistvo se rivle, šteri bi mogao bliže k njoj pridti, ali naednok vse mérno postane, rivanja ne ga več, vsi na stran stopijo ino mesto dajo ednoj materi, štera na rokaj z bet0žnim detetom se pàscila k triigi sv. Monike z tém viipanjom, da ona zvrači njéno betežno dete. I za istino Bog čiido včini na prošnje sv. Monike. Mati do-tekne z detetom trügo sv. Monike i ovo elida — v tistoj minoti betežno dete nazaj dobi svoje zdravje.
Edno driigo očivestno čiido se tiidi zgodilo na poti, kda so ostanke sv. Monika v Rim pelali. Edna mati je že tiidi celi 8 mesecov mogla veriistiivati poleg svojega betežnoga deteta. Vräsrva, pomoči proti betegi nindri ne ! Zvedi pa tä mati, ka se godi pri ostankaj sv. Monike. Okinčana kola henjajo ino mati v trügo položi svoje betežno dete pa čakajo vsi, ka de se zdaj godilo. Ne njim je trebelo dugo čakati, är dete samo ednok zdravo gors-koči i se vrže nazaj v naročja svoje materé.
V. Martin, rimski papa pravijo, ka näjbole betežna deca so dobila nazaj zdravje svoje pri grobi sv. Monike i celo slepi so zadobili nazaj svoj pogled. I zrok tomi deli v tom najdejo, ka je g. Bog že naprej šteo postenjé skäzati sv. Augustini, cerkvenomi očaki, ki je na diišo gledoč tüdi dugo slepi bio i ki je sledkar razplodo tmico blodnosti ino krščanske vere zmožen braniteo postao z svojov ostrov pametjov proti krivovernikom. — Ali pa pomenijo té čiide one britke skuzé, ètere je sv. Monika celi 20 let točila za svojega zablodjenoga sinä, ki je po potäh tmice hodo, naj more nazaj priti na svetlost prave krščanske vere.
Ali zdaj že vzemimo slovo mi tüdi od našega Augustina. Kda smo živlenje materé njegove pisali, ne smo mogli včiniti, ka se ne bi spomenoli ž njegovoga živ-lenja tüdi. Pa što bi mogao razločiti to dvoje živlenje: živlenje materé i sinä?
Lepo živlenje sv. Augustina se ešče samo po smrti sv. Monike začnolo. Tak lepo je to živlenje bilo, ka je vredno posebi popisati, ali zdaj nemarno za to pripravnosti, zdaj samo telko povejmo, da poravnamo i dokončamo našo zgodovino, ka ne bi bila nepopuna. — Po smrti svoje materé je Augustin med pUščavnike odišao, v püstini se zdržavao dugo let i tam se pripraviao na svoj visiki stän. Dühovnik je postao. Sledkar ga za ptiš-peka odeberéjo i tak je doségno to najvékSo cést, štero človek je tü na sveti li mogoči doségnoti. 1 dnes postüje, časti njega cela sv. maticerkev, kak ednoga najvčkšega svèca, — svétoga Augustina.
7	o	o
Svéta Monika, ti pa bodi vsigdär zgléd pobožne krščanske materé. Z tvojega živlenja se naj navčijo krščanske matere, ka so dužne včiniti za svojo deco. O pa keliko je taksi, ki tüdi mäjo Augustine, šteri njim po lagoji potali hodijo, ki Boga zametavlejo ! Pa ka včinijo one za svojo nesrečno deco? Nikaj. Nanč skrbi nemajo
na njé, tak či nebi njihova deca bila. To si pa ne zmis-lijo, kak do mogli ednok od njih račun dävati. Ka vam pravi svéta Monika? moliti, moliti i skuze točiti za njé! Q. Bog posliihe vaše goreče molitvi, angelje nebeški do poberali gori vaše britke skuzé, štere te zanje točili i nesli gori pred Boga i On ne de mogao proti stati, ka ne bi posliino vaše prošnjč, är nemogoče, ka Bog molitvi i skuze edne matere ne bi posliiho.
Iz živlenja svéte Monike i svétoga Augustina vidimo, kak skrivne so bože poti, ka g. Bog dostakrät dopüsti človeki dugo hoditi po grešni potäh, pa ga na slednje li nazäj k sebi pripela, naj spozna prie ono velko pravico, štero nam v svétom pismi sv. Düh naznanja : Da je vse na sveti nečimernost i präznost, zviin Bogä lübiti i njemi sliižiti.
Berdéti Andraš.
Slovesnost v Črensovcih ob priliki desetletnice Marijinoga lista.
Od 8-ga do 16-ga decembra je v Črensovcih, kak lubléna Marijina pesem pravi »razsvetlena bila noč,« tmica greha se je ognola na té čas iz naše srdine, är je Srce Marijino pošilalo svoje svetle i vroče träke v naša srca i jih je segrevalo na liibézen do Boga.
Z genjenim srcom i suznimi očmi vzemem pero v roke, naj popišem to Itibléno slovesnost slovenskoga lüdstva. Nepozabni občiitki me obdäjajo, v diihi na tom sveti malokda se prikäzaj^em plavam, pod plaščom Marijinim se čiitim varno skritoga, iz pod šteroga se mi do dna duše mrzi med svét ne samo vöstopiti, nego niti glédati nej. Pri Mariji sem bio, pri Mariji smo bili dii-
hovniki slovenskoga liidstva, pri Mariji je bilo slovensko lüdstvo. Njéni smo postali nepreklicno. K^ Jezusi smo prišli po Mariji, njega smo dobili, ž njim se tesno združili, da bi živeli v njem i živeli en popolen žitek.
Té misli me napunjävajo, mi srce raztegiijejo, dušona peroti piiščajo, oči zarosijo, kda sem se nakano lübim naročnikom popisati slovesnost desetletnice Marijinoga lista. —
*
* *
Pobožnost se je začela 8-ga decembra predpoldnom ob desetih, kda je Čačič Jožef namestnik farni predgo meo od nevtepenoga poprijetja BI. Dev. Marije. To je začeo stein, ka je razložo pobožnim posliišavcom spored cele pobožnosti i namen prvi, naime dužnost zahvalnosti do Prečiste Device Marije za miloščo, ka je pred desetimi leti dala Marijin list slovenskomi liidstvi v toj fari do rok i neštete dare diiševne tem färnikom.
Po predgi je bila slovesna sveta meša z Najsvetejšim pred Marijinim oltärom za žive i pokojne pisatele, širitele, i naročnike Marijinoga lista vseh desetih let.
Vnedelo, 13-ga je bila slovesna svéta meša z Najsvetejšim za naročnike i širitele Marijinoga lista, ki so v boji i za zmago naše vojske.
Delavne dnéve je pa sliižena zorjanska sveta meša za letošnje naročnike, pisatele i širitele Marijinoga lista tüdi pred Najsvetejšim.
Vse té svéte meše so sliižene pri krasno okinčanom Marijinom oltäri z najvekšov slovesnostjov. Šoštarska, sabolska, tkalečka, mlinarska cehska driižba i bratovčina Živoga Rožnoga Venca sta z svojimi lampaši i dupleri vsele pot delali k Marijinomi oltäri za lüblenoga Jezuša, ki je bio ta prenešeni. Pred Jezusom i za Jezušom je šlo dvanajset v belo oblečenih deklin z venci na glavi i z gorečimi svečami v roki,
To je melo sledéci pomen. V svétom pismi se čite od edne ženske, štera je v sunce oblečena, ma mesec pod svojimi nogami, na glavi pa nosi venec spleteni iz dvanajseterih zvezd. Tä žena je po razlaganji svete ma-terecerkvi Prečista Devica Marija. V sunce je oblečena, är je od Jezusa, večnoga sunca, od večne svetlosti oblečena v nevraženo, nevtepeno obleko, to je v miloščo brezgrešnoga poprijetja; mesec mä pod nogami, to je, ona né pozna preminjävpnja, kak mesec, ona je vsikdar rästla v milošči Božoj; zvezdatni venec pa pomeni diko njeno, štera jo obda ravno za volo njénoga brezmadež-noga poprijetja. Dvanajšet je teh zvezd, är dnanäjset jä-kostih ali krepostih jo posebno odlikuje, štere shajajo ž njenoga nevtepenoga poprijétja.
Na spomin teh dvanajseterih njenih jakostih, štere je ona od Jezuša dobila, je šlo dvanajšet deklinic pred Jezusom i za Jezušom. Zakaj pred njim i za njim? To je pomenilo dvojo zavezo, ali testament. Marijino nevtepeno poprijétje, njéne dvanajsetere jäkosti izvirajoče iz toga poprijetja odkriva, razodeva naime tak stari, kak novi zakon. Da pred Jezušom, to je prie, kak je on na svet prišeo v človečoj podobi, i za Jezušom, to je potom ka se je včlovečo, je že nazvešceno Marijino nevtepeno poprijetje. Zäto je šlo pred i za Najsvetejšim vsele dvanajšet deklin. Poštene so pa bile zbräne, štere čisto ži-véjo, po krčmaj ne hodijo, i majo Marijin list. I teliko je bilo teh poštenih deklin, ka smo je vse niti ne mogli v to čast sprejeti, ali Devica Marija tem vöostanim bo plačala namen, ka so štele pri njénom Jezusi dvoriti i sliižiti, kak da bi včinole. Veséli dokaz je to, ka keliko greha zabräni, keliko nedužnosti ohrani, keliko blaženstva sprävi Marijin list v tistih driižinah, kde ga sprejmejo i pobožno citéjo. Pred desetimi letami bi lehko na prste prečteli tiste dekle, štere so se po krčmah nej potepale, zdaj pa na stotine i na jezere se vkraj držijo od njih i živejo čisto, pošteno
po vplivi Marijinoga lista. Hvala, jezero-jezerna bodi zato Prečistoj Devici Mariji !
Té deklice i kotrige imeniivanih družb so svetile pri celoj meši ; vse vkiip do sto oseb je povekšavalo neštetih vužganih sveč i viktorinskih lampašov svetlobo, naj dušice mislijo na tiste milošče, štere BI. D. Marijo odlikujejo i štere ona nam na tom i driigom sveti z obilnih svojih rok podelila bo, če ostanemo stanovitni v njénoj lübezni.
Po vsakoj teh svetih meš se je zmolila lepa molitev blaženoga Ludovika Qrinjona »K Jezuši,« v šteroj smo milo prosili od njega njegovo lübleno mater, Prečisto Devico Marijo ! Po toj molitvici sta pa zmoljevima dva očanaša i dve zdravimariji za navočnike Marijinoga lista i za zmago naše vojske. Po svetoj meši je liibléni Jezuš ravno tisti sprevod dobo nazaj k velikomi oltäri, kak
ga je meo iz njega k Marijanskomi.
*
* *
Sv. obhajilo. Pri velikom oltäri se je zdaj te hä-pilo sveto ophajilo razdeljavati. Najoprvim so prečiščene v belo oblečene deklice. Marijo so dičile, njene dvanajsetere jäkosti razodete v staroj i novoj zavezi so one odkrivale i v podobaj živih kazale; za té trüd njim Devica Marija dälasvo-jega Jezuša. Srečne deklice! Za njimi se je pa drügo liidstvo prečistilo vsigdar v vekšem števili, na vnoge stotine i jezere v celoj osmini. Sveto obhajilo so pa verniki darii-vali vu vseh osmih dnévah za vse verne diiše v vicah, da bi té molile za naročnike Marijinoga lista i za zmago naše vojske. — Liibléni naročniki, keliko sto ino stoje-zer diiš je zdihävalo i milo prosilo za vas i za naše drage vojäke zahvälno vsaki dén v toj osmini v trpečem ognji purgatoriuma, kda se je Jezušovo najvetejše
telo za njé darüvalo i njim olehšanje spravilo !
*
* *
Tihe sv. mese. Polecr imenüvanih slovesnih meš
o
se je v celoj osmini služila tüdi vsaki dén edna tiha za vse širitele Marijinoga lista i pisatele, v stero so se notrisklenoli tüdi vsi naročniki i vsi naši vojake živi i pokojni z vsemi vernimi dušami vréd. Neštete milošče so tekale z teh svetih meš, i obhajil na nas i blažile naša srca, naše dUše. Spoznao sem na sebi, odkrivao mi je drügi, z veseljom mi je razodeo te tretji, ka v toj osmini je ne meo moči hüdi düh nad nami, da smo, ččravno obteršeni z delom, obtrüjeni, ne naspäni, včasi niti nasičeni nej zadosta, premagali nepotrpežlivost i šli z lehkimi nogami naprej po poti popolnosti. Na čelom narodi je bilo viditi nebeško navdušenje. Peroti je mela vsaka duša i letela od zemle do nebe, do prestola Prečiste Device Marije, štera jo je v tej dnevaj k sebi stisnjeno držala, njoj k srci govorila, od nje hüdobo vkraj držala, njoj občutiti dala, ka nevkaljenoga, prävoga veselja nega in-dri, nega v drügom, kak vu veri pravoj, štera nas vodi
k Mariji, po Mariji pa k Jezuši.
*
* *
Kinčenje cerkveno. Naj povem par reči tüdi od kinčenja cerkvenoga. Maticerkev ne dopüsti, da bi se cerkvi z papirnatami ali platnenimi rožami kinčile. Ona žive rože zahteva. Ja kje je pa dobimo po toj strašnoj zimi ? Lübezen je najdliva. Dobre dUše so pred mrazom dolstrgale katarinščice, (štere, če se z dugimi petlika-mi trgajo, i v mrzlo vodo denejo, voda se pa vsaki tjeden ednok premine i petlike ali stingici malo odrežejo, dugo stojijo na hladnom mesti, posebno če je svetlo, sunčevno), je čuvale, naj je morejo Mariji darüvati. Brale so vrle deklice metek, brščan, ciprusovo i dišečega pa navadnoga jaliča listje, pUšpeka i naplele teliko i tak lepe vence, da smo se jih komaj nagledali. Ž njimi smo pa ovili oltäre, podobe, obhajilni stol, predganico, spovednice,
pač celo cerkev, stero so dobri mladenci predtotem dobro dolsprahšili, ščistili, dekle pa lepo goroprale. Zlatile so tiidi pšenično, ovseno, rženo vlatovje i plele med vence, da se je tii pa tam zlata žetva kazala. — Lepa podoba diihovne žetve, štero je Prečista Devica dol-pobrala z našega srčnoga pola v teh milostipunih dne-vaj. Venec je kiišiivao tiidi monstrancijo, prestol Jezušov v oltarskom svestvi, šteroga so spiele dvakrat deviške roke. Daj njim Srce Jezusovo deviško stanovitnost v devištvi za té dar.
Posebno lepi je bio Marijin oltar i sledjen dén, na dén molbe najlepši veliki oltar Venci liibleni so prepleli celo svetišče od večnoga posveta po širini i dužini. Zlati tabernakl v zelenom okviri je bio viditi kak vodnjak na zelenom travniki. I zaistino vodnjak je bio naš tabernakl te dnéve, jezerne dtiše so si prinjem žejo pogasile i se okrepile na nadalno potiivanje proti nebésom.
Večni posvet pomeni liibézen, liibézen večno Jezu-šovo v oltarskom Svestvi do näs. Venci zeleni pa vii-panje. Od večnoga posveta so se ovijali okrog svetišča, okrog oltära, är je naše viipanje vu večno liibezen Jezušovoga Srca v oltarskom Svestvi vpleteno, po šterom se nanašamo na njegovo smilenje brezmejno i čakamo plačo nebeško enkrat zadobiti. Okoli stopnic ali stub velikoga oltära se je tiidi stiskavao ponižen vršca-nov venec, kabi Jezuši liiblénomi na molbo položenomi nekaj miloga pošepetno. Znate kaj ? To njemi je poše-petno : Dober Jezuš, vsemogočni moj Stvoritel i Odkii-pitel, jas obdam tvoj oltär i diihovnike prinjem klečeče, tebe moleče, Mariji se dariivajoče — ne raztrgaj té vezi, naj bodo oni zmérom tvoji po tvojoj najsvetejšo]'
materi i žnjimi celo slovensko liidstvo.
*
* *
Driigi namen pobožnosti je bio prositi zmägo za našo vojsko. Prositi Prečisto Devico Marijo, naj zmaga
näs, ka bomo njéni, ka se ne navolimo simlenja skažii-vati našim vojakom, naj zmaga pri njih hüdobnoga düha skiišavanje i je obderži čiste, junaške, ka obranijo mejé naše domovine, ka se krivoverski neprijatelj potere, Jezusova vera nazaj ožive, kde jo neprijatel že tlači, naj zmaga ona svet, ka pride mir stalen, po šterom se bo pravica delila narodom, ka bodo svi edni v lübezni bra-tovskoj, naj zmaga pri Marijinom listi i dosegne s pos-tävlänjom cerkvi i samostana na čast svetoj Družini svoj namen popolnoma.
Té drügi namen, to zmago Prečiste Device Marije je razložo popoldné ob petih KJekl Jožef vrédnik Mariji-noga lista.
*
* *
Procesija. Po tom navuki je bila procesija zahvalna za dare po Mariji nam že skäzane i prosilna za njéno popolno zmago. Kaj lepšega i genlivejšega smo malokdaj pa lehko še nikdar nej doživeli.
Vršila se je v sledečem rèdi. Domači dühovniki so šli k Marijanskomi oltäri po rèdi že više opisanom i so tam začeli moliti lauretanske litanije. Po reči »Sveta Marija«, se je zdignila procesija. Cela cérkev, jezeri i jezeri si nažgčjo zdaj sveče, posebno naročniki Marijinoga lista, šesto deklin v belo oblečenih sprevaja Prečiste Device Marije krasno podobo, štero na tron zdignejo i držijo pri celoj procesiji širitelje Marijinoga lista. Podobo pa neséjo štiri vrle dekličke iz hiš, kje mäjo Marijin list na prestoli, šteroga so v té namen tak lepo okinčile, ka je njuvo delo pri vseh, naj bole pa pri Mariji najšlo toplo zadovolščino.
Okoli prestola Marijinoga so šli i lübleno podobo spreväjali, častili z gorečimi svečami, z šopkom rožnatim na nädraj i z belim štarom okoli ram potegnjenim širitelje Marijinoga lista. Častno mesto pri Mariji so do-
bili, naj si zmislijo, ka je to čaka na ovom sveti tüdi, če trüd pa spote, štere včasi tüdi moro gorvzéti pri razdävanji lista, mirno prestanejo. Marija je v sojo bližino püsti na ovom sveti, naj so samo stanovitni v svojem trüdapunom deli. Pred deklicami so šli moški, za njimi duhovniki, za temi pa ženski spol. Kj pozna Črensovce, bo razumo velikansko razmerje té procesije. Zdignola se je pri Ma-rijinom oltäri i se sükala mimo farofa po dugoj vulici do hiše vredništva Marijinoga lista, tii odnet pa na trg cerkveni ; pa čeravno je cesta natlačena bila, vendar so ešče vsi nej z cérkvi prišli, kda so prvi že nazaj k njej se približali.
Noč je bila mirna, tiha, kak grob, ali bole rečeno, kak tista za Bogom najvékSa diiša v svojoj nevtepenosti i ponižnosti, šteroj na čast smo posvétili to pot, Prečista i Preblažena Devica Marija. Njena tihota je lädala v naravi, njéna slava i dika pa v naših srcaj, iz sterili je v pobožnih molitvah i pesmaj vrela, kipila proti nébi, napunjavajoč zrak, zdigavajoč se v dalne širine, v tiije krajine, da bi sprosila njeno pomoč vsem — našim dragim vojakom i driigim vernim.
Vsi smo molili, vsi smo popevali ; mali i veliki je nej poznao drügoga imena kak Marija i nej driige prošnje kak té : Marija pomagaj nam ! Marija pomagaj nam !
Sühoga oka je nej bilo med onimi, ki so prišli Marijo častit. Vsi smo se zaskuzili, vsi smo se genoli, vsi smo se nakanili, da živeti ščemo, živeti Mariji dopadliv žitek i zato smo si sveče vužgali, sveče, štere žitek pomenijo, sveče, štere bi kre Marije gorele i zgorele, naj nas opomenejo, ka bi mi svoj žitek tildi kre Marije preživeli, za njéno čast goreli i tüdi zgoreli.
Naročniki Marijinoga lista, pisatelje, širitelje njegovi, glédajte, kakša čUstva srca je pognao Marijin list, kak
blizi nas je k Mariji pripelao, oh ne ostavite, ne ostavite ga.
*
* *
Procesije v osmini. Svetla je bila ta noč v Čren-sovcih, svetle so pa bile tüdi duše to noč i celo osmino tü. Svetle, presvetlene od lübezni Marijine, štera je nav-diišila, da so spodobno procesijo vsaki dén v celoj osmini z vsake vési dvakrat opravili. Prišli so z procesijov v cérkev i šli so z procesijov domo. Marijino presveto ime se je v njuva srca zaselilo i prikažUvalo se je v milih slovenskih pesniaj, gorečih molitvah dén za dné-vom. Gorečnost farnikov je pa pali vplivala na sosedne fare, — »Marijina deca smo tiidi mi, njéni list hrani tiidi nas že deset let, zakaj pa tüdi mi ne bi zahvalni bili« —■ tak so si mislili i prav so si mislili i po tom mišlenji so se v procesije spravili pa prišli k nam iz Doljelendavske, Turniške pa Beltinske fare. Domači dükovniki so romare večkrat tüdi v cerkev sprevodih, naj je potrdijo v Marijinoj lübezni. I te lepe, nepozabne procesije so rastle, ne, nej so rasle, gorele so. Ne zaman, ka so z gorečimi svečami bile pelane, vužigale so dUšice nateliko da k sklepi, 15-ga decembra, pa je deževno, slabo vremen bilo, je že do 25 križov i podob bilo vi-diti v cerkvi, štere so romare v Črenšovce vodile.
— Moj Bog, če si zmislim na té velikanski narod, šteri je té dneve komaj pa niti vsigdar ne meo mesta v velikoj našoj cerkvi, te z zahvalnim srcom morem zdehnoti proti Tebi i praviti »Velika dela si včino po Mariji, ki si zmožen.«
*
* *
Litanije so se začele po precesiji, ove dni pa po predgi z Svestvom. Najsvetejše se je v tistom redi sprevodilo k Marijinomi oltäri i tü odnet nazaj k veli-komi, kak pri svetoj meši. Svetilo se je ednako. Po zvrše-nih lauretanskih litanijah se je opravila molitev blaženoga Ludovika Grinjona »k Mariji,« v šteroj smo jo prosili, naj nas za svoje robe vzeme popolnoma. Po njej sta se pa zmolila dva očanaša i dve zdravimarji za razširjenje
Marijine časti po dobrih spisah i za zmago naše vojske, končno pa »Angel Gospodov.«
Po toj molitvi i po doblenom blagoslovi z Najsvetejšim se je lüdstvo v procesije spravilo i tak šlo na svoj dom v slaboj poti, v velikom blati s tem prepričanjom vesélo i radostno, ka je velika dika za Marijo na tom
sveti kakšo težavo prestati.
* *' *
Predge. I to je tak trpelo celo osmino, samo predge so držali vseli driigi gospodje.
V	sredo, 9-ga Faflik Ferenc kaplan z Turnišča, je govorio od grozovitosti boja i pomoči Marijine v njem, zlasti po Marijinom listi dane.
V	četrtek, 10-ga, Kühar Štefan, namestnik farni iz Beltinec od toga, kaj je ešče nej pravo v česčenji Marijinom pri slovenskom lüdstvi i kak se more častiti nev-tepeno poprijétje Marijino prav.
V	petek, 11-ga, Berdén Andraš kaplan z Beltinec od Marije Pomočnice, posebno kak je pomagala krščanskim vojakom.
V	soboto, 12-ga, Lejko Štefan kaplan z Beltinec, od Marije, kak naše matere, od Jezuša nam na smrtnoj nje-govoj viiri zročene.
V	nedelo, 13-ga, Horvat Jožef plebanoš z Martjä-nec, od toga, kak časti naše slovensko lüdstvo Marijo i kaj moremo včiniti, ka jo spoznajo tüdi naši bratje ki so drüge vere i je nemajo.
V	pondelek 14-ga Sakovič Jožef plebanoš z TUrnišča od dobroga i slaboga tiska, i od dužnosti krščenikov proti njima.
V	tork, 15-ga Bašša Ivan, plebanoš z Bogojine, od Marijinoga ogračeka, od Marijinoga lista.
Vse té predge obširnej so niže popisane i objdvlene
v našem listi. Tü je samo omenime.
*
* *
Sledjén dén, 15-ga decembra v tork, je svéta meša bila sliižena tak slovesno, kak ove dneve, razloček od navadne pobožnosti je samo za odvečera bio pri sklepi.
Ob treh popoldné se je začčla pobožnost z predgov. Procesije so v dugi vrstaj zmérom slé od dvéj, pa li sta dvé ešče komaj v začetki pred prišle v cerkev, štera je bila nabita nateliko z liidmi, da se je mesto okoli
velikoga oltära i ešče v segeštiji zaleglo.
*
* *
Marija se prenesé k velkomi oltari. Po do-
končanoj predgi je podoba Marijina nešena k velikomi oltari i je postävlena pod večni posvet, obrnjena z obrazom proti tabernakl z rokami pa na molbe sklenjenimi : Širitelje Marijinoga lista so kre podobe z gorečimi svečami stražo časno opravlali, kda so jo dühovniki spreväjali od Marijanskoga oltära k velikomi, med potjov je pa lepa Marijana pesem donela, kak pri celoj pobožnosti je popevka lüblena, lepa, na pobožnost nadigavajoča bila.
*
* *
Molba. Domači plebanoš zdaj na molbo položijo Najsvetejše oltärsko Svestvo. V cérkvi zavlada grobna tišina. Vsako oko je v Jezuša pod beli kriih skritoga oprto. Z predganice se pa milo glasi zmes-zmes pobü-denje vere, viipanja, liibézni, žaliivanja, zahvalnosti, štere jäkosti verno lüdstvo v tihoti pobüdjava v svojem srci dale po govorniki, Bašša Ivani. Vse se pa vrši z Mari-jov. Njena podoba je tam v znamenje, ka ona v nébi z nami moli. Genlivejšega prizora sem ešče v svojem živlenji ne vido.
Dühovniki oblečeni v belo robačo, Marijinoga lista naročniki klecéc kre dvä kraja podobe Marijine z gorečimi svečami, na sredi med njimi pa podoba Prečiste Device na krasnom troni, za njov 24 deklin v belo oblečenih z gorečimi svečami, za tèmi pa driižbe z pos-
vetom segajoč do Marijanskoga oltära — jezeri verniki mirno stojéc, är je klečati nemogoče bilo i vsi glédajoé z Marijov na Jezusa na molbo izpostävlenoga i ga verno moleč — oh vse to bi ešče z kamna stiskalo skuze, ne ka bi človečega ne omehčilo.
Nikdar sem ešče tak genlive molbe Najsvetejšega nej doživo, pa sem jezere ino jezere viire že klečao pred svojim Gospodom i ga molo. Falila mi je Marija. — Zdaj je živo pred mani bila, njena podoba jo je tak živo predstavlala, kak da bi zaistino v svojoj sredini vidili Prečisto Devico i ž njov molbo oprävlali.
Pa tüdi lehko trdim, ka je ona med nami bila, lehko trdim, ka je z nami molila i lehko trdim kaj je našo molbo podpirala i spopolnila, kak nebi, ve smo njo na to prosili i v té namen njeno podobo pred Jezuša postavili. K Jezuši pa Marijo zvati je ne mogoče brez toga, da nebi z nami šla.
Verne diišice, bodite zato prepričane, da ste zaistino z Marijov Jezuša molile, i je ravno zato vaša molba veliko vredna, jako zasliižna bila, što zna, če nej vsem za večno živlenje, ki ste jo z dobrim namenom oprävlali'. Jaz konči sem toga viipanja, ka mi vsi, ki smo tam z dobrim namenom bili i ki so z nami konči v diihi združeni bili, zato ka so zadržani bili k nam priti pravim, jas se viipam, ka bomo mogli z Marijfnov pomočjov mi vsi premagati greh, oblädati večno smrt, dobiti korono nevsehnlivo. Jaz se vüpam, ka smo dobili milost zmage nad hiidim dühom, ki smo to pobožnost verno spunili, är smo stanovitno prosili Prečisto Devico Marijo z spominom na njeno nevtepeno poprijétje, po šterom jedino
dober Bog dnes dén velike čiide dela v Lourdesi.
*
* *
Darüvali smo se popolnoma Mariji. Po molbi sta Čačič Jožef pleb. domači i Kjekl Jožef vrédnik Mariji-
- 3Ö4 -
noga lista zdignola podobi Prečiste Device Marije na veliki oltär pod Najsvetejšega.
Zaéélo se je darUvanje, po šterom se je cela cerkev posvetila Mariji. Zvün imenüvaniva duhovnika so se ešče Vugrinčič Boldižar, bivši pleb. čerensovski, Sakovič Jožef pleb. tiirjanski, Faflik Ferenc kaplan tiirjanski, Berdén Andraš i Lejkó Štefan kaplana beltinskiva, z gorečimi svečami klečeč dariivali Prečistoj Materi po posvetitvi spi-sanoj od blaženoga Ludovika Grinjona, štero je cela cérkev za dühovniki z pobožnim srcom opravila. Marijini smo tak postali vsi duhovniki i verniki. Marijin list je svoj namen dosegno, za volo šteroga je na svetlo dani bio. Mati Boža je dobila, kaj je želela, dUše slovenskih duhovnikov i slovenskoga lUdstva.
Z veselim srcom pišem to, v šterom gojim to najtrdnejše vüpanje tüdi, ka mo čutili vsi, ki smo se z celoga srca Mariji darUvali, posebno njéno pomoč i obrambo. VUpao bi prisego doldjäti, ka tak bode, zato ka sem säm na sebi skušao to že, i vido pri drUgih, kak je zahvalna Prečista Devica do onih, ki se njej zevsema prekdäjo.
*
* *
Litànije i Te Deum. Po darüvanji so se zmolile, kak v celoj osmini litanije lanretanske. Po litanijah se je pa opravila zahvalna pobožnost: Te Deum laudamus Tebe Bog mi hvalimo, podelo se je blagoslov z Najsvetejšim i Jezus se je nazaj shrano v tabernakl, i vUpam se, ka z veselim srcom, är je jezere vido pred sebov v prävoj pobožnosti, är je jezere vido prav častiti njegovo Prečisto Mater.
*
* *
Slovo. Konec jemlé pobožnost. Srce se lUdstvi zača krčiti, štero se v bridki joč pUsti, kda duhovniki i širitelje Marijinoga lista z gorečimi svečami sprevodijo podobo
Brezmadežne Device nazaj na njéno mesto, k Marijans-korni oltäri.
Pridoč pred oltar béltinskiva gospoda kaplana zdig-neta podobo iz prestola i jo položita v staro mesto, vu votlino Marijinoga oltära. Na predganici se pa prikaže nato Čačič Jožef, domači plebanoš i z sledečimi rečmi vzeme slovo od pobožnosti :
Dragi brat ji po Kristusi! Iii bi én i vküpsprävleni Krščeniki !
Naša slovesnost konec jemlé. Prišla je vöra ločitve. Slovo moremo vzeti od té nam tak drage pobožnosti i se podati nazaj na pole vsakdanešnjega opravila.
Prie pa, kak bi to včinili, morem kak ravnitel té fare se z ce n srcom zahvaliti do vnogih, vnogih jezerih diiš, štere so v teh dtiévaj k nam prihajale i svečanost našo z svojov pobožnostjov podigävale.
Srčna hvala naj bo v prvoj vrsti mojim dragim bratom po Kristusi, liiblénim dühovnikom za tiste goreče govore, z šterimi so moje i driige färnike na liibézen do Prečiste Device Marije pobiidjävali. Marija njim naj bo plača za triid! Njéni naj bodo popolnoma na t i ovom sveti.
Hvala naj bo mojim dobrim färnikom za vse trüde pri toj pobožnosti dobrinešene, posebno za kinčenj0 i čiščenje cérkve i lepe procesije. Želem vam iz zahvalnosti, da bi prišli vsi v driižbo Marijino nebeško ednok zato.
Hvala naj bo zviinskim färnikom, ki so iz daleka hodili k nam pobožnost podigävat i nam pomagat dobro častiti i prav prositi Brez Greha Poprijéto Devico Marijo pomoči za sébe, za naročnike Marijinoga lista i naše vojake. To vam prosim za vašo liibézen, da bi ostali vsigdar v lü— bézni maternoj Prečiste Device Marije.
K Mariji smo prišli, Marijini smo postali. Po njej pa Jezuša naj dobimo, želem vsem, bližnjim i dalešnjim iz ce-loga srca. — Ali od Marije se ločiti tiidi moremo. Tii povržemo njéno milo podobo. Odtrgali se bomo od njé, ki nam je mati, mi, ki smo njéna deca. Tužno je to našemi srci. Tak smo se dobro té dnéve tii čiitili, tak kratki so
nam bili. Kak ne bi! Ve smo celi osem dni od svoje dobre nebeške matere čiili samo. Jokali smo od radosti kelikokrat; tak smo etiti I i večkrat, ka smo v nébi že, — zdaj pa konec je našemi blažensti. Ostavimo te liiblena mati nebeška, ali ti predraga naša mati, jočič te prosimo, ti pa nikdar, — nikdar ne ostavi nas. Amen !
Po tom lepom govori, pri šterom je oko ne siiho ostalo, se je vso lüdstvo obrnoli proti Marijinoj podobi, dühovniki pa pokleknili pred njo.
Zadoni pesem za slovo. Starinska lepa slovenska: »O Marija, naša mati, mi sem k tebi prišli srni.«
Vsako srce je raztégnjeno, vsaka diiša je podignjena, vsa čiitila so napunjena z milov prošnjov odpevka pesmi: »O Marija, ne zapiisti nas, sliši naše prošnje mili glas, o Marija, o Marija!«
Pesem doni, z očih rosi, srca so puna z liibeznost-jov do Marije, vse je genjeno, vsaka diiša je obrnjena proti nebesom, vse posvetne žele so preminole iz njé, edna je samo ostala v njej, edna mila, edna vroča: O Marija, ne zapüsti nas, sliši naše prošnje mili glas, o Marija, o Marija!«
*
* *
Odhod domo. Sprävla se vse na pot, odinoli se »Angel Gospodov,« na zvona pozdrav se vkiipzberé ta jezerna vnožina, zavije se v procesije i ide vsaka proti svojoj vési popevajoč Marijine pesmi z gorečimi svečami. Noč je bila čarna, temna, bele so pa bile diiše, štere so v njej Marijo slavile. 1 kak so se z gorečimi svečami, v belom obleči i zelenimi venci na glavi, odtrgävale od cerkvi i šle vsaka v svoj kraj, se je zdelo, kak da bi diihovi bili prišli iz ovoga sveta zemläne včit, kak naj častijo Prečisto Devico Marijo.
I čeravno so mrtelni liidjé bili to, diih je pa vendar z ovoga sveta bio, šteri je je napunjävao pri toj pobož-nosti. Marijin diih je bio v njih, je bio v nas, šteri naj
nikdär ne bi mino iz srca našega, šteri naj bi vreden bio zadobiti, kaj so prosili ž njim verniki vreli, kda so domo pridoč, eden od ovoga se ločili: »Marija naj bo z vami, Marija naj vas čuva!« je srčna moja žela. Srčno želem i prosim ponižno, Prečista Devica Marija, naš slovenski narod naj vsigdär bo vreden tvojega varstva i tvoje obrambe.
*
* *
Spomin pokojnih naročnikov Marijinoga lista i pokojnih vojakov. Namenili smo na pokopališče iti z procesijov i tam moliti za pokojne naročnike i vojake, tam odnet pa romare vsakoga na en falat od cerkvi sprevoditi. Ali slabo vremen, pa ta okolščina, ka so se diihovniki za volo adventske spovedi mogli vsi domo paščiti, je zabranila procesijo. V cerkvi so zato opräv-lene molitve za pokojne naročnike i vojake, slednjen den, v osmini pa sv. meše.
*
* *
Zahvala vrednikova. Večerjo kratko opravivši na domi vredništva Marijinoga lista diihovniki, se vrédnik s temi rečmi zahvali njim za njihove triide: Predragi bratje! V toj pobožnosti ste se večkrat spomenili z moje slabe osebe, ki sem list pred desetimi letami na svetlo dao. Hvala na vašem spoznanji, ali dovolite mi, ka jaz zezavavši se na reči svetoga pisma »Slabe je odebrao Bog na sveti, naj mogočne osramoti,« morem odkriti, ka sem jaz samo slaba, potrta škčr bio v Božih rokah, z šterov bi On ne mogeo nikaj doprinesti, če vi, dragi bratje, ne bi širili lista, ne bi v njega pisali, ne bi telikajše triide ž njim meli. Posebno če ne bi ga za časa mojega moč-noga betega, ti Ivan, dragi brat, tak lepo vrejiivao i z kalendarom dodanim ne bi stalen fundament njemi napravo. - Pa tä pobožnost se nam tüdi ne bi bila posrečila, če bi vi, dragi bratje, mene ne bi bili podpirali z
zvünrednim trüdom v tom delapunom adventi. Iz celoga srca vam ščem zahvalen biti za vaše trüde. Nikdar ne pozabim vaše dobrote, ka ste meni grešniki pomagali doseči spunitev Marijinoga namena: njéne časti razširitev med slovenskim lüdstvom. Obečam vam, ka včinim vse, kaj li morem za väs, iz zahvalnosti. Molo i proso bom za vas, kak dugo bom živ, posebno pa radovolno bom prenašao svoje trplenje za vas, naj vsi dobite mi-loščo srečne zadnje vüre, naj vsem Marija zatisne oči na večno živlenje.«
Bašša Ivan, bogojanski plebanoš je pa pozdravo domačega plebanoša Čačič Jožefa, ki je to veliko skrb omsednévne pobožnosti radovolno iz ltibézni do Marije na sébe vzeo i Luthar Štefana vučitela, dočasnoga kän-tora, ki je z velikim trüdom obnašao dužnost cerkvenoga pesmivoditela i z lepimi pesmami geno teliko jezero diiš. Marija naj obema - veli — plača trüd.
Naslednje se je spomeno vrednik Marijinoga lista iz slovenskoga lüdstva, štero je v teli dnévah pokazalo svojo liibézen do Boga, do sebé i domovine i njemi žele, naj v toj liibézni pod Marijinov obrambov do konca
sveta ostane v svojem milom niaternom jeziki.
* *
Od kod so nas pohajali? Zviin sosednih far, ešče iz sobočke, bogojanske, tišinske, iz večih fär z Med-jimurja i Stajarskoga. Gučao sem z romarom, ki je pét vür daleč prišeo iz Stajarskoga se vdeležit naše pobožnosti i z nami prosit Marijo, Patrono Vogrskoga, za zmago.
*
* *
Vremen je bilo vceloj osmini mlačno, liibléno, kak sama pobožnost. Slednjen den je zmes kaj šlo i veččr je rosila megla. Dež se je samo te hapo levati, kda je vse
minolo. Hvala za to dobroto Prečistoj Devici Mariji. Dekle so si gučale, kak je pobožnost minola, včasi je bole mrzlo grätalo. 1 zaistino tak je bilo. V celoj osmini so se lehko naslabi oblačile v belo obleko, tak prijétno vremen je bilo brez snega, brez mraza. Pot je toti blatna, težavna bila, ali to je ne oviralo pobožnosti, to je nikoga ne doma zadržalo. Dvakrat na dén je tlačilo lüdstvo sem — tam veliko blato i si služilo doli vnoge-vnoge
kaštige za grehe. To je bilo pravo, istinsko romanje.
*
* *
Nesreča se v celoj osmini v celoj fari ne zgodila. V cérkvi je ja steska velika bila i smo mogli prestati veliko, neznosno vročino, včasi nam što na nogo stopo, ali so nas dale porinoli, včasi je komi hüdo tüdi grätalo i je omedlo, ali nesreče, kvära nikšega ne bilo, pa na jezere sveč je zgorelo v tej dnévaj pri toj pobožnosti. Hvala za to prečistoj Devici Mariji.
*
* *
Decembra 16-ga, v sredo je bilo skiipno sveto obhajilo za razširjavanje Marijine časti med slovenskim lüdstvom. Najpred je bila slovesna sveta meša pred Najsvetejšim za cehsko driižbo i tretjerednike. Pri meši so svetile kotrige cehske družbe i osemnajset v belo oblečenih dekel z tretjega réda z venci na glavi. Po meši je bio navuk za pripravo k sküpnomi svetomi obhajili, šteroga je držao KJekl Jožef, vrednik Marijinoga lista. Nävuk njegov se etak glasio :
Jezus je pravo, ka je on „Živi kriih." (Jan. VI. 35.) Ciidna reč, ka bi kriih oživeti mogo. Pa je tak. Bog je pravo to reč, i zato kakstčč je čiidna, vendar je istinska. Živi kriih je Jezuš zato, ka sam žive pod podobov kriiha i žitek da tistim, ki té kriih vživajo.
Té kriih pa Marija mä prisebi. Gladili so té kriih bethlehemski pastérje i najšli so ga pri Mariji v jaslicaj ;
ves Jeruzalem so gorvdarili modri od sunčenoga shoda, da bi nasitili s tistim kriihom pravice svojo diišo, šteroga njim je zvezda na nébi kazala, i najšli so ga v naročji Mariji-nom v Betlehemi ; celi svet je onemogo pod težinov greha i gda ga ofriši tekoča krv iz živoga krüha, Marija je tam pod križom — njéna je tä daritev, je té kriih živi. Ona je tüdi tista, štera v grob položi kriih živlenja. Grob i živ-lenje — kak nasprotne reči ! Pa keliko rahločiitečih src je li bilo na sveti, vsa so čiitila pri sebi i vživala sad toga tihoga groba, te živi kriih .. . grob Jezusov je naš taber-nakl. 1 če je te Marija položila v njega svojega Jezuša, mislite, ka ne podpira ttidi ona zdaj dühovnikove roke, gda podigne i v grob, v tabernakl skrije on telo njenoga Jezuša kak hrano vernih diišic za večno živlenje? Če je sveta meša, oltärsko svestvo, ponävlanje Jezusove križne smrti — pa nas vera to držati pod smrtnim grehom veže — te se ponovi tiidi Marijino djänje okol križne smrti Je-zušove doprinešeno. Ponovi se njena liibézen, njéna žrtev, njena daritev popolnoma združena z Jezušovov. Jezuš pod podobov kriiha je tak njéni. Njej sliši, kak je slišo na križi viseč. Njo moremo zato prositi, če Séémo njega zadobiti. Z Marijov se moremo priprävlati za sveto obhajilo, če šč0mo vredno i z velikim diiševnim haskom se prečistiti. Njo moremo prositi, kak dete svojo zemelsko mater: mati, daj mi kriih ! Nebeška mati daj mi krüh, daj mi živi kriih, daj mi svojega Jezuša, ka bom zadobo ž njim večno živlenje. I tä dobra mati bo nas posliihnola, zato ka smo mi včeraj popolnoma njéni postali. Bo nas posliihnola, dala nam bo Jezuša, živi kriih i ž njim miloščo, ka živlenja svoje diiše po smrtnom grehi ne zgiibimo več.
Ž njov se priprävlajmo zato za sveto obhajilo Ona naj bo v našoj srdini. Ona naj bo odjemälka naših prošenj, ona naj spopolni naše slabosti i nepopolnosti i nadomesti našo mrzloto z svojov gorečnostjov, ka to sveto oohajilo bo sadanosno na stanovitnost v dobrom.
Pokleknite zato verne diišice vse, sklenite roke, gledajte na oltar pa pravite glasno za menov trikrat vsaki zdihläj:
Devica Marija jaz verjem, ka je tvoj Jezus tü v ol-tärskom svestvi nazoč, molim ga z globokov poniznostjov ! Devica Marija viipam se, ka me tvoj Jezuš ne ostavi!
Marijin sin, lubléni Jezuš, ki tü pred menov prebivaš
v oltärskom svestvi, liibim te z celoga srca! Liibim te z cele diiše! Liibim te z cele pameti! Liibim te ze vse moči svoje !
Devica Marija, jaz sem vnogokràt razzalo tvojega Jezuša! Žao mi je za to z potrtoga srca!
Devica Marija, jočič ti obečam, ka raj merjeni, kak sàm rad z tem najmenjšim grehom tvojega Jezusa več razžalim !
Devica Marija, tebi dariijem to sveto obhajilo za razširjenje tvoje časti med siovenci.
Devica Marija, daj mi svojega Jezuša !
Devica Marija i sveti Jožef, pelajta me k Jezusi !
Jezus hodi k meni, preveč te želeni!
Jezus idem ! Jezus hodi !
Devica Marija, idem k tvojemi Jezusi !
Po obhajili pa ostanite ešče četrt viire tii v cerkvi pa se zahvalte za veliko miloščo svetoga obhajila i prosite vnoga-vnoga od Jezuša, ki vam v srci prebiva, po njego-voj Presvetoj Materi. Prosite za vašega diihovnoga pastéra, naj te ž njim ednoga düha v Mariji, prosite za njega iz zahvalnoga srca, ka vam je tak lepo pobožnost dao opraviti i po njej k Mariji priti. Jaz tüdi od svoje strani za to njegovo dobrote se njemi tü pred vsemi vami iz dna srca zahvalim i ga z celov diišov zročim v Marijino obrambo. Molite tüdi za méne, vas ponižno, prosim, ka bom z cele moči znao Marijino čast širiti, dokeč bom živ. Prosite za vašega stäroga plivanoša, prosite za diihovnike, ki so vam v teh dnévah tii glasili Bože reči i za vse diihovnike. Naj-bole pa sklenite v svoje mile prošnje naše vojake, ki tak jäko-jäko potrebüjejo pri sebi materinsko liibézen.
Ne dugo je mirao v tiijini eden vojak, i slednja reč njemi je bila : liiblena moja mati. Mater je k sebi zvao. Pa matere ne morejo tà za svojimi sinami, ka bi je tolažile, ka bi njim dvorile, ka bi njim slednje žele spunile, oči zatis-nole. Marija pa more tä. Prosite zato verne, drage diiše za vojake, naj se njim skaže Marija za dobro mater, naj je obda z materinskov liibéznostjov v trplenji, v boji, posebno pa na smrtnom boji, kda do njim potrte oči kre sébe lüb-léno mater iskale, kda do njim vmirajoča viista materno imé šepetala, ka v njej najdejo svojo liibléno, drago mater. — Amen.
Po navuki sta domači plivanoš i vrédnik Marijinoga lista prečistila veliko vnožino, štera je zbrano ostala potom vtoplena v tiho zahvolno molitev ešče dugo-dugo v cérkvi pri Jezuši.
*
* *
Konec pobožnošti. Prišeo sem k konci naše po-božnosti. Sklenem popis njéni. Odpüstim neprijätelom, ki so nam jo šteli pokvariti, a ne so pa mogli nikaj doprinesti. Zahvalim se pa vsem, ki so nam pozdrave poslali k slovesnosti i ki so se trildili i molili za njéni uspeh. — V Marijino materno srcé zročim naše sovražnike i prosim smilenje za nje ; sem položim tüdi naše vse dobrotnike i prosim stanovitnost za njé! Vsem pa iz srca želem, naj Marijini bodo popolnoma, i naj Marija popolnoma njuva bo. Naslednje pa ešče ednok na Marijin smilen obraz v*em svoje suzne oči, si pred svoj düh postavim vse dUše, štere so se vdeležile naše pobožnosti i nad vse razprestrem peroti svoje liibézni pa milo prosim za njé:
O Marija, ne zapüsti nas!
Sliši naše prošnje mili glas,
O Marija! O Marija!
Vrédnik Marijinoga lista.
Govor Cačič Jožefa, namestnika farnoga Cren-
sovskoga, držani dee. 8-ga predpoldnom.
„Zdrava bodi, milosti puna, Gospod je z tebov." (Luk. I.)
Dr. Kr!
Marija je milošče puna, nam pravi Bog. Puno je tam, kde ne fali. Nej je falilo pri njej nikaj od Božega darü. Vsi boži dari so jo kinčali, nieden njoj ne menjkao.
Posebno se je pa sveto na njej dar brezgrehšnosti že v prvom hipi njenoga živlenja. Brez greha je bila spočeta ali poprijeta. Nišče drügi nej, jedino ona. To sveti dnes maticerkev, to obhaja celi svet, to posebno naša fara. Deset let je minolo tistomi dogodki, ka se je po čelom sveti obsliižavala desétletnica vrske resnice, ka je Marija brez greha bila poprijeta. Desét let je že, ka je ta slavna fara napravila slovesnost na čast Prečistoj Devici, kak malo gde po sveti. Noč i den molba, pesmi, procesije den na dnevom, obhajila brez računa, sprejemanje sve-tinjic nevtepenoga poprijeta od cele velikanske fare, posebno pa na svetlo davanje Marijino čast širečega lista mesečnoga. Vnogi so zaspali že, ki so tistikrat slavili Marijo; oni njo v vnebi hali jo za dane njim dobrote, mi smo pa na zemli dužni to včiniti. Nedopovedano mi-lošč je rodio Marijin list v preminoli deseti letaj ; milošče pred desetimi leti na to faro i liidstvo spadajoče so vnogo sadii prinesle i dozoro se je te pri vnogih, ki so ostali po Mariji stanovitni v dobrom. Zato, diišice, zahvalni moremo biti. Keliki z med vas bi bili ostali v grehaj, či bi slavnost vaša Marije ne na smilenje genola, keliki bi ešče blodili, .zdaj pa vživajo mir v srci i so gostje vsak-denešnji Marijinoga Sinü pri sv. obhajili. Vsa hvala zato Mariji ide ! Jaz, kak vaš diihoven pastér, spoznam vašo dužnost zahvalnosti do Prečiste Device Marije i vam po-niidim priliko, da jo verno lehko spunite. Osem dni bo vsaki den zorjanska sv. meša z Svestvom, za odvečara ob petih a navuk i litanije z Svestvom za hvalodavanje velikih Marijinih dobrot. Prosili pa bomo tüdi prečisto Devico Marijo, naj podpira naše vojake, da zmagajo ne-prijatela, nam rešijo dom, obvarjejo vero i Jezusa tak odičijo. Prihajajte verni farniki k toj pobožnosti Napu-nite cerkev, kak ste jo pred desetimi leti napunili. Mile vaše pesmi naj pa zadonijo, pobožne molitve naj pä zki-pijo vam iz srca na čast Prečistoj Devici Mariji.
Vidim napisek na Marijinom oltari : Čiste dekle Pre-čistoj Materi. Pred desetini leti so čiste, poštene dekle plele vence njej na čast, se vrstile kre njé, tak bodi i zdaj. Iz hiš, štere majo Marijin list, naj pridejo poštene dekle, štere po krč m a j ne hodijo z venci na glavi vsako jütro k meši, večer pa k večernici svetit. Dvanajset jih bo šlo pred Svestvom, dvanajset pa za svestvom, kaj pomeni tisti dvanajset zvezd, štere Prečista Devica Marija na glavi v svojoj koroni nosi i štere pomenijo njene dvanaj-setere jakosti izvirajoče ž njenoga brezgrehšnoga popri-jetja. To njeo proprijetje nevtepeno je pa odkrito tak v starom, kak v novom zakoni, to je pred Jezušovim prihodom i za njim, zato pred i za jezušom se pokaže 12 devic z svečami, meni se pa naloži dužnost naj vam govorim od oni svedočile, štere odkrivajo i presvetlüjejo Marijino nevtepeno poprijetje 1) staroga zakona, i 2) z novoga teštamenta. Glejmo dnes to prvo. a) Bog oznanja že v raji ; b) odkriva po Salamoni, i c) po Izaija proroki Marijino nevtepeno poprijetje. Qiejmo te tvoje dokaze. Prečista Devica nam pa naj bo na pomoč, da nam te reči do dna srca segnejo, v njem obiidijo veliko poštiivanje do nje do smrti naše, v toj lüblenoj osmini pa gorečo i žarečo pobožnost i lübav do njé.
Kak znamo iz sv. pisma, Bog je v raji obečao Od-küpitela teda, kda je oznano prvim roditelom kaštigo za greh. Bog je naimre etak pravo kači: »Nepriatelstvo posejam med tebom i med ženov, med semenom tvojim i med semenom njénim, i ona ti bo raztlačila glavo«. (Qen. 3, 15.) To pa pomeni: Zdaj, oh šatan, si zmagao ti nad ženov i njeni narod ostane zaistino v tvojoj moči, ali ona drüga žena, štera bo dana sveti, bo zdrobila tvojo moč. Ta drüga žena je bila Prečista D. Maria.
Tak se glasi prva oblüba Odküpitela. Ta oblüba Odküpitela pa stoji v oblübi Prečiste D. Marije. In zdaj se spomnite podobe, štero ste vidili že telikokrat: Devica,

stoječa na zemelskoj krogli, okoli štere se zavija kača ; Devica pa njoj na glavi stoji. To je najstarejša podoba, tak stara skoro, kak svet. Bog jo je naslikao v zarji nad rajoni in nigdar ne več preminola iz spomina člove-čega naroda. Očak Abraham je slišao od nje od svojih prednikov in jo je kak dragoceni spomin izročo svojim potomcom — izraelskoini liidstvi. Mojzes jo je zapisao prvi v sv. Pismo.
Kak iskrica pod pepelom se žari, živela je podoba Prečiste D. Marije v židovskom liidstvi. V dobi Šilamo-novoj je ta iskrica že goreči Ogen. Zaprva tiho premiš-liije po navadi očakov»Gospod me je meo v začetki mojih potov«. (Prov. 8, 22.) t. j. nigdar ne sam bila pod oblastjov šatanovov, tüdi tisti greh, šteri je delež vsakoga človeka po Adami i Evi, tüdi te greh je ostao daleč od mene! 1 kda si tak tiho premišlavle na ednok glasno gorskriči: »Kak lilija med trnjom, takša je moja prijate-lica med hčerami« ! (Cant. 2, 2.) »Čisto lepa si, prijate-lica moja, čisto lepa si, i vtepenosti ne na tebi«. (Cant. 4, 7.)
Šalamon je že čisto lepo vido mater Odküpitelovo. V tom zamaknjenji jo gleda (Cant. 3, 6.), *kda pravi:
»Što je tä, što, štera izhaja iz pUščava? Što je tä lübezniva, veličastna gospa? Čista svetlost se blišči v njeni očih, sunčeni traki obdajojo njeno telo, korona iz zvezd diči njeno glavo !
v
Tak jo je gledao v proroškom dühi Salamon.
In 200 let sledkar stoji pred nami postava Izaija proroka sedečega na sredi svojega žalostnoga židovskoga lüdstva. Vse hrepenenje teh pobožni ide na obečanoga Odküpitela, ki se mä roditi iz pokolenja Abrahama i Davida i po šterom bodo blagoslovleni vsi narodi zemle ! Brez števila ponavlajo molitev: »Oh nebesa, rosite ga! Oblaki dežUjte Pravičnoga ! Zemla naj se odpre i naj da iz sebe rasti Odküpitela«! (Izai, 45, 18.) V zbori pa se oglasi votli glas proroka: »Glejte, Devica bo spočela i
rodila bo Sinü i njegovo imé bo Emanuel t. j. Bog z nami«! (Izai 7, 14.)
K^a so oznanüvali zameknjeni proroki, to je jezero-krat odmevalo v srci vernoga izvoljenoga liidstva židov-skoga. Posebno se je odlikovao ženski spol. Slava ži-dovskoga liidstva so ešče dnesden svete žene staroga zakona. Rut, žena Bozova, — Rebeka Ižakova, — Rä-hela, mati Jakopovih sinov, — vsaka je zeléla postati predkep Prečiste D. Marije, vse so zeléle k njej spodobne biti. — Ana, mati Samuel proroka, moli v cerkvi, moli tak goreče, ka joj telo odréveni i samo viista se njoj giblejó. Mimoidoči višnji duhovnik jo »za pijano ma« (1. Reg. 1, 13). Ja, pijana je bila od neskončanoga hrepenenja za odrešenje izraelskoga liidstva po nevtepenoj D. Mariji.
Posebni predpodobi sta pa Marijini : Juditha in kra-lica Ester. — Assirijanski k'ral je poslao veliko vojsko, ka bi pod svojo oblast spravo židovsko kralestvo. Assir-ski vojvoda, Holoferneš je že več mest osvojo i nesmi-leno spomoro njihove stanovnike. Prišeo je tüdi pred varaš Betulio i ga je okoli zeo z svojim šeregom. Tü jé živela sveta žena Juditha. Bila jako lepa, mož njoj je veliko bogatstvo nihao i vnogo slUžbenikov i nosila je okoli svojega ledevja spokorno obleko, postila se je više dni svojega šivlenja, zvün sobote in svetkov hiše izraelske. Ali to je bila njena najvekša lepota, ka jé bila jäko bogaboječa i čistoga srca i nišče ne bio, ki bi se vüpao od nje samo edno slabo reč praviti. Ta žena brez vtepenosti je bila rešitev svojega varaša. Sama z svojov sldžbenicov se poda junaško v protivnika tabor, odseče glavo pijanomi vojvodi, jo prinese k svojim v varaš i pravi: >Qlejte, tü je glava Holoferneša; zdaj pa primte za orožje in vojsküjte se kak junaki!« (Judit 14, 2.)
Cüdovitne reči ! Kak da bi kričala Prečista D. Marija obvdpajočim narodom: »Glejte glavo kače — tü je
pod mojimi nogami! Batrivnost! Naše odrešenje se bliža!« — Sovražnik je bio zmagan i dežela rešena. Z veseljom puni so vsi stanovniki varaša, prišeo je i višnji dühovnik Joakim iz Jeruzalema in ednoglasno slavi vse Judito, rekoč: »Ti slava Jeruzalema, ti radost Izraela, ti čast našega lüdstva; zato boš blagoslovlena na veke«. (Judit 15, 10.)
Ester, ta lepa i sramežliva židovska dekla, postala je kralica, žena žmožnoga krala Asvera. In ka je njo tak visoko povzdignolo ? Njena lepota i jäkost. I\a je dalo njénoj lepoti takšo nebeško svetlost ? Njena vera, njeno goreče hrepenenje biti nevtepena, prečista, takša biti, kakše so želčle biti vse tedašnje dekle židovskoga lüdstva. Etek je po poročili sv. pisma molila kralica Ester: »Ti znaš, ka tvoja dekla se v nikom ne veselila, kak v Tebi, oh Gospod Abrahamov«. (Ester, 14. 18.) to je: Ne veselijo mene korona na mojoj glavi, ne zlato i škrlat moje obleke, ne vsa lepota kraleve palače, nego moje jedino veselje je oblüba Tvoja našemi očaki Abrahami ! Zgodilo se je, ka je Asveruš kral zapovedao spomoriti vse židove v svojem kralestvi. Bila je pa pri peržians-kom dvori pravda, ka pod smrtnov kaštigov nišče ne smeo brez zvanja pred krala stopiti. Ester se je tri dni postila i molila. Zatém je pa na sébe vzéla kralesko opravo i stopila je brez zvanja pred kräla. In ka včini Asveruš kral? Jeli jo da vmoriti, kak je veléla pravda? Oh ne, komaj jo zagleda, ide proti njoj i gda je od straha natia spadnola, jo vzdigne i pravi : » Ne boj se Ester, ne merješ; ar či gli prävda vsäkomi sliši, ti si vUzéta od njé!« (Ester 15, 12. 13).
Cüdovitne reči ! Trdi pogan, ki je te reči pravo, ne je mislo, ka govori, kak prorok boži od nevtepene, od prečiste Device: »Ja pravda na sve drüge ide, samo na tebe ne.« Ester se pa časti od židovov in krščenikov ešče dnesden, kak predpodobo matere Odküpitela sveta.
Tak so živele deviške diiše židovskoga lüdstva. Kaj pa zakonski? Jeli oni ne so meli nikšega vüpanja? Oh ja! Kelikokrat se je zdignola njihova goreča molitev k nebesom : Oh Gospod, od Tebe prihaja ves blagoslov, tüdi zakonska sreča! Oh ne daj nam rnrejti brez dece! Židovski zakonski pa so meli ešče posebni zrok si deco želčti, ar znali so, ka pride po božem obečanji odrešenje narodov iz ednoga potomcov Abrahamovih; ka bo zato Odküpiteo sveta židovskoga roda. Ne moremo se zato čUditi, či so bili žalostni taksi zakonski, ki so ne meli dece, ar so mogli praviti sami sebi: Od nas svet svojega Odküpitela čakati ne more ! Lehko si zäto moremo misliti, s kakšim občutkom je židovski oča svoje prvo-rodjeno dete v naroče vzeo! Kak je hvaležno oči pov-zdigno k nebesom i kak je delao slovesno oblübo: Ti dobri smileni Bog, zahvalen ti ščem biti za te dragoceni dar! Dao si mi dete, ščem je skrbno čuvati i za Tebe samoga odgojiti. Odtod je tüdi lepo rodbinsko živlenje, dobri stariši, pridna deca pri verni židovah staroga zakona, ka so lehko zgled ešče dnesden krščanskin rodo-
7	o
vinam.
*
* *
Tak si moremo predstavläti stari teštament. I\ak so židovje častili i zvišavali svoje svete žene, tak moremo mi tüdi častiti i zvišavati najsvetejšo ženo, nevtepeno, prečisto D. Marijo. Pravimo zato : Oh Marija, hči ne-beskoga Oče, deviška Mati Sina božega, nevtepena zaročnica Svetoga Düha ; ti si zmožna začetnica kralestva božega, ti si z deviškov nogov raztlačila glavo stare kače; ti si naša milostivna Mati, ti naša prevzvišena Gospa, ti naš najlepši zgled vseh jakost, ti naša pomočnica v sv. raj ! Zgledni se zato, oh nevtepena, prečista Devica, na nas, siromaške grehšnike i reši nas iz pod oblasti hüdoga düha; daj, naj bomo prva deca boža, naj
po tvojem zgledi živemo i slednjič pripela] nas v nebeško domovino, naj Boga i Tebe, oh prečista Devica, na veke hvalimo. Amen.
[:flaay JafflC JaEC3 ♦ C 3 * u t*l3«eCQ:+:r:a::*La+n 3	+ L 3 ♦ C J^C 1+x 3«-X«rC 3 »"C] + C ^ * t J -»:
Govor Klekl Jožefa, vrédnika Marijinoga lista, držani dee. 8-ga večer.
„ Vse krivovere si jedino ti zmagala po čelom sveti. " (Cerkvena molitev.)
Od Prečiste Device Marije širi maticérkev to vero, ka je ona vse krive vere zmagala. — K> pa krivo verje, krivo tüdi dela, da kak Jezus pravi „Iz obilnosti srca viista govorijo" (Mät. XII. 34.) Kaj v srci mislim, tisto tüdi v djänji doprinesém. Marija je zato vse zmagala, krivo vero, krivo djanje, vsako krivico vsako zmotnjavo. Ona je oblädavka vsega napačnoga. Ona je namreč rodila Je-zuša, ki je „pot, pravica i žitek." (Jan. XI. 4. 6.) Pot, štera v nébo vodi, nam je ona dala. „Nišče ne pride k Oči, če ne pomeni, glasi njéni Jezus." (Jan. XIV. 6.) Pravico pravi vero, nam ona spravila. Njéni sin je včio: „Ki verje i se da okrstiti zveličani bo." (Marko XVI. 16.) Ona nam je däla tüdi žitek. godila nam je Jezusa, ki svedoči od sebe, ka je žitek, ki naznanja : „ To je pa žitek vekvečen, naj spoznajo tebe, sernoga pràvoga Boga i Jezuša Kristusa, koga si poslao.'1 (Jan. XVII. 3.) Glédajte drage, preltìblené dUše, — vse po Mariji mamo. Ona je zmagala blodnost našo, ona je zmagala krivico našo, ona je zmagala smrt našo.
Govorio vam bom od té njéne trojne zmäge, naj mo z vüpanjom znali v toj osmini k njoj prihajati i od njé z našimi mili mi prošnjami zadobiti driigo trojno zmago : zmago pri näs, zmago pri Marijinom listi i zmago pri našoj vojski. Prečista Devica blagoslovi v té namen moje reči.
Marija je zmagala blodnost. Pred njov je biodo svet. Prave poti je nišče ne poznao. Čeravno so znali od prä-voga Boga, popolnoma neso ; i ki so znali, kak z Izrael-skoga naroda - odstaplali so dén za dnévom od njega i si redili bogove z lesa pa kamna, i začinjali vsako-vačke grdostije, ka je je dober Bogo mogo za toga volo dvakrat v sužnost, robstvo odpelati. Marija je pa porodila Jezuša, spravitela prave vere, v šterom zovémo, kak sv. Pavel piše: Abba — oča. (Rim. Vili. 15.) Bog nam je oča. Nikdar svet toga ne slišao i ne se podstopo kda tak spregovoriti, samo potém ka, je ta Prečista Devica na roke vzéla svojega sinü i ga pokazala dobrim pasté-rom, modrim krälom, — Ani i Simeoni pa celomi sveti: Glejte, to je sin Nebeskoga Očč i to je tüdi moj sin ; Bog je kak Oča Bog pa človek tüdi kak vi, z vaše krvi, — z vašega tela — brat vaš je to. Hvala jezerozezérna ti naj bo za to zmago, Prečista Devica Marija.
Oblädala je ona krivico. Rodila je pravico. Britko se toži dober Bog v svetom pismi od lüdi : „ Vsi so zani-kojni postali, ne ga, ki bi dobro delo, ne ga ni ednoga." (Ps. XIII. 3.) Strašna zasleplenost i hüdobija je sela na srca človeča. Tak slepi i blodni so bili, ka so svojo lastivno deco vömetüli med zverine, naleküvali na bregé i ešče v ogenj metali, stare, betčžne lüdi pa, ki so njim na ne-volo bili, so dolmesärili, kak mi vomičemo koprive od plota. Od nečistosti strahovite i nadopevedlive pa ne morem govoriti, kakša je lädala. Sv. Pavel apoštol jo riše v svojih pismaj tak živo, ka človeki vlasje vujškar stojijo od groze i si prevdärja : Kak je mogo človek razumen zabloditi v tä grda dela. — Zato so pa zdihä-vali ti pobožni verniki tiste dobe: »Zemla odpri se i rodi nam Odküpitela, nebesa dežUjte, rosite nam ga! Vse je težo greh, odpUščenje krivice pa nigde ne bilo. Na te strašne duševne pekočine Marija da vrastvo. Pravico nam rodi. Sama pravična, brez greha poprijéta, onoga rodi,
ki je vnožini zočivoči vüpao pvaviti : „Zavolo greha sto me more pokarati." (Jan. VIII. 46.) Marijin sin nema krivice, Marijin sin odjémle krivico. Ali ne slišite Ivana krstitela na pokoro zoveče reči: „Glejte! Agnjec Boži, ki odjémle grehe sveta!" (Jan. I. 29.) Hvala jezero jezerna ti bodi za to zmago, Prečista Devica Marija!
Marija je oblädala smrt. Vsi smo si večno smrt, večni pékel zaslužili. Marija nam je pa rodila i dala onoga, ki večni žitek mä, ki ne more mreti i ki večni žitek da. Jezus, kak Bog je ne mogo mreti. Nemr-telnogo nam je dale, ki je vsem nam nemrtelen, večen žitek spravo. On nam pravi : „ V hiži mojego Oče dosta prebivališč je, idem, da vam mesto pripravim." (Jan. XIV. 2.) Kakše mesto nam pa scé dober Jezuš pripraviti ? Slišite, kaj nam pravi on : „ Tak je Bog Hibo te svet, da je svojega jedinorojenoga Sina dao, naj vsaki, ki v njem verje, se ne pogiibi, nego mä žitek vekivečen." (Jan. III. 10.) Večno prebivališče, — večno radost nam je Marija dala namesto večne smrti po svojem Jezusi. Oh jezero jezerna hvala naj njoj za to zmago bo !
Vse je Marija zmagala po svojem Jezuši i vse ona i v prihodnje bo. Édno je samo potrebno, Njeni moremo biti. Če smo njéni, je njéni Jezuš naš, ki je pot, pravica i žitek. Če nesmo njéni, nemarno pravice do njega i ne moremo zmagati. Naj pa njéni postanemo, njenoga Je-zuša zadobimo i ž njov zmagamo, zato mamo slovesnost v toj fari. Prvi zrok njé je, kak ste dnes slišali, zah-valnost za neštete dare, štere nam je Prečista Devica Marija pa Marijinom listi v desetih letah däla, drügi pa, ka naj popolno zmago dobi ona pri näs, pri našem listi i pri našoj vojski.
Marija more zmagati näs. Popolnoma njéni moremo biti. Povržti moremo vso krivico, vsako blodnost, i postati popolnoma [čisti, trezni, bogabojéèi, njej dopadlivi. Dosta je že zmagala prinas. Jočič morem spoznati, ka
v teh desetih letah, kak list njéni na svetlo dävam, je neštete grehe i slabosti v meni potrla i nezračunane posebne dare mi je delila, za štero njeno dobroto se pred celim svetom njej očitno tii zahvalim. Ali popolnoma me naj zmaga, popolnoma njéni naj sam, popolnoma njéni naj ste, zato mo jo prosili ponižno v toj osemdnevnoj pobožnosti. Ne bilo čiiti, ka bi Marija ne bila te naj-grše grehe zmagala po povrnitvi njih lastnikov ; to bode i pritebi delala grešna, blodna, nesrečna dtiša, samo poklekni v teh dnévaj pred njéno podobo i prosi jo : Prečista Devica Marija, zmagaj me, reši me toga pa toga greha ! Prosite, oj prosite jo v teh dnévah, naj vas zmaga, ka te popolnoma vsi njéni.
Zmagati more Marija tüdi pri našem listi. Zmagala je že dosta. K^a se je krivovreska slovenska kniga »Marijina senja« brez zadržka smela širiti po židovskih rokaj, te je bilo nam prepovedano v našem maternom jeziki vam navuke prave vere na svetlo dävati. Pa krvavo bi je trebelo, är lüdstvo v tüjino odhàjajoèe je krive navuke širilo domo pridoč, šteri bi to dobro slovensko lüdstvo že zdävna zpuntali i pokvarili, če Marija ne bi nam bila prišla na pomoč. K njej so se molile dobre diiše tü pred desetimi leti ešče pred stärim, podirajočim se oltärom, v njéno obrambo sem zročo sveto mešo, štero sem opravo za pokojne stariše tedašnjega višnjega pastira, naj sinii rešita po svojih molitvaj krivice, ka ne bi zabrano Marijino čast širečega lista izdävanje. — I vse je ona zmagala, tä cerkev se je okinčila, list je dobo prosto pot do slovenskih hiž i dnesmä4100 naročnikov pa 4000 K gotovčine za samostan, šteri penez v 12 orälaj zemlišca küplenoga za samostan leži,
Pa tä zmaga ešče ne popolna, Marija more popolno zmägo pri našem listi dobiti, ka stari naročniki ne odstopijo, novi se pa pridružijo, ka do list čteli možje i dečki, nej samo ženske i dekle. V listi je naime hrana
- 4Ó3 -
za diišo. Diišo pa moški spol tüdi mä i si jo more t drügim tüdi hraniti, kak pa samo z gospodarstvom, živi-norejov, trgovinov, jelom i pilom. Zmagati more Marija moški spol, ka ne zavrže njenoga Jezuša, šteroga njim ponuja pri svetom obhajili po svojem listi, po Marijinom listi telikokrät. Zmagati more Marija, ka se posreči po listi gorpostaviti cerkvico z hišov misijonskov na čast sv. Driižini. O molite, prosite v té namen v teh dnévaj, naj Marijina zmaga popolna bo ! Zmagati more Marija krive vere po tom listi, štere se ešče močno držijo v našem kräji med našim lüdstvom, ka bomo vsi slišili k ednomi pastéri, k Jezuši, i k ednoj materi dobroga pastéra, k Prečistoj Devici Mariji." Oj prosite, prosite v tej dnévaj Prečisto Mater zo to popolno zmaga pri njénom listi. Zmagati more slednjič Marija v tom strašnom boji. Zmagati näs, ka se nam ne ohladi srcé v smilenosti do naših vojakov, ka mo pomagali z molitvami, dobrimi delami i kaj smo mogoči z däri našim vojakom, našim ranjencom i vsem mrtvim vojakom. — Zmagati more Marija vojake, ka ostanejo čisti, potrpežlivi, vdani v Božo volo, ka do junaški v obrambi vere i domovine naše. Zmagati more Marija, ka se krivoverski neprijätel stira z naših pokrajin, ka se naše domovine meje obranijo, ka vera kato-ličanska nazaj dobi svojo prvejšo moč tam, kde jo neprijätel že zatira. Zmägati more Marija, ka po tom strašnom boji zacveté pobožnost istinska i stanovitna, ka do se na-rodje 1 ubili i preštimali eden ovoga pravico, ka mo si vsi složni, vsi edni, kak je eden naš nebeški oča i edna nebeška mati, Prečista Devica Marija.
O molite, molite v té namen v teh dnévaj i prosite Prečisto Devico pobožno i stälno, goreče i z vüpanjom, — naj zmägo popolno dobi pri nas, pri listi i pri našoj vojski. Vsaka milost skoz njénih rok pride —- njo zato prosimo zato i prosimo jo nevtrüdno, neopešano;vUpajmose, na svojo stran v meri naše molitve gotove dobimo popolno zmägo od njé,
Na Francozkom je živo ribič siromaški. Naj si kaj odpomore, je starejšega sina po sveti zgono, ka bi njim kaj zasliižo. Bio~ je pa té sin pošten, vrli mladenec i zato si je lepo gotovčino spravo, štero je šteo starišom skrivoma prekdati, ka ga ne bi spoznali. Prišeo je prenočišče prosit. Dobo je je. Dol si ležejo i zadremlejo vsi, samo ribič ne. Té je meo čarne, vražje misli. Moriti je ščeo toga potnika, är je vido zlate prstanke na njegovih prstah. Bio je naime v velkoj nevoli, zgrabiti je ne mogeo nikaj, živeža pa več edne drobtine nej bilo v hiši, mala deca je pa tak milo prosila kriih, ka se njemi je malo nej srcé razpočilo. Zato je šteo klati, té strašen greh včiniti, ne pa prositi. — Nož zdaj od zglävnika vöpo-tegne, se nasloni proti potniki i njemi ga šče v srcé porinoti. Ali kak zamahne, mesec obsveti mladenca lice, štero se smeje, viista njémi pašepečejo: Marija, Marija! Tak se njemi zgodi i drügi po tretjipot. Zdaj tä dene nož, zaskuzi se i pravi proti sebi, to more dober človek biti, ka ešče v sneh Marijo zové na pomoč, ne bom ga klao. — i na drügi dén, pri belom dnévi, kda potnika bole poglédne, malo trdi ne postane. Bio je té njegov las-tiven sin. — Pitam, što je je zmagao tü, ka je té oča ne postao lüdomorec, moreč svojega lastivnoga deteta, ka je té sin né prijäo gor rane, nepriravne smrti ? Pre-čista Dévica Marija.
Glejte, drage uüše, tü je podlaga našega vüpanja, ka Marija tüdi prinas, pri našem listi, pri našoj vojski zmagala bo. Zvati moremo na pomoč z čistim srcom njéno presvéto imé. Spravimo se zato zdaj v procesijo i zovimo na pomoč Njo, to Nevtepeno, ki je zmagala blodnost, krivico i smrt, naj i nam da trojo zmago. Spravimo se v procesijo i slavimo Marijo za že dobleno zmago pri nas, pri Mari-jinom listi i pri našoj vojski. Zibelka Marijinoga lista je v toj cerkvi tekla, tü odnet se zdignimo zato v zahvalno procesijo i jo ponovimo v celoj osmini vsi, tüdi zvün-
ski färniki. Vzemimo njéno podobo, nesimo jo okoli z radostjov, z veseljom, po poti pa z celoga srca kričimo v pesmi i v molitvi : Marija, Marija! Spevlimo i molimo. Driigo nikaj ne delajmo. Iz vsakih vüst, iz vsakoga srca naj se glasi: Marija, Marija! Vzemite v roke orožje, na boj idemo proti krivici ; držite za čislo : blagoslovim je, na vsako zrno dobite 500 dni odpiistka, ka do na njem zmoljene zdrave Marije vnogim pokojnim vojakom pomagale hitro prit iz vie pred nebeški prestol Marijin hvälodävat za najvekšo zmago, za resenjé diiše.
Pot bo težavna, blato je veliko. Ali ne vemo more-bit, ka blato več vaga, kak prah, i ka angel čte naše stopinje? Ne bojmo se zato, z liibézni do nebeške, brez greha poprijete Matere stopimo na to pot i začnimo slaviti njéno presvéto ime: Marija, Marija! Rahli vetri-ček pa naj zdigne naš mili glas i ga nesé prek logov, prek dolov, prek gor, prek vodin do naših lübih v tü— jini, do naših vojakov, do vaših sinov, dragi očovje i matere, do vaših vernih tovarišov, zveste žene, do vašega lüblenoga ajteka drobna, zapiiščena dečica, ki na bojnom poli v britkom trplenji se vojsküjejo za nas, naj je mili glas naše pesmi, naše molitvi napuni z tolažbov nebeške matere, naj čiitijo v svojem srci, ka so njuvi domači mislili nanje, Marijo prosili zanjé, zmagali sebé i rešili njé. Amen.

Govor Faflik Ferenca, kaplana törjanskoga, držani dee. 9-ga.
K^ak lepa i zveličavna pobožnosi se je začela vče-rašnji den v toj velikanskoj, lepo okinčanoj cerkvi ! Ta pobožnost nas k Prečistoj Devici Mariji vodi i pri njej obdrži edno celo osmino, naj zenkraj se njoj zahvalimo
za materno obrambo, v šteroj je mela celi deset lét Marijin list, -— zdrügikraj pa naj po njenoj zmožnoj pri-prošnji sprosimo zmago za našo vojsko.
V zaéétki té lepe pobožnosti je pa naša prva duž-nost, ka v dühi gorpoiščemo ono mesto, kde se naši dragi vojsküjejo, kde grozovitost krmino drži... 1 te strašen kep boja nam sabobsebi na viista prinese to milo prošnjo : Prečista Devica, liibléna naša mati, pokaži se nam pravo mater i pošli ta svojo pomoč, kde je nevarnost najvekša.
Velika nevarnost ne dopüsti, ka bi si človek na menj-šo mislo. Vu velikoj nevoli se ne brigamo za malo. Veliko žaliivanje, velika dresélnost nam srcé tak zapré, ka se male niti ne spominamo. To v človečoj naturi leži tak.
Té žalosten čas boja nam to naravno pravico svetlo potrdi. Da, pitam tebe, draga tovarišica, na koj misliš ti zdaj, štere liibléni tovariš na dalnom bojišči v smrtnoj nevarnosti žive? Jeli, ka se spozabiš z svoje nevole, — pa podvojeno maš zdaj doma z drobnov dečicov, štera nema strahüvavca, nema skrbnoga oéé kre sébe, — i misliš samo na lüboga moža i moliš samo za njega?
Žalostna mati, — oh kelikokrät zapuščena sirota dovica, — štere jedina podpora je bio sin, ki je zdaj v strašnom boji, ti tüdi, ne misliš zdaj nasé, ne preglejü-ješ svoje žalosti, ne svoje zapOščenosti, nego z celim srcom si pri tistom, koga si pod srcom nosila, zato ka tvoj sin je tak blüzi, blüzi k mrzloj, nevsmilenoj smrti.
I ti seri oča, ki si v svojem deteti meo «palico svoje starosti«, ki si si želo na stare dni malo odpočinoti pri lüblenom deteti, jeli misliš ti zdaj na žmetno delo, štero obnašaš na mesto sina, ki te je ostavo? O ne, tvoje slabé roke lübezen do sina z novov močjov podpira, ti pozabiš na svoj križ, na svojo tugo i misliš jedino na
svojega sina, da bi prisco nazaj, da bi ga vido samo ednok ešče.
1, kde so vaša srca, tä obračate tüdi svoje dece, svojih vnükov nedužna srca. Sinki i hčerkice vaših mo-žov, ki so v strašnom, lutojn ognji boja, tüdi samo to pitanje majo: kda pa ajtek prido domo? Nedužna deca tüdi samo to prošnjo ma: Devica Marija, reši nam aj-teka! I če štero ešče ne ve moliti, na rokah je prineseš sem pred oltär i prosiš dragoga Jezusa, lübitela decé, naj za to nedužno dete, štero océ ešče ne moglo spoznati, obdrži v živlenji tvojega moža, njegovoga očo. Vsi se spozäbimo zdaj iz sebé, vsi smo v dühi zmérom pri naših dragih na bojišči, vsi prosimo Devico Marijo, naj njim pomaga, ki so v tak velikih nevarnosti, med nedo-povedlivimi grozovitosti.
Grozovitost je na bojišči. Grozovitost, štere si ne moremo premisliti, domisliti. Štero bi vam naprejprina-šao? Morebit odprte, globoke rane, štere nišče ne zaveže in iz šterih curkoma tečč krv i kelikokrat tüdi steče naših dragih ? Bi vam kazao postel naših vojakov, to trdo, zmrznjeno materzemlo? Bi vam pred oči postavo mirajoče na stotine, na jezere, ki nikoga nemajo kre sébe, što bi njim smrtni pot obrisao, što bi njim podvoro, šteri bi kre nji samo edno zdravo Marijo zmolo?Ali bi vam pripovedao tužni pokop v občinskom grobi? Bi vam srce trgao z zgodbov tistoga ranjenoga vojäka, šteroga so tam povrgli na velikom bojišči brez vse pomoči — jaj keliko je takših — i slednje svoje moči je na to obrno, ka si je sam grob skopao, naj ga zverine mrtvoga ne raztrgajo?
Ne bom dale pravo. Srce se mi krči, skuzé me po-levajo že pri teh grozovitosti, pa to je samo en del, pa to je samo podoba njuva, one so vekše, nedopovedlivo vekše. Zmislim si raj na jedino pomoč v teh strašnih grozovitosti, na pomoč Blažene Device Marije. Ona je-
dino more pomagati. Njene prošnje dober Bog gotovo posliihne. K njej se obrnimo zato vsi z vüpanjom. »Ne ešče bilo čiiti, ka bi ona koga zavrgla, ki je z vüpanjom k njej prihäjao« — pravi sv. Bernät. K njej hodimo, njo prosimo, ona razmi naše žalostno srcé, är je sama pohäjala krvävo križno pot svojega Sina do Kalvarije. Ona nas ne zavrže, är je od mirajočega Sina prijéla zapoved, ka bi nas za svojo deco vzela: »Glej sin tvoj.« Ona nas ne zapüsti, är je nišče ne tak zapiiščeni bio, kak ona, kda je slovo vzela od groba Jezušovoga i brez Jezuša šla nazaj na svoj tužni dom. Ona, ta näjbole za-piiščena mati nas bo poslühnola, oh prosimo, prosimo jo v teh dnévah za naše vojäke.
Prosi jo mati, oča za sina, prosijo žena za tivariša, ali ne prosi je sama, z dečicov svojov poklekni pred njéno podobo i ž njov jo prosi, naj tebi tovariša, tvojim sirotam pa naj očo obdrži. Prosi jo tüdi ti, žalostna dUša, štere lüblenoga že tO j i grob zakriva, na šteroga ne si mogla venca položiti. Prosi za pokojnoga i položi en drügi venec na njega, sveti rožni venec, oh pleti ga samo pobožno. Prosimo vsi njo, kričimo vsi k njej i vüpajmo se: Marija je pomägala, pomaga i bo tüdi pomagala. Amen.
o
Govor Kühar Stevana, plebanoša beltinskoga, držani decembra 10-ga veòér.
„Jaz sem Nevtepeno Poprijetje".
Bernadetki je razodela Prečista Devica Marija, ka je ona Nevtepeno Poprijetje. V prvom hipi njenoga živ-lenja pod srconi njene matere, svete Ane, je popolnoma prosta bila od izvirnoga, ali poprijetnoga greha. To je povedala Bernadetki. To pomenijo reči njéne. »Jaz sem Nevtepeno Poprijétje«, Edna najvekših Božih čUd je
to i najvekša milošča BI. Device Marije. Mi v toj osmini to veliko predpravico njéno obhajamo, kda se spomi-namo z desetletnoga obstanka Marijinoga lista i kda zed-nim tiidi prosimo zmago za našo vojsko. Ta milošča njéna je podlaga, je fundament naše pobožnosti. Qlé-dajmo je zato 1) v Lourdesi, kde je sveti prvič razodeta bila; 2) v Marijinom listi i 3) v tom strašnom boji, naj se Nevtepene čast globoko vkorni v našem srci.
Nevtepeno Poprijetje se v Lourdesi i lehko pravim samo v Lourdesi, z živov verov sveti. Kda sem jaz tam bio lansko leto, sem svedok postao té žive vere. Bilo nas jo tam 4000 romarov, zdravih i betežnih. Ne pravim, ka bi med tov vnožinov vsi tisto živo vero meli, na štero merim, är sem vido ništere ravno tak se smejati tam, kak se tii doma smejéjo nepoštene i brezverne diiše v cérkvi pred Jezusom. Nego teh je malo bilo. Velika večina je kazala tak živo vero, ka se mi je ona globoko v srcé vrinola i vtrdila.
Litanije so molili. »Oča Bog nebeški, zavolo nevtepenoga poprijétja BI. D. Marije — moli eden naprej jezeri po odgovorijo : Smiluj se nam ! Sin Bog, Odkiipi-tel sveta, zavolo nevtepenoga poprijétja BI. Dev. Marije, svoje matere — smiluj se nam — se nadaljäva mila prošnja. Sveti Diih Bog, zavolo nevtepenoga poprijétja BI. Device Marije — zazové naprejmoleči — vso liidtsvo pa genjeno odgovori : smiluj se nam. «
Zatém se pa podigäva vera, rasté, kak rože po ri-salskom tihom, toplom dežji. Sveto Trojstvo eden Bog je posliihno zdihäje pobožnoga liidstva zavolo nevtepenoga poprijétja BI. Device Marije i povekšao njim je vero. Z tov povékSanov verov molijo zdaj nadale tak pobožno, ka do skuz genejo vsakoga posliišavca. Posliišajmo je.
»O Marija, brez greha poprijeta, prosi za nas! O Marija, brez greha poprijeta, prosi za nas, prosi za nas, pomagaj nam, pomagaj nam!«
»Sveti Joakim i Ana, stariša nevtepeno poprijéte Device Marije, kričita z nami k njej : O Marija, brez greha poprijéta, prosi za nas, prosi za nas, pomagaj nam, pomagaj nam!«
»Sveti Jožef, zaročnik nevtepeno poprijete Device Marije, kriči z nami k njej: O Marija, brez greha poprijéta, prosi za nas, prosi za nas, pomagaj nam, pomagaj nam. Vsi nebeški Angelje i svetniki kričite z nami k nevtepeno poprijetoj Devici Mariji: O Marija, brezi greha poprijéta, prosi za nas, prosi za nas, pomagaj nam, pomagaj nam!«
»Vse verne diiše v vicah kričite z nami k nevtepeno poprijetoj Devici Mariji : O Marija, brezi greha poprijéta, prosi za nas, prosi za nas, pomagaj nam, pomagaj nam !«
Vso lüdstvo pa to ponävla z takšov pobožnostjov, ka se more neba odpreti i se moro čiide goditi. To je vera v Lourdesi. To bi jaz rad vu vaša srca v vcepo. Živo vervajte. To vervajte, ka vam maticérkev glasi. Od slo-vencov se pravi, ka močno častijo BI. Dev. Marijo. Is-tina je, ali trdno more biti to česčenje, spodobno k lours-komi. Vsakomi ne smete vervati. Trdni morete biti vu veri. Za volo vere mreti raj, kak od njé odstopiti, ali jo samo pomenjšati. Dühovniki dnes verjete, viitro pa vam pride do rok kniga od Marijine senje ali drüga kakša židovska sleparija, te pàli tistomi verjeti i tak žilavo se držite tiste krive vere, ka diihovnik celo moč potrebiije, naj ras od njé vkraj spravi. Marijo častčči narod ste Slovenci, ali v tom popravite. Té dnéve prosite moč od nevtepeno poprijéte Device Marije, ka te znali tak živo vervati, kak v Lourdesi verjejo.
To slabost slovenskoga lüdstva, ka hitro verje laži, krivici i slepariji, je deset let vračo Marijin list. V desetih letah neštetokrat je glaso pravo vero, je glaso z pomočjov nevtepeno poprijete Device Marije, je glaso z lourdeskov verov pravo vero i tak slabio prazne vere
lüdstva. Glaso je pravico nevtrüdno, glaso jo z odkritim čelom, glaso jo vsem, är je iskao edno: diiše vaše rešiti zveličati.
I kda vas je tak dugi deset let vkraj držao od slabe, prazne vere, kda vam je deset let toro pred duševne hiše rože, jäkosti brez greha poprijete Device Marije, te vas tüdi včio, kak je morete oboržavati. Vero v Nevte-peno Devico i nevtepeno živlenje brez greha poprijéte Device Marije ste se od toga lista včili, dragi Slovenci vsi, ne samo ženske, moški tüdi. Vsi morete zato zahvalni biti, vsi morete odsehmal ešče bole, kak dozdaj ' poglednoti tisto reč, štera vas k Mariji veže -— té ist — i se po navukah v njem pisanih ravnati. Ne odstopiti od lista Marijinoga. Pristopiti k njemi. Te se bojite od Marije, svoje matere nebeške čuti kaj ? Kakša deca bi bili te vi? V roke list vsi, moški i dečki tüdi, naj Prečista Devica Marija ma siné tüdi i ne samo hčeri. V roke moški Marijin list, etite ga radi, cecajte ž njega mleko nebeške matere, to je napünite se ž njénimi navuki, ka te močni, trdni vu veri, kak so bili oni, štere sem v Lourdesi vido.
Vsigdär, ali posebno zdaj potrebüjemo velike može. V tom strašnom boji odpadnikov ne smemo meti. Veli-kočo duševno pa Marija da, Marija ta nevtepena. Velike prošnje dober Bog dnesdén samo v Lourdesi poslühne. Nevtepeno poprijéta Devica Marija je dnesdén središče Božih čiid. Brezgrešno poprijétje njéno vam more zato, dragi poslušavci, v toj osmini, srdina vaših prošenj biti, če ščete, ka bi zmagali naši vojaki. K Mariji, k nevte-penoj kričite z tistov verov, kak v Lourdesi i z tistim nevtepemin živlenjom, kak tam, te se bo ponovila v tom boji znova svetopisemska zgodba, kak se dén za dnévom ponävla v Lourdesi : Jezus, Sin Nevtepene Device Marije, bo na njéno prošnjo pomenjkanje trpečim obilnost dao, on bo pešajoče okrepo, slabe ojunačo, male napuno z
dvojnov močjov i pripelao do popolne zmage, če potrebno ešče po čiidnoj poti. nevtepenoj 'Materi deca z nevte-penim srcom, i zmaga naša bo.
Pred desetimi leti je v toj fari Nevtepena zmagala. Ona je odpravila vse zadržke, šteri so ovirali lista "na svetlo davanje. Ona bo zdaj tildi zmagala, samo prosite jo. Prosite jo za živo, lourdesko vero, prosite jo za obstanek Marijinoga lista vsem slovencom na diišni ha-sek, prosite jo za zmago naše vojske, naj se Marijin deo, naša draga domovina obvarje neprijätela. Prosite jo pa to vse z viipanjom na njéno brezgrešno poprijétje, i zmagate jo, kak je ona ž njim premagala peklensko kačo, hildoga diiha, zmagate jo, posltihnola vas bo. Zdi-hävajmo zato v té namen z lourdeskov verov k njej: O Marija, brez greha poprijéta, prosi za nas, prosi za näs, pomagaj nam, pomagaj nam. Amen.
Govor Berdén Andraša, beltinskoga kaplana, držani dee. 11-ga vecér.
PredvCéraj ste čiili, predragi krščeniki, genliv govor od grozovitostih boja. Pokazano vam je pa tüdi bilo vrastvo proti njim v pomoči Prečiste Device Marije. Ta dobra mati je naša pomočnica v toj strašnoj sili. Ona je »pomočnica krščenikov.« Ali bilo je vremen, kda so njo pod té m častnim naslovom ešče nej poznali. Zato zaletim nazaj v starodavne čase, v tisto dobo, v šteroj se je BI. D. Marija posebno kak pomočnica krščanstva prikazala i tak lüdi častiti začela, naj se v toj nevoli boja k njej obrnéte i z obema rokama sprijmete gor Marijin list, po šterom je teliko pomoči ponüdila stiskanim srcom v tom vihérnom časi.
Leta 1571-ga dve vojski stopita na bojišči si nasproti. Edna velika, nešteta, drüga mala, ka bi jo človek lehko v prgiščo stisno. V toj prvoj lada veselje i krik radosten, är so gotovi da zmagajo mali krščanski šereg i tak njim cela Europa v roke pride. Türki so se tak veselili, ki so napadali krščanski svet. Proti njim je pa sveti Pij V. rimski papa vküp pobrao malo krščansko armado. Več je ne mogo. Vera Jezušova je v velikoj nevarnosti bila, zato se trdio sveti oča z cele moči na-gučati krščanske vladare, naj branijo pravico. Ali samo malo z med njih ga je bogalo. V strähi je zato on, je krščanski mali šereg i da v svojoj lastnoj moči se ne more viipati, oči obrne proti nébi. Proti nébi se obrnejo pred bitkov vsi vojaki, dolpoklenejo pa začnejo moliti sveti rožni venec, naj njim BI. D. Marija zmägo podeli. Bila je pa ravno té dén rožnovenske bratovčine pobožnost. Po molitvi gorstanejo, nadpoveljnik vojske pa nazvijé zastavo od pape dobleno, na šteroj na vrhi je bio križ, znaménje zmage, pod njim pa BI. D. Marija z svojim liiblenim detetom. Kak to zastavo krščanski vojaki zaglédnejo, strah njim mine i se tak navdiišeno vdärijo v neprijätela grozno velikoga, da ga premagajo, v beg splodijo, Europo od poganstva odslobodijo i ešče tresiti jezer krscénikov rešijo, štere je tiirk že vlovlene meo.
Gda se je ta bitka vršila, je sv. Pij papa z svojimi dühovniki i rimsko liidstvo sveti rožni venec molilo za zmago krščanstva. Med molitvov ednok rimpapa samo skoz okno na nebo zača gledati i gleda dugo, dugo, kak da bi se v sunci, ali v drügom nebeskom sveti kaj godilo. Kda pa po dugom glédanji dol vzeme svoj pogled z nébe, veselo prävi svojim dühovnikom : hodimo v cérkev na hvalodävanje, Marija je zmagala nevernoga neprijätela. Radiije se vse, kipi vse proti cerkvi, zahva-lüje se vsako srcé BI. Devici Mariji, ka je na čUden način pomogla krščenikom i radostno pa navdušeno moli
pa spevle novi Marijin naslov v lauretanskih litanijah, šteroga je sveti oča zdaj prvič v njé spleo »Pomočnica krščenikov, moli Boga za nas ! «
I v tom srditom boji, steri se zdaj bije na površji zemle, mislite, ka bo što driigi pomagao malim, vernim krščenikom, kak Marija? Zdaj tüdi, kak v imenüvanom boji, se pravica, krščanstvo šče potreti od premočnih i nevernih protivnikov, pa gotovo ne doségnejo svojega namena, pa stalno se vjalovi njivo nakanenje, pa zais-tino zmaga Marija kre strani pravičnoga krščanskoga šerega, če bodo i drüge dUše zarazmele to, kaj so v toj cerkvi teliki jezeri zapopadnoli pa bodo prosile Marijo z vüpanjom i pobožno : Pomoč kristjanov, prosi za zas !
Grozovitosti se godijo v boji ; čiili ste je ; joč nam sili, če si samo mislimo na njé. I pomoč proti njim je BI. Devica Marija. Odkrijem vam iz stärodävnih časov edno grozovitost i odprävlanje njé po Mariji, naj naše grozovitosti dokončanje tüdi od njé sprosimo i zadobimo.
Pomor je v Rimi. Po dva-trijé mrtveci so v vsakoj hiši. Nega driižine brez žalUvanja. Nepokopano ležijo nešteta mrtva tela, štera že zverine žačajo trgati. Grozna zdüha se širi po zraki. Kovranje strahovito brečijo po njem: »kvär, kvär« i se spüstijo zdaj na ednoga deteta, po tem pa pali na ednoga stariša mrtvo telo i je trgati začnejo. Stariš i dete pa glédata to, pomagati pa ne moreta. Če de to ešče en čas trpelo, prejde celo imenitno mesto. K^e je pa pomoč proti toj nevoli? 'Sveti Gregor papa zna za to pomoč. V procesijo spravi vso lüdstvo rimsko, križ njim da na čelo, zastavo Marijino pa za njim i tak idejo vsi ž njim, v žalno čarno oblečenim okoli po mesti, prek po mrtvih telaj, v tistoj strašno] zdühi pa iz globočine srca prosijo, kričijo: »Sveta Devica, prosi za nas ! Bi. Dev. Marija, obramba grešnikov, pomagaj nam ! Sladka Dev. Marija, prosi za nas svojega Sina, ovak prejdemo ! « To se ponävla od vu-
lice do vulice, dokeč ne prido do reke Tiber. Pred tov vodov procesija henja. Strašno se zača oblačiti i cela narava gibati. Lüdstvo se prestraši, papa v joč püsti, roké raztégne, pogléd na nebo vrže i milo zača prositi : »Svéta Devica, mati smilenosti, naša liiblena mati, k tebi zdihävamo v toj suznoj dolini ! Oh obrni svoje milostivne oči na nas i pokaži nam svojega sv. Sina, blagoslovleni sad svojega tela«.
Molitev henja i na ov kraj Tibera se pa zača svetiti vsigdar bole. Lüdstvo se na kolena spusti, svetlost narašča i prikaže se angel Gospodov z žerjavim mečom v roki. Po njem je Bog lüdi z pomorom morio. Zdaj ne bo več. Marija je zmagala i kaštigo odpravila. To naznanja Angel kaštigajoči, kda z drügimi angelmi vréd na nebeskoj viži začne spevati :
Zdravo K^ralica, Mati smilenosti !
Pesem se dokonča, angelje preminéjo i pomor tüdi ž njimi vréd. Lüdstvo pa iz zahvalnoga srca moli klečeč v cerkvi: »O Marija, naša mati, tebi naj vsaki jezik hvalo spevle, tvoje imé naj vsako srcé glasi. Ti si vzela nas pod svojo obrambo, ti si pomirila Boga za naše grehe, tvoja prošnja i tvoja molitev je nas smrti rešila. Bodi zato pozdrävlena, pomočnica krščenikov.«
1 grozovitosti boja ne bi mogla odpraviti, polehšati?
Z bojišča nam pišejo, ka po čtenji Marijinoga lista so dečki tä pustili preklinjanje, so si Marijo za pomočnico vzeli, ešče eden luteran med njimi i veselo spoznavajo, ka je Marija čuva i brani pa pomaga. Pomaga Marija na bojišči po Marijinom listi, šteri vaše vojake napunjäva z vüvanjom do Marijine pomoči, šteri vaša srca nadigava na pobožne molitve za vojake, šteri vaše roke na darovitost odpira, ka pomagata siromaškim lazarom vojakom. Vidite keliko se lejša grozovitost boja po Marijinom listi ! Keliko vojakov je dobilo smilenoga samaritanca na boj-
nom poli k sebi iz med tistih, ki so Marijin list čteli, se ž njegovimi navuki napunjävali, ka so v nevarnost postavili svoje lastno živlenje i le odnesli ranjence iz pred neprijätela, ali pa mirajočemi pri skradnjoj viiri na viiho šepetali: Marija pomagaj mi! Keliko je zadobiio blaženo smrt, keliko olehšanje vie iz med pokojnih vojakov, za volo onih molitev, štere so naročniki Marijinoga lista genjeni po dobrom čitanji opravili za njé ! 1 vso to pomoč je Marija ponudila, so to olehšavo v bojnih grozo-vitostih je ona spravila. Njéno delo je Marijin list, njena smilenost je rodila po njem smilenost v naših srcah do naših vojakov. Njej naj bo zato hvala za to i naj tä hvala to bo, ka te té dar Marijin visiko cenili i obdržali od roda do roda.
Marija pomaga. Prinjej je zmaga i smilenost. K njej se obračajmo zato v téh dnévah. Njo prosimo za zmago, za njéno pomoč zdihävajmo v grozovitostih boja. 1 ka nam tä pomoč tem bole zagotovlena bo, obečajmo njej, ka ne odstopimo od Marijinoga lista, ka mo si njegove nävuke v srcé sadili, ka mo se z veseljom na-punili za volo onih vnogih svetih meš, štere se za naročnike služijo i drugo desetino začnemo s tem obe-čanjom, ka mo ga širili i preporačali vseSérom iz vse moči, är je on vnogo, vnogo milošče sproso od BI. D. Marije za naše vojäke, är je vnogo skuz obrisao, vnogo težin olehšao, vnogo diiš rešo večnoga i časnoga trp-lenja.
Dokončam z rečmi sv. Bernäta: »Vseh časov oči so na BI. Dev. Marijo glédale. Adam je k njej zdihavao, Eva se v njej viipala, ar je ona mati bože milosti, štero je Angel pozdrävlao: Zdrava bodi Marija, milošče si puna.« Obrnite vi tüdi, predrägi krščeniki svoje oči na njo, zo-vite jo, prosite jo pomoči i vüpajte se, veje ona: Pomočnica krščenikov. Amen.
Govor Lejko Števana, kaplana beltinskoga, držani dee. 12-ga večer.
Olej, mati tvoja!
Ednoga mladénca podoba mi pride pred- oči, ki je že svétcom prešteti, kda na to mesto stopim i sem tak srečen, ka v tisti venec, šteroga v toj fari na čast B. D. Marije pletéte, jaz tiidi lehko vteknem edno rožo. — Te mladénec, šteroga podoba mi pred očmi visi, je z plemenite družine rojeni. Živlenje je pa meo k ednomi piin-gradi spodobno, puno z najlepšimi korinami ; to so njegova dobra dela molitvi, štere je on posado v svojo diišo, dober Bog je je pa polevao z svojimi miloščami. Té mladénec je poläk, sv. Stanislav.
V njegovih gingavih, mladih letah, v šterih večina mladine ne pozna Boga i njegovih zapoved, je nikak to pitao toga mladénca: Stanislav, liibiš ti BI. D. Marijo? Do dna srca genjen svéti dečko odgovori: »Kak jo ne bi liibo, ve je ona moja dobra mati. Moja liibléna mati je, štera me z velikov liibéznostjov bräni, me v čelom živ-lenji sprevaja i mi brez računa milošč deli, kak jo ne bi liibo?«
Jaz, kda vas v tak velikom števili tü vkiip zbrane vidim, dragi krščeniki, vas tiidi pitam : liibite vi BI. Devico Marijo? — Oh kak jo ne bi liiblli, ve smo zato tii vkiip prišli, mi odgovorite. I jaz vam odgovorim nato: liibite jo samo, liibite jo i častite jo, ve je ona vaša dobra mati. — Od té naše dobre matere bi vam jaz dnes rad pär reči povedao, ka bi mi popolnoma znali njéna dobra deca biti, kak je ona popolnoma naša dobra mati. — Predno bi pa to razprävlao, zdehnem z rečmi svetnika: Marija, pokaži se nam dobro mater! — Pokaži se nam dobro mater, posliihni naše prošnje, kda te za pomoč prosimo v tom strašnom boji, mati bodo nam i našim vojakom posebno, är oni na bojnom poli nemajo materé. — Oda je liibléni Jezuš slovo jemao na skradnjoj večerji
od svojih apostolov, oni so jako tužni bili. Kak ne bi, ve so znali, ka v njem več zgiibijo, kak deca v svojem oči. Što bo zdaj pazo na njé, što je zagovärjao pred neprijäteli, što je vodo, što je včio nadale navuka zveli-čavnoga. Samo ništerno reč ešče čiijejo, to ka naj se lübijo med sebov, ka njim pošle svetoga Düha, ka je Oča nebeški naj ž njim v edinosti zdriižene zdrži. Ta ništerna reč se ešče glasi z viist liiblenoga Vučitela, za koga volo so ostavili svoj dom, z kém so si delili doz-daj radost i žalost... zatém pa... tiha postanejo njegova božanska viista, zgiibijo ga, sirote so... njega vlovijo i pred sod postavijo, oni pa razbežijo kak ovce brez pas-tira. Vbogi apoštoli! Siromaški vučeniki brez vučitela! Nevolna deca brez océ ! Sirote brez strehé! Pa nikoga ne böte meli brez zgiiblenoga Jezuša?... Na križi je Jezuš, njegova presveta krv že v slednjih kaplicah curi dol po križi ; tema je strašna i nema tihota... Ali kaj je to? Te mirajoči z slabim ali vendar odločnim glasom pravi nikaj. Apoštolje, veselite se. Očo zgubite, pa mater dobite. Proti svojoj liiblenoj, pod križom stoječoj materi pravi Jezus mirajoči: »Glej, sin tvoj« — i proti sv. Ja-noši »Glej, mati tvoja.« Mater je dobo diihovnik, je dobo človek, sina je dobila Marija namesto mirajočega svojega, dobila je pa za sinü človeka vsakoga tak, kak je diihovnik, sv. Janoš oblast Kristusovo noso za rešenje vsakoga človeka.
Tužni apoštoli, siromaški človeči rod, ne toži več, mater maš. Marija nas na rokaj drži, kak mati svoje dete poleg Jezušove vole i nas nikdar na eden hip dol ne dene. Ce bi nas pa v lückih rokäj vidila, na naročji greha, satana, dotečas se trdi, ka nas tam dol spravi i k sebi stisne, är nas samo ona šče varvati.
Samo ona nas šče meti. Znäte zakaj? To je Jezu-šova zadnja vola bila. Sv. Jiirij z Nikomedie lepo opiše pod križom stoječe Bože Matere misli i žele z temi rečmi :
»Ti trpiš, — pravi Marija Jezuši, — ti trpiš, sad mojega tela! Ti merješ moj sin, v kom sem jaz živela. Na križ si prebiti, ti jedinec moj... Nikoga več nej, z kim bi svojo bolezen delila. Ja, so tü ništerni, ki se ža-lostijo nad tebov ali ednoga ne, ki bi trpo, kak jaz zdaj. ZadUši me lUbézen, štera me z tebov veže. Pa li dokončaj svoje od vse dobrote bolše delo, moj sin. Ali dragi sinek, povej prie ešče edno reč svojoj materi ! Vzemi od méne slovo, moj Gospod, ki si povsod nazoči. Vošči mi ešče edno sladko reč, štera mi odsehmao v tolažbo bo. Napravi svoj testament. Na skradnjo svojo vüro se ne spozabi z svoje lUbléne materé. Povej njej edno reč,... poslušam te i na veke zdržim, kaj mi pravo boš.«
I vö je povedo, kaj je prosila, odločo njej je za tolažbo v testamenti dušo človečo. »Glej, sin tvoj.« To njej je pravo na zadnje. I če se pri divjem človeki najde poštUvanje do spunitve zadnje vole mirajočega, kak ne bi ta najsvetejša duša zadnjo volo Božega i svojega sinü v najvekšem pošlenji mela i zato kak ne bi se nam kazala za najbolšo mater! To je zrok, zakaj lübi Marija nateliko nas, zakaj nam sprosi teliko dobrot od Boga. Mati nam je. Popolnoma naša je. Dužni smo zato mi tüdi popolnoma njéni biti, njej zročiti vse, kaj mamo na dUši i na teli ; pa če nam svet, ali hudi duh vzéti šče kaj, pravimo odločno: ne dam, ne dam, to je Marijino, to je moje ltibléne nebeške matere.
Marija nas varje, samo dajmo se. Ne pravi, veliki sem, po svojih nogah bom hodo. Ne, ne pravi tak, daj se varvati, daj se voditi. Ne si tak sveti, kak sv. Augus-tin, sv. Bernat, sv. Bernardin, sv. Alojzij i drUgi nešteti, pa ti vsi so den za dnevom prosili Marijo : vari me, varvaj me, vodi me!
Glej, keliko jih je zablodilo i se pogUbilo, är so z Marijinoga krila dolsilili. Se bojiš, ka si dosta grešio, i te tä presveta mati ne bo pri sebi trpela? Ne misli tak,
Pa ne veš, ka mati ž betežnim detetom vekše smilenjé mä, kak z zdravim? Potolaži se z rečmi sv. Bernardina: »Pregledni celi evangelij, i če samo v ednom mesti najdeš, ka je Marija sigurna, lehko se bojiš. Če pa tak najdeš, kak tüdi jé, ka je ona vsigdär milostivna, te pa hvalo daj Bogi, ka ti je takšo pomočnico dao.«
Marijo mamo za mater i to je te najbolši naš del. Marijo mamo za mater po Jezušovoj voli, njéni smo tüdi po zročitvi svetoga Števana prvoga našega vogrskoga kräla i naj njéni ostanemo vekomaj, v tork se v toj cerkvi slovesno z nova prek damo njej po molitvi blaženoga Ludovika Grinjona.
Marijini'smo, kak velika sreča je to, ka takšo mater mamo. Sv. Bernät, ki je tak lepo znao od Marije govoriti, ka so ga za medovüstnoga zväli, ka so njemi cüdec pravili : tebe je Marija nadajala — pravim té njéni svetnik präv': »Marija je sunce našega živlenja, šteroga če nega, kde je svetloba? Či nega Marije, velika megla, strahovita tmica sède na celi svet. Zato pa z celoga srca i z cele dUše moremo častiti Blaženo Devico Marijo.« I to včinimo, če se njej popolnoma prek damo. 1 to smo dužni včiniti, da če je Marija popolnoma moja, jaz tüdi popolnoma njéni morem biti. Daj se zato, draga dUša, zevsem prek njej. Ne samo z jezikom, nego z djänjom trüdi pravi, z živlenjom tüdi kaži, ka si Marijin sin, Marijina hči.
Sveti Bernat je ednok veliko procesijo vodo v spejer-sko cerkev, med šterov je lüdstvo popevalo pesem : »Zdrava bodi oh kralica.« Pesem se je dokončala z temi rečmi: »1 pokaži nam po tom nevolnom živlenji Jezuša, sad svojega tela.« Lüdstvo čaka zdaj na molitev dühov-nika. Té pa navdušen od prevelike lUbézni do Prečiste Device Marije z radostnim glasom spregovori: »O milostivna, o dobrotivna, o sladka Devica Marija.« 1 od toga časa mal se po celoj matericerkvi té reči pridenejo k Salve Regini.
Milostivna, dobrotivna i sladka mati nam je Marija. Sunce topločo, mati pa lübezen mä. Marija pa oboje, är je sunce, večno sunce, Jezus Kristus, tüdi v njénom krili začšlo sijati i pot kazati grešnomi sveti. Hodimo zato k njej, naj nas segreva z svojim vročim, liibavipunim srcom, hodimo k njej, naj nas lübi z svojov materinskov diišov, hodimo k njej, naj nas hräni z svojim Jezušom. Naša je ona, naša mati popolnoma, njéna deca bodimo popolnoma. Pravimo njej zato z celim srcom : Marija ti si moja dobra mati, jaz pa tvoje dobro dete scém biti zdaj i na vekomaj. I kda njej tak obečamo, mislimo tüdi na naše vojäke, zdmžimo se ž njimi pri Mariji, ona nam naj bo srdišče liibézni, ona naj nas vkiip veže z svojov materinskov lUbéznostjov, štere loči té daini svet. Deca naj pri materi bo. Amen.
Govor Čačič Jožefa, farnoga namestnika oren-sovskoga, držani dee. 13-ga predpoldnom.
V zadnjo j mojoj predgi smo slišali ona svedočanstva, štera odkrivajo i posvetlüjejo brezgrehšno poprijetjé Prečiste D. Marije. Kak betežnik, šteri ne mogeo celo noč zadremati, si nikaj tak ne žele, kak da bi že ednok den bio. Kak strašno duga je ta noč, — vsaka vöra se njemi vidi cela večnost. »Oh da bi že ednok zasijäo prvi trak jütranje zorje skoz moje okno!« Tak zdihavle betežnik i z veseljom pozdravla svetlost jütranje zorje. Tak, dragi krščeniki, so pobožni i pravični staroga zakona zdihävali za Dévicov, štera njim ma porodi Emanuela, Jezuša Kr'stuša. V knigi Izaija proroka čtemo pitanje, štero je pogostoma prihajalo iz vüst pobožnih židovov: »Čuvar, kak daleč je že noč?« To ščejo rečti : Prorok, povej nam, kak dugo bo ešče držalo to čakanje i ta
negotovost? In v istoj knigi čtemo odgovor: »Čuvar je pravo: Jutrašnja zorja se vzdigava!« (Isai 21, 11, 12.)
Oh blaženi glas: »Jiitrašnja zorja se zdigava!« Rojena bo že skoro Devica, štera ma postati mati Odküpi-tela, rojena bo Marija pobožnim starišom Joakimi i Ani v Nazaret varaši. — I nam je že rojena. — Bodi nam pozdravleno lepo dete, bodi nam jezerokrat pozdravlena ti mladika iz korenine Jesse. Glejmo je, ka je nevtepeno to dete! Glejmo svedočbe, štere odkrivajo i posvetlüjejo brezgrehšno poprijetje njéno v novom zakoni.
V starodavnom časi v nekom mesti na Grčkom je bila edna celo lepa devica obtožena strahšne hiidobije. Pripelajo jo pred sodnike, da bi slišala svojo sodbo. Mela je obličje popolnoma zakrito, — tak so mogle te-dašnje ženske prihajati pred sodnika. — Zagovornik obtožene dekle jo začne z velikov prednostjov braniti i naprejprinese vse postave, štere govorijo za njo. Ali djanja i okolščine so tak očitne i tak dokazane, ka se je že čtelo na obrazi sodnikov, ka bo na smrt osojena. Teda se ešče enkrat vzdigne zagovornik in z rokov odtegne zagrinjalo od obličja device i pokaže sodnikom njeno zviinredno lepoto, tak, da so vsi spremenili svoje namene i prepričanje: »Naj žive! Na takšoj velikoj lepoti ne more ostati niti najmenša piknjica hudodelstva ! Srce takše device ne more nikše hiidobije včiniti!«
To dosegnoti je tiidi moj namen !
Preliibi bratje in sestre v Jezuši Kristusi ! Poglejte Marijo, poglejte mater Jusušovo, spomnite se vseh njeni reči, djanj, spomnite se z vsega njenoga živlenja, in pri pogledi na takšo neskončno lepoto skriknimo vsi kakti iz edni viist: Ti si, oh Devica, brez potrijetnoga greha spočeta, ar pri takšoj diišnoj lepoti šatan niti za hip ne meo črez te oblasti !
Prvi krščeniki so pohitroma začeli dobro spoznavati, koga so meli med sebom, gda se je mati Jezusa iz toga
sveta ločila. Kak bi tüdi ne? Vej so bili vekšega tala zidovi, v starom tastamenti vzgojeni. Vedili so dobro, ka je bilo oblübleno v raji i ka so pisali proroki. Prvi med vsemi, ki je prišeo k-spoznanji, je bio Janoš ap. i evangelista, šteromi je vmirajoči Odküpiteo pravo: »Glej tvoja mati!« i je Marijo z temi rečmi v njegovo varstvo iz-ročo. Kak devedesetletni starček, on eta piše v svojem Skrivnomi razodenji od D. Marije: »In glejte, prikazalo se jé veliko znamenje na nebi: Žena ogrnjena s suncom, mesec pod njenimi nogami, na njenoj glavi korona dva-najseteri zvezd!« (Apoc. 12, I.) — In kak so se v starom zakoni obračali pogledi vseh vernih k ženi, oblüble-noj v raji, ka kači glavo zdrobi, tak so odsemao vsa-koga krščenika obernjeni zopet k Prečistoj D. Mariji, kak njim jo je pokazao sv. Janoš evangelista v toj podobi.
Sv. očevje, cerkveni vučiteli vsi trdijo brezgrehšno poprijetje D. Marije.
V pesmi od Matere bože sv. Efrema se reče: »Ti, oh Gospod i tvoja sv. Mati, sta jedina v vsakom pogledi popolnoma čista; ar nej zamazka na Tebi i niti natvojoj Materi.«
Sv. Ambruš, majlanski püspek pa piše od Marije: »Devica je po milosti čista od vsakšega greha.« — Sv. Janoš damascenski trdi od njé: »K tomi raji kača ne mela pristopa.«
Smemo trditi, ka do VIII. stoletja ne bilo ni ednoga krščenika, ki bi ne vervao, ka je Marija brez poprijet-noga greha bila poprijeta, spočeta.
In ka so sv. očevje i cerkveni vučiteli trdili, to so trdili skoro vsi cerkveni zbori, ka D. Marija brez popri-jetnoga greha bila spočeta, med šterimi je najimenitnejši Tridetinski, po šterom se je gorečnost spoznanja na-vuka brezgrehšnoga poprijetja tak močno ražsirila, kak nekda je razširjena bila med krščenikami. Leta 1650-ga je zapovedao III. Ferdinand, ka more na vsevučelišči v
Pragi vsaki rektor, dekan in vsi professori slovesno pri-segnoti, ka oni pobožno verjejo v nevtepenom poprijetji preblažene D. Marije. Ta prisega se je mogla ponoviti vsako leto 8. decembra v cerkvi Matere bože. V tom XVII. stoletji imeniije vučeni Simon Šantageta že 6000 pisatelov, šteri so v razni končaj sveta zagovarjali brez-grehšno poprijetjé.
Veliki častilec Brezgrehšne je bio IX. Pius papa, šteri jo razglaso resnico brezgrehšnoga poprijetja, — za versko pravico je povedao, ka odsemao niti eden krščenik ne sme v tom navuki dvojiti. IX. Pius, imenüvan »Marijin Papa«, je zasado v korono nebeške kralice tisti dragoceni kamen, šteri napravi njeno korono slavnejšo, kak so korone vseh drügi svetnikov.
Na to je pa genola sv. Očo priprošnja francoski i amerikanski piišpekov. Zato so sv. Oča leta 1849 vse piiške sveta pitali za njihovo prepričanje. 600 piišpekov je ednoglasno trdilo to prävico vere. Leta 1854 pozove IX. Pius vse piišpeke v Rim na den 8. decembra. Prišlo je 92 piišpeka, 42 nadpiišpekov i kardinalov 54. Vküp so se spravili v skstinskoj kapeli in ob 9. vöri so šli v procesiji med popevanjom litanij vseh svetcov v baziliko sv. Petra, kde je bilo že nad 60,000 liidih spravleni. Papa sliiži sv. mešo do evangeliuma. Gda se je te predčteo v latinskom i grčkom jeziki, nastala je velika tihota ; vseh oči so obernejene na sv. Očo. Pred njega stopi pét odposlancev piišpekov i kardinalov i ga prosijo v imeni vsega krščanstva, naj razglasi brezgrehšno poprijetje, za versko resnico. Namestnik Kristusov radostno sprejme to prošnjo, ali pravi, ka trebe najobprvim Diiha svetoga na pomoč zvati. IX. Pius na kolena spadne zdaj pred svojim tronom in zaspevle »Pridi Diih sveti,«, vsi piiš-peki, diihovniki i lüdstvo pa spadne na kolena i genjeno odpeva. Zdaj se zdigne sv. Oča in kak najvišešnji vuči-teo in razlagalec vere stoji na svojem troni pred obličjom
cele zbrane katoličanske cerkve in razglasi z močnim, veličastnim glasom versko pravico, štera se glasi:
»K-časti najsvetejše, nerardeljene Trojice, k-slavi i poveličanji deviške bože Porodnice, tiidi k povišanji katoličanske vere i razvnoženji krščanstva, v oblasti našega Gospoda Jezuša Kr'stuša, svetih apoštolov Petra in Pavla in iz lastne oblasti razglasimo in potrdimo : navuk, — da je blažena D. Marija v prvam hipi svojega poprijétja po posebnoj milosti vsemogočnoga Boga za volo zasliig Jezuša Kristusa, Odküpitela človečega naroda, bila od vsega zamazka poprijetnoga prosta i obvarjena, — je od Boga razodet i more zato od vseh vernikov trdno vervan biti!«
Kda to veliko versko pravico sv. Oča vöpove, njegove oči se z kuzami napunijo, mogeo si je zbrati vse moči, da je dokončao veličastni razglas. Neizrekliva radost je napunila srca vseh nazočih, ki so bili tak srečni, ka so tam mogli biti. Naednok je zadonilo spevanje po celoj cerkvi sv. Petra, iz njeje pa šlo veselje v ves krščanski svet: Marija, naša mati, je greha na svojoj diiši nikdar ne mèla.
Dr. K1"'- Kak so slavili prvi krščeniki, sv. očevje i vučitelje in cerkveni zbori prečisto poprijeto D. Marijo, tak moremo mi tiidi to včiniti. In kak oni videvši njeno brezgrehšnost, do dna srca so se genoli, tak moremo mi tüdi včiniti, posebno zdaj v tom bojnom časi moremo njeno pomoč prositi za naše lüblene vojake, ki se tam na bojišči vojskiijejo proti nepriateli za nas i za našo domovino. Mi moremo to včiniti, ar oni ne morejo od velikoga trüda i zime. D. Marija pa poslühne naše prošnje, či z čistoga i poniznoga srca shajajo. Z tem namenom zdaj pokleknimo i molimo iz globočine srca: Oh Marija, brez poprijetnoga greha spočeta, prosi za nas, ki k tebi prihajamo, i za naše vojake, ka obladajo nepri-jatela i tak rešijo naš dom. Amen,
Govor Horvat Jožefa, plebanoša martjanskoga,
držani 13-ga decembra večer.
„Ovo od zdaj do me za blaženo pravili vsi narodi." Luk.
D. K !
»V nevarščini je naša draga domovina i ta ne-varščina pa domoliibav je vnoge in vnoge vu orožjč pozvala, steri so k našemi srci priraščeni, štere mi lübimo. Junaško se vojiijejo vsi za liibo domovino i za nas vse. I dokeč ovi po krvavoj kalvariji bojišča hodijo, ka je naša dužnost, ki smo doma ostali? Moliti, prositi moremo v pobožni molitvah dobroga Boga za zmago naši šeregov i za želno mirovčino. To pa obprvim od Boga moremo čakati zato, ar näs je menje, kak neprijatelov. Zato moremo moliti, naj stopi k nam, naj batri naše vojake, naj jim da moč do zadnje zmage, Naši vojaki tüdi to prosijo od nas, ar na vsakoj karti, štera z bojišča pride, molitev naprenosijo, molitev prosijo. Oni se morejo vojüvati i samo na zdihavanje majo čas, mi pa na molitev tüdi mamo čas. Vidim, ka ste vi zarazmeli to, da z velikov gorččnostjov pohajate té pobožnosti, štere se za zmago naši šeregov na čast. BI. D. Marii obslü-žavajo. Od njé prosimo obrambo, zagovarjanje pri Bogi, štera je že jezero let té naš orsag branila, zato, ar lüdstvo toga orsaga je vsigdar njo posebno poštUvalo, lübilo. PoštUvali so njo vsi narodi, ali niti eden ne na telko, kak lüdstvo našega orsaga. Istina vu vnogi i vnogi srcah je to poštUvanje vgaslo v našem orsagi tüdi, ali bole potemnelo, ali zdaj pa gori, naši vojaki se pa pod Marijinom zastavom vojüjejo, kak nigda, pa majo čisla z zebov, pa nosijo Marijine svetinice, kak so mèli nigda, kda so se proti pogani i törki vojüvali. Tak so odišli v bojno tüdi vogerskoslovenski vojaki, naši sini, naši moži, vaši brati, dragi moji poslühsavci, ki so eti doma
tüdi vsigdar poštiivali, lübili mater Jezusovo, BI. Devico Marijo.
Ta, kde junaška smrt zenja, kde štuki grmijo, krugle letijo, ftičkajo, so sebov nesli Marijino pošttivanje, Marijino lübav, štera je vu njihova srca od male malü zaceplena, da so to z maternim mlejkom v sébe cecali, da so to pri oči tüdi vidili, naimre BI. D. poštUvati i zato so jo vsi tüdi poštUvali, lübili eti v domačem kraji. Zvün Jezuša, ki je z domi ž njimi so, da so ga vsi k sebi vzéli v sv. prečiš čavanji, so naši vojaki BI. D. Marijo tüdi z sebov povabili, njéno obrambo, njéno zmožno zagovarjanje. Zato se ne cüdüjem, či z vüst ednoga ali drü-goga, šteri z bojišča nazaj pr:de, to morem čiiti : »Dosta sam trpo, štirinajsetkrat sam v ognji bio, ali edne mor-gUvajoče reči sam ne povedao, edno preklijanje, edno psüvanje je moj jezik ne ostavilo. Zato se né öüdüjem, či tak pridejo nazaj, kak so z domi odišli, naimre z Je-zušovim telom v srci, ka so nikšega greha ne včinilitam. I to vse BI. D. Mariji moremo zahvaliti mi, pa tüdi oni, da mi vsi vogerski katoličanske vere slovenje njo posebno postüjemo, lübimo. Z maternim mlekom njéno poStüvanje v sébe cecamo, zato živč med nami, zato gori med nami postüvanje, lUbézen do BI. D. Marije tak, kak skoro niti pri ednom liidstvi ne. Ar gde je tisto lüdstvo, štero bi jo z tak lepimi pesmami častilo, poz-dravlalo, kak jo pozdravla naše lüdstvo pa ne samo v cérkvi, nego vseposvédi, tak na poli, kak pri domi, tak med delom, kak med počivanjom stalno z pesmami BI. D. Marijo časti, pozdravla, od njé obrambo, zagovarjanje prosi pri Jezuši. Kak lepo nam postavlja pred oči, kak očivesno nam svedoči poštUvanje, lübav do BI. D. i vü-panje vu zmožnosti njénoga zagovorjanja to lüdstvo vu etoj pesmi: »Oh Marija sladka mati. Jas te nači nem-rem zvrati.« Za sladko, za dobro mater jo zové, ar zna, da kak edna sladka mati lubi svojo deco i jo zagovarja
pri oči, tak liibi, tak zagovarja nas Marija pri nebeskom Oči. Vsaka hiža je med našim liidstvom Marijino svetišče, ar vu vsakoj hiži visi njéni kep i vu vnogi i vnogi hižah cela familia vküp časti, poštiije njo z molitvov róz-noga venca. Nega naroda, med šterim bi tak razširjena bila molitev rožnoga venca, med šterim bi tak razširjena bila bratevčina živoga rožnoga venca.
Nega tüdi takše cérkvi, vu šteroj ne bi bilo njénoga oltara, ali konči kepov, podobe, šteri oltarje so vsigdar od sprotoletja do zime lepo okinčeni, pred šterimi podobami stalno lepe rožice cvetéjo, dišijo. Nega takšega Marijinoga mesta, kde ona posébno deli svoje milošče, štero naše slovensko lüdstvo ne bi z pobožnostjov i z poštUvanjom goripoiskalo. I pri nas se to tak od poko-lenja do pokolenja goriderži ino se povekšava. Ne je cüdo zato, či so naši- vojaki na bojišče tüdi z sebov nesi pošttivanje, lübav do BI. D. Marije i vživajo tam njéno obrambo, njéno zagovarjanje, da so vu takšoj okolščini gorizrasli. Kelkokrat čUje človek zdaj že ete reči: BI. D. Marija me je obvarvala, njoj morem zahvaliti, ka sam ne tam ostao. Ke'kokrat se zgodi ono, ka se je z ednim vojakom zgodilo, pri šterom je mala Marijina svetinica stavila kruglo, ka njem je ne v srcé šla.
Ali poleg toga veséloga kepa vidimo pri slovenskom lüdstvi büdi žalostnoga. Vidimo prinjem temno stran pri češčenji matere Bože. So med mami, ki majo z nami edno milo domovino vogrsko, edno drago mater slovensko, nemajo pa znami edne nebeške matere. Kunejo, špotajo tisto, štero mi zadosta niti častiti nesmo mogoči. Jezuša, njenoga Sina verjejo, mater njegovo pa njemi na naj-vekšo žalost tajijo. Zapelani so siromaki. Vzeti njim je šteo hüdi düh Jezuša, zato je je prie vkraj spravo od Blažene Device Marije.
Krivi ver vučitelje so zato vötrgnoli z src lüdih poš-tüvanje BI, D. Marije prvič, naj bi Jezuša tüdi mogli z

tém potom z oltara, z tabernaklna völüciti, z src lu-dih vöspraviti, ar kde se mati BI. D. Marija ne poštUje, tam blagoslov deleči Jezuš tüdi biti ne more, da ga tam odnet Marija, štera ga vu svoji naročah drži, odnese. Komi zato ne trebe BI. D. Marije, tistomi Jezuša tüdi ne trebe, pa ga tüdi niti nema, da ne bi mogeo po Njego-vom navuki svoj žitek ravnati, šteri navuk so njihovi vučitelje i pokvarili.
Nadale moji dragi, kde nega domä poStüvanja BI. D. Marije, tam nega düsevnoga vesélja, blaženstva, mira. Od pater Roh, z Jezušove driižbe dünovnika je Hamburg varaša ev. farar eto pitao : kak je to, ka se pri kato-ličdncih veliko duševno vesélje, zadovolnost i notrejšnji mir vidi? Glasovitni predgar je z smehom ete pleme-niten odgovor dao na to pitanje: Či v ednoj familiji ešče mati živč, té je oča z decov v vréd veséli, blaženi, či pa srcé familie, dobra mati že v grobi počiva, vse se v žalost obleéé, zanemi i žalostna je sirotna, brezi materé familie. Tak ste i vi; vaši vučitelje so posili vövtrgnoli z med vas mater. Mi katholičansci mamo vu nébi dobro mater, zato se naše srcé veseli.
Vnogi i vnogi poznajo, cütijo to, ka so sirote, ka nemajo materé, i želejo njo, kak nam to pesem ednoga ev. vere pesmara svedoči, štera se glasi: »Od hiže do hiže se pašči šereg sirotne dece. Prazno, sirotno je vse. Mrzla, zapuščena je hiža oèé. I očejo se i iščejo nikoga. Iščejo zgübleno, nepoznano nebeško mater.
Düh »Vkrej od Rima« je edno siromaško familio tüdi od sv. mat. cérkvi vkraj vtrgno. Mati je svojo deco v evangeličansko školo dala; ali nedužne dušice, štere so se prie privadile sv. mešo i sv. predgo v kath, cérkvi poslUhšati, so na dale tüdi verno hodile v kath. cérkev. Večernico so tüdi ne zapüstile. Ednok je mati njé zgrabila, ali prie kak bi nad njimi svoje óemére spila, je deklička vküp sklenila roké, proti njej zdignola
i to pravila: »Liiba mati, bodimo znova katholičani, glejte tü je vse lepše : katholičani nebeško mater tüdi majo. Mati joče, k sebi stisne svojo hčerko, jo kUšne i z svojov decov notri ide k plebanoši i z potrtim srcom prosi njih, naj nazaj vzemejo v krilo prave vere njo, zapravlasto dete.
Na Pruškom je pa edna vervajoča mati, ne neverna, "z velikov skrblivostjov včila svojega maloga sineka »Oča naš« moliti i na ltìbéznost nebeskoga Oče. Lübez-nivo dejte svoje sive oči ednok žalostno na mater po-digne i žalostno jo pita: »LObléna mati, zakaj gučiš meni tak lepe reči samo jedino od nebeskoga Oče, nemarno mi nebeške matere? Jeli more biti dober oča, brezi dobre sladke matere?« Ovo kak modro se je čednilo to nedužno srcé : Moremo v nébi nebeško mater méti, či mamo tam nebeskoga Očo. V šteroj familiji nega materé, ta je ne prava cela familia. Oča, brati, sestre je nepopolna familia. I v nébi ne more faliti mati, ar oblast smrti se z grobom eti na svéjti zapré.
Jeli mi je potrebno svedočiti potomtoga ono, kak srečni smo mi, ka smo hotrige kath. sv. mat. cérkvi, štera poštuje BI. D. Mario, ka smo ker. kath. šteri BI. D. Mario za mater mamo, njo za mater zovémo, kda eto pravimo : Oh Maria, sladka mati. Jaz te nači nem-rem zvati. Smejéjo se z nas, ogrizavajo nas tisti, šteri BI. D, Mario ne pošftijejo i to pravijo, ka mi Mario molimo. Milüvanja vredni siromacje i nerazumni blod-niki so, šteri niti to ne véjo, ka je razloček med molbov i med postüvanjom.
Pomilüvanja vredni so, za štere ne ga drüge pomoči, kak prositi tisto za njé, štere oni ne spoznajo, kak prositi Prečisto Devico Marijo, naj za deco svojo vzeme tiste, ki jo za mater meti neščejo. Prosite, prosite zato drage dOše v teh dnévaj dobro mater nebeško za povrnenje svojih bratov krivoverskih, ka bodo z nami i oni pobožno molili : zdrava Marija, milosti puna. Amen.

Govor Sakovič Jožefa, plebanoša tiirniškoga, držani decembra 14-ga večer.
Zdaj lüdje po vsoj Europi na boj mislijo, od boja gučijo. Jas vam dnes tüdi od boja želem govoriti. Ali ne
I od tistoga boja, šteri v Srbiji i v Galiciji stoji. Od šte-roga boja vam jas ščem govoriti, v tistom lüdje neimajo v rokaj pušk i mečov, nego pero mäjo v rokaj i v hiži pri stoli sedijo i pišejo ino s tem pisanjom želejo drügim lüdem duševno živlenje pogiibiti ali obdržati. To je : od tistoga dühovnoga boja vam nakanim govoriti, šteroga neprijätelje Kjistušovoga Evangeliuma v knigaj, novinaj i časopisaj pelajo proti krščanskoj veri. Té boj že tak dugo trpi, kak dugo Kristusova sveta Cerkev na svejti goris-toji. Ali najbole divji je postano té boj vu novejšem vremeni, kda s priličnimi mašinami jako hitro znajo Stampati, i kda že skoro vsaki človek novine čte ! Zato je potrebno, naj vsi krščanski lüdje poznajo veliko pogübelnost bož-noga, lagojega štampa, novin, časopisov i knig; naj vsi znajo, ka se proti tomi božnomi štampi moremo z dobrim štampom braniti.
Znäbiti što iz med vas zdaj misli : Ali kak sliši stam-panje k osemdnévnoj pobožnosti prečistoga poprijétja Blažene Device Marije? Jako k njoj sliši. Ar na čast i pod obrambov brezmadežnoga poprijétja Device Marije je pred desetimi letami na svetlo stopo prvi slovenski mesečni štamp pod iménom »Marijin list.« Té pobožen časopis zdaj obslUžava svoj desétletni jubilej. Vidite, tak siisi pri nas štamp ali tisk k osemdnévnoj pobožnosti k brezmadežno]' Materi Božoj. Zato prie, kak bi dokončali to osemdnévno pobožnost, si moremo premisliti, ka je té »Marijin list« i poprek vsaki dober, pošteni krščanski tisk ali štamp potrebna obramba za našo krščansko vero, za naše dOševne dragocenosti proti roparskomi, protiv-
nomi stampi, proti božnim, lažlivim i nevernim novinam i časopisom.
1. Ar glédajte hüdi boj, šteroga božne, neverne no-vine i časopisi proti krščanskoj veri, proti pobožnosti i proti vsem dobrim jakostam pelajo. Što piše novine? V vogrskom orsagi na vekše židovje, šteri goreč odürjä-vajo vse, ka je krščansko. Zvün židovov novine pišejo vnogi krivoverniki i odpadniki od prave vere. Vsem tem je Kristusov Evangelium i katoliška Maticérkev na poti. Zäto vu svojih novinaj dolinosijo sveto Matercerkev, ogovarjajo rimskoga päpo i piišpeke, ogrizävajo pope. norca se delajo z pobožnosti, z jakosti i ze vsega, ka je svéto. I té njihove novine se vsaki den na stojezere razpošilajo po orsagi. Lüdje ctéjo té novine. Božni i grešni liidje včasi radi verjejo, ka se v teh novinaj piše, ar je to njim po voli. Verni katoličanski liidje tüdi ctéjo té novine. Za-prva ne verjejo njihovih lažih. Ali kda že večkrat ctéjo, pa vsikdar spodobne božne glase najdejo v njih od piišpekov i popév, od barätov i nün ; te si etak mislijo : Z toga pa nikaj li more istina biti, ovak ne bi telikokrat pisali. To pa pozabijo, ka je papér potrpliv i ne postävla se proti, kakšteč velike laži i blaznosti pišejo na njega. Ali pa kda prosti lüdje vsaki den ctéjo, ka je ne vse tak, kak popi predgajo ; ali pa, ka popi za svoj krüh pred-gajo; ali pa, ka so popi neprijatelje lüdstva, zäto neš-čejo, ka bi se lüdstvo izobraževalo, včilo, omikalo, ar bi praj te oni ne meli več oblasti nad njim : prävini, kda takše laži lüdje vsaki den ctéjo, je na zädnje za istino držijo; i tak pomali začnejo dvojiti v krščanskih resnicaj, zametävati sveto Matercerkev, štera — veli — tak nevredne sluge mä. Potom povržejo spoved i sveto prečiš-čavanje, v nedelo mesto cerkvi idejo v krčmo židovsko novino čtet, i tak njim je pot skvarjenja gotova. Po toj poti lovi hüdi düh düse. Zato so božne, lažlive novine najboljši pomočniki hüdoga düha, hläpci pekla.
Keliko millionov lüdih se je že pokvarilo po božnih novinaj i knigaj! Božne novine, to so tisti krivi proroki, od šterih nas je Boži Zveličar čuvati šteo z etimi rečmi: »Čuvajte se krivih prorokov, šteri prihajajo k vam v ov-čenom gvanti, od znotra so pa zgrablivi vucké!« To bože opominanje si more vsaki krščenik zapomniti, i kda si novino odebira, štero de čteo, more prlé poglednoti, što piše to novino, jeli je pisateo ne krivi prorok, jeli je ne božno drevo, štero ne more dobroga sadii roditi? »Ž njihovih sadov spoznate nje.« I či vidi, ka to novino ži-dovje, krivoverniki, ali pa božnoga žitka krščeniki pišejo, i dävajo na svetlo, te na ogen ž njov ! Naj ne dà penez za njo i naj je ne čtč, ar bi si ž njov stanovito zagif-tao diišo !
Proti toj diiševnoj pogiibelnosti, štero božen tisk ali štamp razširjava na svejti, se moremo braniti, vojskiivati. XIII. Leon papa so pravili: »Stampi moremo štamp proti postaviti«; tisk proti tiski, dober tisk proti božnomi tiski, dobre, poštene novine proti božnim, lažlivim novinam ; pobožne, krščanske časopise proti židovskim, slobodno-zidarskim i poganskim spisom ! Ar dnes den liidje želejo čteti. Zato je potrebno poštene krščanske časopise na svetlo davati. Ar či krščanski liidje takših dobrih tiskovin ne najdejo, té v roke zemejo neprijätelske tiskovine, po šterih se pokvarijo. To je v naših dnevaj apostolsko delo, liidem dobre krščanske tiskovine v roke dati. V teh dobrih novinaj i časopisaj se laži židovskih i slobodnozidarskih novin lehko odkrijejo i nazajvržejo, da slabim liidem ne bodo škodile. Iz dobrih spisov se liidje navčijo katoli-čansko vero i sveto Matercerkev bole spoznavati i ceniti. Iz lepe példe drügih lüdih se lüdje radi odločijo na dobro. Keliko večerov i nedelskih popoldnévov liidje brez dühov-noga veselja i vživanja med praznim gučom tä poträtijo ! Či si mesto praznih gučov majo dobro novino ali čašo-pis naprej zéti, keliko boljše se pri tom počutijo, keliko
diiševnoga veselja i dobrih navukov si z toga zemejo! Zäto ponävlam : Ki dobre krščenske tiskovine, dobro Ctenjé na svetlo däva i med liidmi razširjava, tisti apoš-tolsko, misijonarsko delo oprävla. Eden pobožen katoli-čanski mož na Českom je duga leta dobre katoličanske tiskovine, knige i časopise noso okoli po orsagi; šo je od sela do sela i odavao lüdem svoje blago. Pri njego-vom sprévodi je eden imeniti predgar to pravo, ka je té siromak človek več diiševnoga haska včino lüdem i več dUš je pomogeo v nebesa, kak deset dühovnih pastérov.
2. Ka vogrski Slovenci potrebüjejo dober štamp ali tisk, ka njim je potrebno dobro ctenjé v roke dati, to so slovenski katoličanski dühovni pastérje že davno čU-tili. Naj toj ootrebčini odpomoreio, zato so razširjavali med lüdmi rnige driižbe svetoga Mohora. Ali narečje teh jako dobrih, vse hvale vrednih knig se malo loči od našega slovenskoga jezika, zato ki je ne navaden tistoga jezika, tisti v teh knigaj nemre vse razmeti i težavno je čtč. Zatogavolo smo cütili, ka bi potrebno bilo v našem slovenskom narečji dati lüdem čtenje! Cütili smo to vsi, ka bi potrebno bilo, ali zaèétek včiniti, toga smo ne vüpali, toga smo se bojali. Ali bili so teda vu etoj fari eden jaki kaplan, šteri so meli to batrivnost, to veliko vüpanje v Bogi, ka so začeli pisati i na svetlo da-vati eden pobožen mesečen list, toga prvoga v našem slovenskom jeziki. V etoj cérkvi, pred tabernaklnom so prosili pomoč k svojemi velikomi deli. I bože poti so čudne i skrivne. Či so ravno potle svoj list kak samostojni dühoven paster v drügom kraji nadaljävali, zdaj desétletni jubilej svojega lista znovič v etoj cerkvi obslü-žavajo i pred tem oltarom dajo Bogi hvalo, ka njim je dao jakost to apoštolsko delo deset let spelävati. Vi toga dobroga^mešnika poznate, ar eti med vami živčjo. Nei-majo fare, pa li ^ 2 farnikov, več vernih poslUšavcov majo, kak deset plebanošov. V slabom teli, ali s čvrstim
dühom oni vsem vogrskim slovencom predgajo, dobre navuke davajo v »Marijinom listi« i v svojih »Novinaj.« Jas ne govorim od toga zato, naj dnes toga vernoga slugo božega pohvalim, ar oni ne delajo za zemelsko hvalo, nego za nebeški, za vekivečni najem ; povedati pa té reči li morem zäto, ka naj vsaki vogrski sloven zna, što je njegov prijateo, što aldüje svoje živlenje i vse svoje telovne i diiščvne moči za njega, naj tak vsaki vogrski slovenec doli zeme klobük pred tem mešnikom, od šteroga boljšega prijatela je ešče ne meo na širokom svejti, i Bog ve, jeli de ga meo za njimi. Oni bi meli pravico počivati, sveta Maticerkev od njih ne térja več sliižbe. Ali srce njim ne dä mira, lübav do slovencov, do vernih dUš jih ne nihä počivati; nego z vnogim trü-dom vrejüjejo »Marijin list« i »Novine,« naj tak svojim slovenskim bratom dober štamp, pošteno ctenjé dajo v roke i naj je čuvajo lagojega čtenja. Keliko dühovnoga dobra so oni lüdem spravili po tom listi? Keliko grešnikov se je povrnolo i lepši žitek začelo po lepom čtenji toga lista? Keliko pobožnosti se je prikazalo Bogi od lüdih, ki so v tom listi lepe példe čtel: ino so je vu djanji nasledüvali ! Ka vogrski Slovenci dnes bole oc znajo sveto Matercerkév, njéne narédbe i priprave, ka bole poznajo i spuniti znajo svoje krščanske dužnosti, vse to je zaslUžba toga lista. I vse to je v nebi z zlatimi literarni gorizapisano. —
Ali gda té dober človek i goreči duhovnik to apoš-tolsko i misijonarsko delo z velikim trüdom oprävlajo, té tisti, za štere oni té trüde nosijo, tüdi morejo spoznati svoje dužnosti do toga dela. Štamp peneze košta, tiskarno delo je drago. Zato so vogrski slovenci dužni »Marijin list i Novine« podpirati, to je: naročiti si je i plačati za nje ! Sedem jezér slovenskih katoličanskih hiž je v našoj domovini; teliko bi moglo biti tüdi naročnikov »Marijinoga lista i Novin,« pa jih je samo polovinal
Skem več naročnikov bo, stem lepši i obširnejši lehko bode »Marijin listi Novine.« Za izobraževanje, za omiko vogrskih slovencov, za diiševno napredovanje i za lepo obnašanje naše mladine je vredno eden mali aldov prinesti. Ki apoštolsko, misijonarsko delo podpira, delnik bode najema apoštolov i misijonarov.
Govor Bašša Ivana, plebanoša bogojanskoga, držani decembra 15-ga popoldne.
„Lübezniva moja je odišla vu svoj ograček, k posta-tam začimb, ka bi vu ogračekaj pasla ino lelije pobirala." Pes. pesmih 6, 1.
Tak spevle od Düha svétoga navdejhnjéni kraleski pesmar od dtiše človeče, štera z celov goréénostjov srca liibi Jezuša. Što je naime tä lübezniva, či ne diiša člo-veča, štera išče Jezuša. Ka je to za ogračeka, od šteroga guči to, Düh Bog? Tisti ograček je to, vu šterom lelje nedužnosti, gorééi ščipki liibéznosti, ponižne modre vio-lice rastéjo. Ograček diiš, štere ltibjio Jezusi i želejo vsikdar prinjem prebivati.
Glejte, v té ograček je odišla diiša, pravi nebeški za-ročnik, tista diiša naime, štera njega liibi i štero on liibi. Med pobožne diiše je odišla, šterih jäkosti so, kak cve-téée rože pred Bogom, šterih molitve i dobra dela so, kak diséce začinbe pa med temi diišami šč0 pasti svoje oči, svoja viiha, svojo diišo, ka bi se več navčila ino ešče bole liibila Onoga, ki je njo na pot jäkostih pri-pelao, ka bi si lelije nadužnosti, bele, nevtepene lelije trgala, ka bi se tä däla zevsema svojemi nebeskomi za-ročniki vu nedužnosti svojega srca.
L. K- Močno verjem, ka ne med nami niednoga, ki nebi rad v té ograček prišeo, to je, ki nebi rad stopo
med one, ki kak cvetéée rože stojijo že tO na zemli pred obličjom božim, pred očmi nebeskoga zaročnika verno-pobožnih duš- Vsaki näs bi rad povolen bio Bogi ino se veselio tomi, ka njega Bog rad mä. Väs vsaki bi želo stalno pot, štera ga pela v té ogrädec boži.
Pa jas znam takšo pot pa poznam takši ograček. Poznate «Marijin List?« Ga vdäblate? Ga ctéte od meseca, do meseca? Si premišldvlete ona, štera ste tam čteli ? Ga širite poleg vaše moči ? Pišete vu njega svojo lübav k diišam i BI. D. Mariji?
Glejte, vsi naročnicje, širitelje i pisatelje toga lista so tak eden ograček, štere edna žela veže vküper, žela, naj bi se čast BI. D. Marije vsikdär bole širila i naj bi mi vsi po toj poti prišli v pravi ogradec Jezušov, naj bi nas vseh diiše prijetne i liibeznive bile pred svojim nebeškim zaročnikom.
„Častilec Marijin prejdti nemre," pravi sv. Bernard. Kak bi pa te mogeo prejdti on, ki ne samo, ka sam časti BI. D. Marijo, nego se tüdi skrbi, naj drügi njo tüdi poznajo ino častijo. Pa vsaki, ki naš list däva drü-gim vu svojo j, ali lückoj hiži v roke, ka drügo dela, kak Marijino cast nadigava tüdi v srcaj drügih. Z tem si spravla nove milošče ino z vsakim takšim djanjom bliže stopi k onomi ogračeki, vu šterom je popuna čistost doma, v šterom lelije cvetéjo.
Zadosta ste čUli v tej dnévaj od toga, ka bom vam bole razložavao? Vsi znämo, ka je dobro étenjé dnes-dén potrebno, ka je Bogi povoli ino priporočeno vsakoj dUši, štera šče po poti jakosti naprej idti.
Pa je te reči naše slovensko lüstvo zarazmelo, je z velkim veséljom prijalo gori »Marijin list,« ga je razširilo povsédi, kde dobri slovenci prebivajo ino je z tem neprecenlivi hasek včinolo samomi sebi.
Sadove toga lista štere jo obrodo vu desetih letaj, što bi znao povedati ? Vs&znajoči Bog, ki vsa srca preg-
lejüje, zna samo, kelko diiševnoga haska je prišlo v tom časi z toga lista. Kelko grešnikov je povrglo svoje stare grešne poti, keiko slabih je grätalo ponjem močnih, kelko močnih se je potrdilo na svojoj dobroj poti !
Pa te sadove Bog plača onim, ki so si ga od za-ččtka mao naročili ino so z svojim äldovom mogoče včinoli list vödävati.
Ešče bole plača onim, ki so od hiže do hiže hodeči širili list, ga raznašali, ga preporačali ino poleg toga tü i tam zna biti tüdi kakše neprilike trpeli.
Plača Bog tüdi njemi, ki ga je zmislo ino z velkim äldovom začno, tistim, ki so se trüdili za njega ino so vnogokrät svoje vöre počitka darüvali med pisanjom za Marijin List.
Od Jeremia proroka ètémo, ka je doli spisati dao svoja proroküvanja z Baruh prorokom ino ga je poslao, naj to knigo na dén posta v cérkvi lüstvi goriprecté. Baruh ga je bogao, är je pa vu tom proroküvanji razd-jänje Jeruzalema bilo naprej povedeno ino sužnost babilonska, je Joakim kräl vzeo proroki z rok pismo i zežgao. Pa je proroka notri dao zapreti. Da so pa prorocje znova spisali ino širili käzen božo, štera mä pridti, pa so ne henjali širiti reč božo. Tak ne smemo tüdi mi henjati za volo neprijätelov širiti naš list, nego tem verneše za njega delati.
Sv. Tomaž Akvinski je edno glasovitno knigo pisao od pravic naše vere pa po dokončanji toga dela se njé-rni Jezuš skäzao i njemi pravo: „Dobro si pisao od mene, Tomaž," Z tem njemi je dao naznänje, ka se njemi vidi njegovo pisanje, štero je že tak vnogim bilo na pomoč po poti v nebésa.
Pa či je Jezuš tak pohvälo dobro čtenj6 i onoga, ki je to lüdem v roke dao, te mi tüdi mämo vüpanje, ka ne delamo zamän za njegove sv. Matere i njegovo diko.
Istina, ka smo ne kak sv. Tomaž, istina je, ka na-
ši čtevci so tüdi ne tisti, ki bi mogoči bili zarazmeti njega, istina je, ka v našem ogračeki šče znam koprive tüdi rastéjo tü i tam, ka včasi vövdäri vu njem kakši lipüj, osit, androsen, loboda pa jas ne vem, ka za božne, škodlive, ali nepotrebne rastline — da pa ne pozabmo, ka mi delamo za Marijino čast. Delajmo zato li dale za Marijino čast, pišmo, širijmo, čtimo „Marijin List,,, naj grata naš ograček tüdi čisti, nedužen, dišeči, prijeten Bogi ino BI. D. Mariji.
Pa kda smo eti vküp sprävleni hvalodavajoči Bogi za dobrote i milošče, štere smo po Marijinom listi vži-vali, te prosimo tüdi Boga, naj nam da duže moč pisati, širiti, čteti od BI. D. Marije ino njénih jäkostih, pa se spomenimo z vseh, ki vseširom posveti znami vréd lübijo dobro krščansko čtenje ino si k srci vzemejo reči dobre knige, posebno po z onih, ki so z našega kraja prijätli našega lista tam na dalésnji bojiščaj, naj je BI. Devica Marija za to dobro delo ne povrže, nego okrepi, pomaga, nevarnosti čuva ino njim zmägo da, ka se na-konci toga boja znova zjedinimo vu lübeznosti BI. Device Marije ino vsi vküp pridemo med postati dišav, kde le-lije večnosti cvetejo. —- Amen.
Opomba,
Tisti lanski naročniki, ki letos nikak nej so mogoči meti Marijinoga lista, naj za januarski snopič plačajo 20 filerov tam, kde so list dàblali. Siromaki pa mesto plače naj molijo za naročnike.
Vabilo k naročitvi.
Žalosten čas boja trpi, potrebiijemo vsi tolažbe i posebne obrambe Marijine. Oboje nam pa spravi Marijin list
1.	po dobrom čitevi i
2.	po vnogih svetih mešah i molitvah, štere da za svoje naročnike opraviti. Više tristo meš rosi nebeški blagoslov vsaki mesec na naročnike, širitele i pisatele lista.
Ne pravimo, z koj bomo živeli? Dve koroni Mariji na čast i svojoj diiši na hasek za časa boja tüdi lehko od sébe odtrgnemo, posebno v našem kräji, kde je lüdstvo z povor.i bla-roslovleno, drago vse lehko zodalo i za drügoga 'età živež vse lepo v zemlo spravilo. Bodimo za to dobroto zahvalni i ne odstopimo od Marijinoga darü, ne za-vžimo njenoga lista.
Cena Marijinoga lista ostane i nadale 2 K. za domače i 3 K. za amerikance. Vsako štrtino leta more vsaki piatiti 50 filerov, ali 1 K.-na polleta, če je ne mogoči cele šume na ednok rešiti. K listi dobijo naročniki, če ga do slednje štrtine, to je 1-ga oktobra plačajo, brezplačno kalendar.
Slovenci, ne zavržite Marijinoga lista!
Naročnina i dopisi naj se pošilajo na naslov :
KLEKL JOŽEF
vrédnik Marijinoga lista v Črensovcih, CSERFÖLD. Žalam.

Pošta.
Jeneš Matjaš, Unterpurkla. Štiri korone na leto 1915-1 sem dobo. Bog plati. Dobite pa 3 liste, ednoga dajte Sapač Trezi vseli. Vel. Fr. Zmazek, Sv. Ben. Hvala na bogatoj naročnini. Vel. Žerdin Jožef, Čepin. Hvala na lepom interesi. Vsem. Srčno se zahvalim vsem, ki so mi liibke pozdrave poslali i ki so molili pa se triidili, ka se je desetletnica Marijinoga lista tak sijajno lehko zvršila.
Vsebina.
K desetletnici našega lista .........353
Svéta Monika (Svéta Monika merjé od radosti) . . 384 Slovesnost v Črensovcih ob priliki desetletnice Marijinoga lista .............372 j
Govor Cačič Jožefa, namestnika farnoga Črensovskoga,
držani dee. 8-ga predpoldnom ......392
Govor Klekl Jožefa, vrédnika Marijinoga lista, držani
dee. 8-ga večer............399
Govor Faflik Ferenca, kaplana törjanskoga, držani
dee. 9-ga v..............405
Govor Kiihar Števana, plebanoša beltinskoga, držani
decembra 10-ga veččr .........408
Govor Berdén Andraša, beltinskoga kaplana, držani
dee. 11-ga veččr ...........412
Govor Lejko Števana, kaplana beltinskoga, držani decembra 12-ga večér..........417 ;
Govor cačič Jožefa farnoga namestnika Čerensovskoga
držani dee. 13-ga predpoldnom ...... 421
Govor Horvat Jožefa, plebanoša Martjanskoga, držani
13-ga decembra več0ri.........426
Govor Sakovič Jožefa plebanoša Tiirniškoga, držani
decembra 14-ga večér .........431
Govor Bašša Ivana, plebanoša Bogojanskoga, držani
decembra 15-ga popodlne........436