Izdaja Okrajni odbor SZDL Trbovlje m Urejuje uredniški odbor • Odgovorni urednik Stane Šuštar • Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 • Telefon štev. 91 • Račun pri Komunalni banki, Trbovlje 62-KB-10-148 • List Izhaja vsako eoboto • Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 dinarjev • Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani • Cena Izvodu 10 din • Rokopisov, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, ne vračamo. mm H JI m Štev. 46 TRBOVLJE, 9. NOVEMBRA 1957 Leto X 7 dni po svetu DRUGI »SPUTNIK« Komaj je »Sputnik« St. 2 zapustil tla in zajadral v vesoljstvo, že prihajajo vesti, da so v domovini obeh »Sputnikov* — v Sovjetski zvezi, priglasili prvi prostovoljci za tretji umetni satelit. Ne samo to; mnogi znani »asi« $ tega področja domnevajo, da so Rusi pognali v zrak nekakšno raketo, ki je na poti na Luno. V drugem umetnem satelitu, ki so ga Rusi spustili v vesoljstvo pa je tudi živo bitje — pes »Lajka«, za katero domnevajo, da se bo s padalom povrnila na Zemljo. Čisto jasno je, da je izstrelitev drugega satelita povzročila v svetu ogromno komentarjev, v ZDA pa je predsednik Eisenhotver celo sklical izredno sejo vlade, ki naj bi proučila ta zadnji dogodek. PROSLAVA OKTOBRSKE REVOLUCIJE V sredo je bila v prestolnici SZ — Moskvi velika proslava 40-letnice oktobrske revolucije. Proslavam je prisostvovala tudi naša delegacija pod vodstvom tovariša Edvarda Kardelja. Na slovesni akademiji, na kateri so bili navzoči voditelji Komunističnih partij z malone vsega sveta, je govoril prvi sekretar CK KPSZ Nikita Hruščev. FRANCIJA IMA SPET VLADO Tisto, kar ni uspelo trem investitorjem, se je sredi tedna posrečilo Gaillardu. L e-ta si je zagotovil v skupščini potrebno večino, in danes ima Francija najmlajšega ministrskega predsednika. Gaillard je ravno na dan, ko je dobil zaupnico, dopolnil 38. leto. V njegovi koalicijski vladi je zastopano 9 francoskih strank, razen Komunistične in stranke Poujada. Dl VITTORIO UMRL Pred dnevi je v Milanu umrl za srčno kapjo eden najvidnejših svetovnih sindikalnih delavcev, generalni sekretar konfederacije dela Italije di Vittorio. bi Vittorio je bil znana osebnost v mednarodnem delavskem in sindikalnem gibanju in je njegova smrt boleče odjeknila med vsemi progresivnimi silami v svetu. ETIOPSKI PARLAMENT SE JE SESEL Prvič, kar obstaja Etiopija, se je v Adis Abebi sešel prvi etiopski parlament na prvo zasedanje. Cesar Haile Selasie je v svojem govbru med drugim dejal, da ima Etiopija najtesnejše in prijateljske odnošaje z Jugoslavijo in vnovič poudaril pomen nedavnega obiska tovariša Tita V Etiopiji. OLLENHATJER GRAJA VLADO Zasedanje zahodnonemškega zveznega zbora, ki je bilo posvečeno obravnavanju zunanjepolitičnega programa nove Adenauerjeve vlade, je bilo zelo burno. Vodja opozicije Ollenhauer je trdil, da politika Adenauerjeve vlade vodi deželo v katastrofo. Zlasti je kritiziral stališče vlade do vzhodnoevropskih držav, in pozval vlado, naj poišče možnosti za boljše stike s temi deželami. Še volitve poslancev DOSEDANJE IZKUŠNJE NAM BODO NAPOTILO ZA ŠE SKRBNEJŠE IN TEMELJITEJŠE PRIPRAVE ZA VOLITVE REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH POSLANCEV, KI B000 PREDVIDOMA ZGODAJ SPOMLADI Glavni odbor SZDL v Ljubljani je pred kratkim razpravljal o pripravah na bližnje volitve zveznih in republiških poslancev. Te dni oa bodo tudi okrajna vodstva SZDL govorila o nalogah, ki stoje v zvezi s temi volitvami pred organizacijo SZDL v vseh krajih našega okraja. Predvsem je treba poudariti izkušnje, ki smo jih dobili ob nedavnih volitvah v občinske ljudske odbore. Zato sodimo, da bodo prav te vsestranske izkušnje — dobre ali slabe — najbolj dragocen pripomoček vsem našim vodstvom organizacije Socialistične zveze, drugim množičnim organizacijam in društvom. Kmalu bo torei politično delo z našimi volivci znova oživelo. Ni dvoma, da se predvolilni sestanki ne bodo smeli omejiti zgolj na predlaganje kandidatov, marveč bo treba dati vsem sestankom potrebno politično, gospodarsko in kulturno vsebino, in Jih osredotočiti tudi na glavna in najboli pereča vprašanja v našem razvoju. Pravkar n. pr. pripravljamo perspektivni plan osebne potrošnje in gospodarstva; zakaj ne bi na naših predvolilnih zborovanjih tehtno obravnavali vsa ta vprašanja, saj je povsem razumljivo, da volivce zanima desetine teh im podobnih stvari. Seveda je važno, kako se bomo pripravili na te predvolilne sestanke, da J>omo zajeli v predvolilno kampanjo vse volivce in jih zainteresirali za sodelovanje. Spet nam bodo dobrodošle izkušnje prejšnjih volitev, in če bomo dali tem pripravam politično vsebino, bo . uspeh zagotovljen. Ne bomo smeli pozabiti niti na tehnične priprave. Praksa je pokazala, da smo imeli ob nedavnih volitvah ponekod mnogo premalo voliSč. Volivci so mo- rali prehoditi ponekod dokaj dolgo pot do volišč. Zakaj ne bi ob teh prihodnjih volitvah organizirali volišč* vsepovsod tam, kjer bodo imeli volivci najkrajšo pot do njih. Zanimiva Je tudi zamisel, da bi Po večjih naseljih organizirali po dve ali tri stanovanjski hiSi, kjer bi hišni sveti pripravili volišče. In še več je drugih možnosti, ki Jih velja uporabiti. Prepričani smo. da bodo razprave glede kandidatov za poslance prav živahne. Jasno pa je. da bodo volivci predlagali za poslance tiste kandidate, ki so tudi doslei vzdrževali z njimi tesne osebne in druge stike in jih sproti obveščali o svojem delu, delu skupščine in problemih, s katerim, se ubadamo v vsakdanjem življenju. Začenja se torej spet čas mnogih posvetovanj, sestankov, sej in zborovanj. Socialistična zveza — naša najmočnejša politična organizacija, bo imela seveda največ dela. Kot smo zaupali tej naši organizaciji tudi ob nedavnih volitvah, ji zaupajmo tudi sedaj ob bližnjih volitvah. • (v) Tovariš Franc Sipek, predsednik rudarske podružnice v Trbovljah predaja darilo rudarjev Trbovelj, rudarsko svetilko, zastopniku delegacije japonskih sindikalistov Zaorali so ledino HTZ KOMISIJA DELAVSKEGA SVETA RUDNIKA ZAGORJE: ZA VARNOST RUDARJEV Med šestimi komisijami, ki jih je ob svojem konstituiranju izbral delavski svet rudnika Zagorje za boljše opravljanje vseh nalog, se je doslej močno uveljavila HTZ komisija. Kajpak pa ao tudi ostale komisije od svoje ustanovitve opravile že kopico neodložljivega dela ln ima delavski svet tega največjega zagorskega podjetja pregled ln vpogled v celotno delo rudnika. V HTZ, kakor tudi v ostalih komisijah, so Izkušeni, starejši rudarji in sindikalni delavci, ki po svojih močeh pomagajo urejevati mnoga vsakodnevna vprašanja, bodisi proizvodnje, tarifnega pravilnika, finančnega stanja ali drugih perečih zadev. Ni dolgo tega. ko je HTZ komisija rudnika dala polletno po- ročilo o svojem delu delavskemu svetu. V precej izčrpnem poročilu te komisije je rečeno, da je bilo najvažnejše opravilo sestava pravilnika o delitvi osebnih zaščitnih sredstev za povečanje varnosti pri delu, ki ga je DS odobril že na nekem prejšnjem zasedanju. Pravilnik točno določa oziroma je nekakšna podlaga za pravilno in umestno razdelitev teh sredstev. HTZ komisija je imela v prvem poletju precej sej, katerim so prisostvovali tudi zastopniki občinske komisije HTZ in zdravnik zaradi koordinacije dela. Venomer so obravnavali stanje nezgod, bolezni in seveda še vse ostala zdravstvena vprašanja zaposlenih ljudi na rudniku. HTZ komisija je med drugim V Trbovljah so zborovali rezervni oficirji ugotovila, da je še vedno največji problem sorazmerno visok odstotek bolnih, v prvem polletju je bilo izgubljeno kar 6261 delavnikov, povprečni izostanek vseh bolnih pa je znašal 14 dni. Analizirala je tudi stanje hujših in manjših nezgod, važna pa je predvsem ugotovitev in poziv obratom, da morajo obratna vodstva skupno s sindikalnimi podružnicami bolj skrbeti za to, da bodo vsi delavci obveščeni In seznanjeni o varnostnih pripomočkih, ki jih je treba uporabljati na nevarnih delovnih mestih. Sploh bi morali obrati sami bolj skrbeti za to, da bi venomer poučevali delavce o različnih nevarnostih, ki prete pri delu. HTZ komisija bo imela tudi v bodoče seve kopico dela. Vsekakor pa je s svojim dosedanjim delom prav gotovo pripomogla, da je zagorski rudar bolj varen pri svojem vsakodnevnem težavnem delu. Na razširjeni seji upravnega odbora OZZ, ki je bila v ponedeljek, 4. novembra, so razpravljali med ostalim tudi o perspektivnem razvoju sadjarstva in vinogradništva. Poudarili so, da je sadjarstvo zanemarjeno in prepuščeno stihiji prirode, temu primerno pa je tudi pridelek slab. Na enem hektaru sadovnjaka z izmenično rodnostjo in na nestrnjenih površinah pridelajo komaj 2000 kg okuženega sadja. Doslej so že obnovili okrog 100 hektarov sadovnjakov, ki bodo ali pa že dajejo desetkrat večji pridelek. V vinogradništvu pa so obnovili 30 hektarov vinske trte, kar je zelo malo, če vzamemo, da je v okraju okrog 3500 hektarov vinogradov s povprečno starostjo 60 let in s povprečnim prinosom 20 hi na hektar. V prihodnjem letu pa bo — sodeč po vloženih elaboratih za investicijska sredstva — obnovljeno 77 hektarov sadovnjakov in 3,5 hektara vinogradov. Na seji upravnega odbora OZZ so razpravljali tudi o pokrajinskih gospodarskih načrtih za občini Brežice in Videm-Krško, ki sta — kljub določenim pomanjkljivostim — pionirsko delo. Znano je namreč, da takih načrtov, ki vsebujejo grobo rajonizacijo ter petro-grafsko in pedološko analizo kompleksnih kmetijskih površin, nimajo še nikjer drugje v Sloveniji in celo v Jugoslaviji. Zaradi tega bodo bogate izkušnje, ki jih imajo gozdarski in kmetijski strokovnjaki, pri izdelavi načrtov, koristne tudi v nadaljnjem delu pri izdelavi načrtov v ostalih občinah trboveljskega okraja in tudi drugod v Sloveniji. Načrti pa bodo tudi solidna osnova za ugo- tavljanje kmetijskih proizvodnih osnov v zvezi z izdelavo perspektivnih načrtov bodočega razvoja kmetijstva. Izdelanima načrtoma zamerijo, da sta upoštevala samo pri-rodne pogoje, ne pa tudi ekonomske, toda upoštevati je pač treba, da doslej ni bilo nobenih izkušenj za tako delo. Pomanjkljivost načrtov je tudi v tem, da so morda nekatere površine napačno ali pa sploh niso opredeljene. Naloga kmetijskih strokovnjakov bo, da bodo ta vprašanja razčistili in napravili ustrezne zaključke. Ce pa bodo še nadalje različna mnenja, naj o njih dokončno odloči ljudski odbor. Pri izdelavi takih načrtov ne smemo zapostavljati niti gozdarskih niti kmetijskih površin. V obeh načrtih je namreč opaziti — so poudarili udeleženci razširjene seje — da eo prevladovali gozdarski interesi. Na seji so sklenili, da se ja treba takoj lotiti razčiščevanja spornih vprašanj okrog omenjenih načrtov. Nadalje Je potrebno, na osnovi grobe rajo-nlzacije izdelati podrobnejše rajonizacijo. Ves nadaljnji razvoj kmetijstva, obnova sadovnjakov in vinogradov itd., se mora razvijati v skladu z načrtom. Ugotoviti je treba, da Je obnova v zadnjem času že potekala v skladu z načrtom, kar je tudi edino prav. Kajti nobene koristi ne bi imeli od izredno koristnih petrogratskih in pedoloških analiz ter izvedene rajonizacije, če ne bi tega dopolnili še z ekonomskimi, socialnimi dn drugimi utemeljitvami ter če ne bi vsega tega upoštevali tudi pri nadaljnjem razvoju kmetijstva. (Nadaljevanje na 2. strani) IZ BIKOVSKEGA RUDNIKA V tretjem četrtletju 15.605 ton nad planom Čeprav je proizvodni načrt senovškega rudnika letos precej visok, ga nameravajo senov-ški rudarji precej prekoračiti. Delavski svet stalno in budno zasleduje potek proizvodnje in s konstruktivnimi predlogi in pobudami pomaga uresničevati načrt podjetja. Sploh so samoupravni organi v tem podjetju pravilno zastavili in zasedanja niso nikdar pomanjkljiva ali morda slaba. Videti Je, da tehnično vodstvo lepo sodeluje z delavskim svetom in upravnim odborom, kar je seve podjetju zgolj v korist. Resda povzročajo podjetju številne težave prepogosti bolniki, saj je stalež včasih precej nad povprečjem. Pa vendar tudi to ni oviralo rudnika pri Izvrševanju proizvodnih nalog. Tako bj morali do konca septembra senovški rudarji nakopati 163.645 ton premoga. Številko so močno presegli, saj so jo prekoračili za celih 5.605 ton in tako nakopali skupno 169.450 ton premoga, kar da 83% vsega letnega proizvodnega plana. Ni dvoma, da bodo tudi v tem zadnjem četrtletju tako lepo dosegali svoje obveznosti in ob koncu leta precej presegli svoj letni načrt. (v) VREME Do srede novembra bo prešlo Slovenijo razdobje močnih pa-lavin, hkrati se bo tudi močno •hladilo, sneg deloma do nižin latern Izboljšanje vremena, to-H še nadalje hladno. Minulo nedeljo dopoldne so se zbrali v restavraciji »Turista« na Vodah rezervni oficirji občine Trbovlje. Udeležba zbora pa ni bila posebno zadovoljiva. Ze to, da se je moral občni zbor pričeti s polurno zamudo, kaže, da se posamezni člani ne zavedajo svojih dolžnosti ln da je treba tudi delati, ne pa samo nositi naslov rezervnega oficirja. V skrbno zbranem poročilu predsednika tov. Poldeta Petriča smo opazili, da je odbor svoje delo v preteklem poslovnem letu še dokaj uspešno opravil. Edino, kar ni prav, je to, da so bila predavanja za rezervne oficirje dokaj slajio obiskana ln tudi na enodnevnih seminarjih, ki jih je organizacija priredila, ni bilo dosti bolje. Uspela pa je ekskurzija rezervnih oficirjev v Ilirsko Bistrico in na Reko. Iz senovškega rudnika 200 MILIJONOV DIN ZA RAZISKAVE Znano je, da na senovškem rudniku zaloge premoga pojemajo, in zato nadaljujejo z raziskavami. Ze doslej so raziskovalna dela dala nekaj povoljnih rezultatov, vendar sodijo, da bi potrebovali v naslednjih petih letih 200 milijonov din za nadaljnje raziskave. Geološkemu zavodu so že predlagali, da bi po n>o4n°®ti 41i raziskovat na druga področja, kjer domnevajo, da so sloji premoga. Vsekakor bi bilo umestno, da bi rudnik Senovo raziskovalni načrt začel uresničevati, saj je to bistvenega pomena za ljudi pod Bohorjem. (v) Sama razprava je nakazala vrsto vprašanj, ki pa Jih je mogoče z dobro voljo vseh članov uspešno rešiti. Med drugim je ena od glavnih nalog zagotoviti prostore za vsa društva, ki delajo v odboru za izvenarmad-no vzgojo. Prav tako bodo za boljše delo v društvu postavili razne komisije, oziroma jih imenovali sproti po potrebi Odbor bo nadalje poskušal poživiti udeležbo na predavanjih in bo prihodnje leto organiziral najmanj dve ekskurziji rezervnih oficirjev. Za boljše delo in povezavo bodo ustanovili tudi pododbor rezervnih podoficirjev. — Vse člane, ki neredno obiskujejo strokovna predavanja, in tiste, ki se niso udeležili c»z. neopravičeno izostali z občnega zbora, bo Upravni odbor poklical na odgovor. Odbor organizacije rezervnih oficirjev bo že sedaj etopil v stik z občinskim odborom Zveze »Svobod« ln prosvetnih društev, da bi kar najbolj slovesno praznovali Dan JLA, 22. december. DS rudnika Zagorje je odobril 19 štipendij zagorskim dijakom ln visoko-šolcem. Podeljene štipendije kažejo, da je rudniku mnogo na tem, da pridobi v bodočih letih dober in vsestransko strokovno podkovan kader. Nekaj visokošolcev bo že letos diplomiralo, ostali štipendisti pa imajo pred seboj še dve, tri ali štiri leta šolanja. (v) Izvoljeni so predsedniki zasavskih občin in odborniki za oba zbora okrajnega ljudskega odbora V torek se tudi v trboveljskem okraju konstituirati nov« občinske ljudske odbore. Po zaprisegi . vseh odbornikov so na to na ločenih sejah volili predsednike občinskih zborov in zborov proizvajalcev, na skupnih sejah pa predsednike občinskih ljudskih odborov. Razen tega ao v vseh osmih zasavskih občina*; Izvolili komisije za priprave predloga o spremembi statutov občin, na posebnih sejah občinskih zborov in zborov proizvajalcev Pa še odbornike za nov okrajni odbor in zbor proizvajalcev. ■g H m M BS II ■ Mi IS Mi V TRBOVLJAH SO IZVOLILI ZA PREDSEDNIKA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TOV. FRANCA KRALJA-CINKA. V VIDMU-KRSKEM TOVARIŠA STANETA NUNClČA, V ZAGORJU TOVARIŠA ALOJZA LUKAČA. V HRASTNIKU TOVARIŠA STANETA BREČKA, V BREŽICAH TOVARIŠA IVANA KOLENCA. V RADEČAH TOVARIŠA FERClJA MILLERJA V SEVNICI TOVARIŠA KABLA KOLMANA BN NA SENOVEM KARLA STBRBANA. DOBRO JE, DA VESTE Novi zakon o železnicah, ki ga je pred kratkim sprejela Zvezna ljudska skupščina, je zanimiv ne samo za podjetja, temveč tudi za potnike. Zakon, ki ureja odnose med železnicami in njihovimi koristniki, vsebuje nekaj zanimivih novosti. Namen tega zakona je, da omogoči čim kultu rnejši in udobnejši prevoz in zagotovi pravilnejše odnose železnic proti potnikom, pri čemer upošteva objektivne možnosti železnic. Predvsem pospešuje in poenostavlja postopek pri vračanju kupljenih voznih kart. Potniku zagotavlja pravico, da more spremeniti razred, odložiti potovanje ali ga opustiti. Tedaj ZAORALI SO LEDINO (Nadaljevanje e 1. strani) Po končani razpravi te točke dnevnega reda, v kateri so sodelovali tudi gostje: inž. Levstik, inž. Zavcer in tov. Stritar, so na predlog predsednika Toneta Zupančiča sprejeli koristne sklepe za ureditev spornih vprašanj v zvezi z razmejitvijo gozdarskih in kmetijskih površin, za nadaljnjo obdelavo materiala obeh načrtov in za izdelavo takih načrtov tudi v ostalih občinah. Med zaključki je bilo tudi poudarjeno, da je treba poenostaviti metodo pri izdelavi načrtov, o čemer morajo voditi račun tudi republiški planski činitelji in seveda tudi gozdarski in kmetijski inštitut. Na razširjeni seji so razpravljali tudi o sistemu kreditiranja za obnovo kmetijskih površin in za nakup reprodukcijskega materiala, o čemer bomo obširneje poročali v prihodnji številki. -nc Gospodarski komentar VSKLAJEN1 INTERESI Podjetje, skupnost ljudi, kolektiv, ki upravlja in gospodari s sredstvi, ki mu jih je zaupala družba, ki organizira proizvodnjo in tudi delno neposredno odloča o delitvi ustvarjenega presežka dela, je sestavni del širše skupnosti — komune — ki skrbi za reševanje skupnih problemov. Ti skupni problemi pa so šolstvo, prosveta, kultura, zdravstvo, urejanje socialno zdravstvenih vprašanj itd. Širša družbena skupnost — komuna — odgovarja razen tega še za upravljanje družbenega premoženja na svojem področju in skrbi za razvoj proizvajalnih sil. Odnosi med komuno in gospodarskimi organizacijami so bili na primer glede delitve dohodka že doslej urejeni s predpisi. Toda način reguliranja teh predpisov in predpisi so bili pogostokrat predmet razprav in kritik, posebno glede pravic komun do gospodarskih organizacij, ki poslujejo na njenem področju. V dosedanjih pogojih gospodarjenja je komuna več ali manj usmerjala svoja prizadevanja na zbiranje sredstev tam, kjer je bilo to najlažje, to je z udeležbo na dobičku podjetij. Ti posegi so bili včasih izrazito administrativnega značaja, zato kolektivi podjetij pogostokrat gledajo v komuni še vedno administrativni državni organ, od katerega je odvisno, ali jim bo ostalo več ali manj sredstev. Razvoj medsebojnih odnosov med podjetji In komuno pa bo v prihodnjo jasnejši, interesi bodo vsklajenl. Predloženi načrt zakona o delitvi skupnega dohodka gospodarskih organizacij zagotavlja pogoje za boljšo povezanost interesov komune in podjetja. Interes posameznika, kolektiva In komunalne skupnosti kot celote je povezan e skupno skrbjo za čim boljše Izkoriščanje družbenih sredstev za boljše izkoriščanje zmogljivosti, rasti storilnosti dela in rasti osebnih dohodkov. Vse to namreč koristi tako posamezniku, kolektivu in komuni kot širil družbeni skupnosti. Odvisnost dohodkov komune od osebnih dohodkov zaposlenih, bo namreč ugodno vplivela na pospeševanje zaposlenosti, ki bo vplivala na rast proizvodnje, zboljšanje delovne storilnosti, boljše Izkoriščanje družbenih skladov itd. Večja sredstva, ki jih bodo dobile komune na ta način, bodo namreč pomenila več stanovanj, boljše komunalne naprave Itd., skratka višjo žlvljehsko raven prebivalcev komune. Predloženi načrt zakona o delitvi skupnega dohodki, Ustvarja torej pogoje za večjo povezanost Interesov komune tn podjetja, ter omogoča komuni ‘skladnejši razvoj predvsem s tem, ko zagotavlja trajnejše in objektivizirane vire Bienlh materialnih «»«*«*•«, ime potnik vrniti kupljeno vozovnico in dobi povračilo vplačanega zneska ali pa se mu povrne razlika v ceni. S tem se boljše regulirajo pravice potnikov v primerjavi z dosedanjimi predpisi. Tako daje zakon potnikom določene pravice, ki jih doslej ni imel. Potniku na primer omogoči zgodnejši nakup vozovnice, dovoljuje mu, da pretrga potovanje brez potrdila pretrganja vožnje, prav tako se podaljšuje rok veljavnosti voznih izkaznic. Kar se tiče prevoza blaga, so roki za to znatno skrajšani. Železnica je dolžna obvestiti koristnika, kdaj bo dobil vagon za naložitev blaga. Prav tako se razširja odgovornost železnic za poškodbo in izgubo prevoznega blaga. Sedaj je železnica dolžna, da povrne stvarno škodo. VRAČANJE VOZNE KARTE To so ns kratke glavne novosti tega zakona. Potnika bo bržčas zanimalo, kak je postopek pri vrnitvi vozne karte pri železniški blagajni, zakon določa, da sme potnik kupljeno vozno karto vrniti ob vsakem času. Ako potnik vozne'karte ne uporabi ln jo vrne še tisti dan, dobi povrnjen celotni plačani znesek. Drugače pa se mu odbije od vplačanega zneska 10%. Potniku se pa ne vrača volačan znesek za rezerviranje sedeža v kupeju. Ce potnik vozno karto izkoristi samo delno, in to zaradi bolezni, smrti ali kakšne nesreče, dobi povrnjen znesek za neizkoriščen del potovanja ob odbitku 10%. Odbije se tudi volačan znesek za rezerviranje mesta. Potnik more v kupeju zasesti mesto zase in za osebe, za katere pokaže karto. Medtem pa je potnik dolžan, da zasedeno mesto na kak način zaznamuje. Ce zapusti svoj sedež ln ga ne zaznamuje na viden način, zgubi pravico do njega, če ga medtem zasede kak drug potnik. To vprašanje se zato rešuje z rezervacijami, katere bodo naše železnice uvedle postopoma. Ako potnik ne dobi prostora v razredu, na katerega se glasi vozovnica, lahko prestopi v višji ali nižji razred. Za višji razred doplača razliko, za nižji razred pa sme zahtevati povrnitev razlike v vozni ceni. Potnik lahko potovanje odloži za naslednji vlak ln sme zahtevati, da se mu veljavnost vozovnice podaljša za ustrezen čas. Pravico ima nadalje, da opusti potovanje ln takoj pri blagajni zahteva povračilo za vozno karto brez kakršnega odbitka. Zanimiva Je še neka določba novega zakona. Ako potnik zaradi zamude vlaka ne more nadaljevati potovanja po voznem redu ali da zaradi tega zgubi zvezo z drugim vlakom, lahko potovanje opusti in zahteva povrnitev za vozno karto in za prtljago. Potnik ima prav tako pravico, če želi, da se brezplačno povrne na izhodno postajo in da zahteva povrnitev denarja za vozovnico in za prtljago. Kam s krompirjem? V Zidanj most je pospremil japonsko delegacijo tudi tov. Piki, ki ga vidite v razgovoru s članico japonske sindikalne delegacije Kam s 150 vagoni krompirja? Toliko je namreč še tržnih viškov pri kmetih, a ni videti, da bi jih lahko vse prodali. Res je, da se potrošniki še niso v celoti založili s krompirjem, toda potrebujejo ga precej manj kot 150 vagonov. Kam torej z velikimi količinami krompirja, ki so ga vse kleti in shrambe polne? Da bi dobil odgovor na to vprašanje, sem obiskal inž. Prijatelja in ga vprašal, kako in kaj. Povedal mi je, da so to vprašanje obravnavali tudi v Ljubljani. Iz razgovora s tovariši Iz drugih okrajev je dobil vtis, da je drugod stanje še bolj kritično. Marsikje več nimajo prostora, da M shranili velike količine krompirja, pa so ga spravili kar pod kozolce in v druge pred mrazom nezavarovane prostore. Kakšna škoda hi nastala, če bi naenkrat pritisnil hod mraz, sl lahko mislimo. Pri nas te bojazni ni, ker so kmetje uspeli vse količine krompirja vskladiščitl in nas torej zgodnji mraz ne more presenetiti. Inž. Prijatelj ml je nadalje povedal, da so v teku razgovori, da bi del tržnih viškov krompirja Izvozili v Italijo. Na to pa se seveda ne smemo pre- Zakaj v mesnicah primanjkuje teletine? Zadnje Sase se lcaj rado zgodi, da v mesnicah na vsem lepem zmanjka teletine ali pa je sploh ni. Nekateri pravijo, da je to zato, ker je ponudba telet majhna, toda to ni res. Ponudba je. sicer res manjša, kot pred meseci, a še vedno zadostuje za kritje domačih potreb. Vzrok za to, da j« v prodaji tako malo teletine, je treba iskati v tem, da se je odkupna cena telet povečala za nekaj desetin dinarjev, medtem ko je prodajna cena telečjega mesa še ved- no isto. Mesarska podjetja bi, če bi prodajala teletino pa taki ceni — delala s precejšnjo izgubo, kar pa raje ne tvegajo. Poraja pa se vprašanje, ali ima smisel administrativno zadrževati povišanje cen teletine, ko pa potrošniki nimajo od tega nobene koristi. Kaj pomaga, če je n« ceniku telečje meso še vedno po 280 dinarjev, ko pa ga potrošniki tako ne morejo kupiti, ker ga ni v prodaji, ali pa so v zalogi zelo majhne količine. več zanašati, ker ni pričakovati, da bi Italija prevzela vse odvečne količine krompirja. Računati je treba tudi s tem, da bomo precejšnje količine krompirja lahko še vedno prodali za kritje domače potrošnje. Dober del potrošnikov namreč še vedno odlaga nakup ozimnic, ker ve, da je krompirja dovolj in da zaradi tega lahko računa prej s pocenitvijo kakor pa s povišanjem cen. Najbolje pa bodo storili tisti kmetje, ki bodo viške krompirja uporabili za vzrejo prašičev, kar jim bo vrglo morda še več., kakor pa bi dobili za krompir, če bi ga uspeli prodati. Marsikje sedaj pitajo prašiče s peso, ki pa bi jo, kakor vem, lahko koristno uporabili za krmljenje goveda Številni kmetje namreč nimajo ravno v izobilju suhe krme za živino, in bi jo lahko nadomestili s peso. —ne Obratni ambulanti prt zagorskem rudniku Delavski svet zagorskega rudnika je že večkrat obravnaval možnosti ustanovitve obratne ambulante, sprva samo v Kisovcu, zdaj zadnje tedne pa tudi na kotredeškem obratu. Na zadnjem zasedanju pa je delavski svet sprejel sklep o ustanovitvi ambulant v obeh obratih, brž ko bo mogoče. Oba obratna zdravnika, za katera bodo napravil; racpis, naj bi se prvenstveno ukvarjala s preventivo, zatorej bi bi-li dbe ambulanti samo za aktivne zavaro-, vance, zaposlene v rudniku- (V) Na občinskem odboru SZDL v Trbovljah so se srečali člani japonske sindikalne delegacije s predstavniki organizacije SZDL in drugimi javnimi delavci Z japonsko sindikalno delegacijo je bil tudi član CO sindikata rudarjev tov. Stevo. Obiskali so tudi trboveljsko rudarsko kolonijo in se pogovorili z ženami naših rudarjev Japonska sindikalna delegacija, slikana pred spomenikom revolucije v Trbovljah Delegacija japonskih sindikatov v Trbovljah Četrtega kongresa svetovne sindikalne federacije, ki je bil prejšnji mesec v Leipzigu v Vzhodni Nemčiji, se je med drugimi udeležila tudi delegacija sindikatov Japonske. Po kongresu pa je japonska sindikalna organizacija obiskala tudi Jugoslavijo in je v soboto, 2. novembra, obiskala Trbovlje. V Trbovljah so si gostje iz Japonske v spremstvu zastopnika Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, tov. Ste-ve, in predsednika sindikalne podružnice rudarjev v Trbovljah, tov. Franca Sipka, ogledali Tr- bovlje. Tako so si japonski gostje v dopoldanskih urah ogledali rudniško separacijo, Elektrarno Trbovlje in Strojno tovarno v Trbovljah, popoldne pa mestno kopališče in partizansko postojanko Katarino nad Trbovljami in nato še novi stanovanjski blok rudnika Trbovlje pri Dimniku, ki bo dal stanovanje 56 družinam. Japonski gostje so si z zanimanjem ogledali to veliko stanovanjsko poslopje in izrazili željo, da bi radi videli tudi naselja, ki so bila zgrajena v kraju v stari Jugoslaviji. Ko so si gostje zatem ogle- 580.000 ton premoga DO TRETJEGA ČETRTLETJA SO ZAGORSKI RUDARJI NAKOPALI 428.M0 TON PREMOGA, KAR JE ZA 1.4% POD RUDNIŠKIM PLANOM — KAJ OVIRA IZPOLNITEV PROIZVODNJE Zadnje dni je upravno in tehnično vodstvo zagorskega rudnika večkrat razpravljalo o Ob Dnevu mrtvih je bile tudi ns trboveljekem pokopališču žalna komemoracija Izpolnitvi letnega proizvodnega načrta. Rudniški plan določa, da bodo rudarji nakopali 580 tisoč ton premoga, z okrajnim družbenim planom pa je predvideno še 20 tisoč ton več. Izpolnitev rudniškega plana močno ovira vrsta objektivnih težav. Najbolj pa menda pomanjkanje rudarjev. Obrat Ko-tredež, ki je največji obrat zagorskega -rudnika, Ima letos zaposlenih manj rudarjev kot lani. Lani 1049, letos le 1002 rudarjev. Ce k temu prištejemo, da je dnevni stalež bolnih povprečno zelo visok, v zadnjih tednih zlasti zaradi gripe, nedvomno 'tudi to močno ovira redno izpolnitev proizvodnega načrta. Sicer pa je obrat Ko-tredež pod pianom le za 1.1 odstotek (podatek za tretje četrtletje). Podobno je tudi na obratu Kisovec. Čeprav je letos jamska storitev za 0.2 odstotka večja kot lani, so težave tega obrata v marsičem podobne kotredeškemu. Tudi ondod močno primanjkuje ljudi, stalež bolnih pa je bil iz Istih vzro- kov kat na kotredeškem obratu precej visok. Nekoliko je kriv neizpolnitve tričetrtletnega plana tudi izpad na Orleku, kjer se je vsul zemeljski plaz. Iz tega delovišča ni premog odhajal 6 dni in znaša izpad kar 1500 ton, t0 pa ni dosti manj, kot znaša enodnevna proizvodnja zagorskega rudnika. Končno ponekod prevladuje mnenje, da kot zagorski, tako tudi ostali rudarji niso najbolj stimulirani za svoje delo, čeprav je znano, da so zagorski rudarji spričo zelo neugodnih odkopnih možnosti plačami še precej dobro. Vendar so rudarji že nekajkrat ugotovili, da so zdrknili z druge na deveto plačilno lestvico v splošnem plačnem sistemu. Kljub temu bodo zagorski rudarji v še preostalem času do konca leta izpolnili zadane obveznosti. Vsestranska zavzetost samoupravnih organov kot tehničnega osebja dokazuje, da hočejo izpolniti začrtana obveznosti. N * § K0MBNT8B NEMIRNA ARGENTINA V Argentini Je »pet zelo nem Imo. V Buenos Airesu se resno spra-šujejo, če bo sploh prišlo de pari amentsrnlh volitev, ki so napovedane za 23. februar, In če Je vlada gen erala Aramburuja res pripravljena prepustiti oblast vladi, ki bi Jo sestavil Izvoljeni parlament. Marsikdo Je prepričan, da ao razmere ugod ne za nove državne urade, sa nove aeene v boju sa oblast". Treba je priznati, da general Aram-buru nima diktatorskih ambicij- Vse kar Je voja*kl rešim, ki Je prišel na oblast po padcu Perona storil koristnega ln demokratičnega, Je v glavnem njegova zasluga. Toda med generali ni enotnosti. Desničarji so močni In nezadovoljni, Ljudje, ki govore o možnostih za nov državni udar, ao prepričani, da nezadovoljstvo desničarskih generalov ne obeta Argentlntjl ničesar dobrega. Nezadovoljni pa so tudi delavci. Argentino le nekaj mesecev pretresajo velike delavske stavke. Kakih 78-600 poštnih In telegrafskih delavcev ln nameščencev stavka še več tednov. V začetku jeseni ao sindikati proglasili eploino stavko, v kateri je sodelovalo 2 sindikalnih federacij, ki jih v glavnem vodijo peronlsti. Od 22. do 23. oktobra so sindikati ponovno napovedali splošno stavko, ki t- ktia večja In le bolj uspešna, ker se ji Je pridružilo kakih deset sindikalnih federacij, ki jih vodijo socialisti. Kje so varokl teh stavk in kaj zahtevajo delavci? Glavni vzroki ao gospodarskega značaja. Draginja Je Izredno velika. Cene so vsak dan višje. Od leta 1943 do 1955 ao se cene dvignile za šestkrat, v zadnjih dveh letih pa za dvakrat. Celo meso, ki ga ima Argentina ogromno, Je dvakrat drašje. Vino je trikrat drašje. Sploh ni blaga, ki se ne bi podražilo- Samo v zadnjem letu, ko Je vlada blokirala delavske mezde, so se cene dvignile za 30 odet. Sindikati zahtevajo, naj delodajalci In vlada prilagodijo mezde dvigu cen. Toda vlada odklanja te zahteve. Boji se Inflacije, ki jo skuša preprečiti s tem, da onemogoči tekmovanje med mezdami ln cenami. Aramhuru je skušal najti kompromis s sindikati. Sklical Je konferenco za »okroglo mizo«, ki so se Je udeležili sindikalni voditelji in gospodarski ter socialni ministri. Toda sindikati niso odstopili od svojih zahtev. Zato Je prišlo do stavk. Vlada sicer trdi, da sama ni kriva za sedanjo gospodarsko krizo in da Je naglo dviganje cen posledica nepravilne pernnistične gospodarske politike. Pravi, da je podedovala prazno blagajno, in za vse težave krivi Perona. Sindikati pa trde, da bi lahko vse te težave rešila, če bi bremena pravično razdelila in če bi z novimi davki obre-lenila kapitaliste, ki so sl kljub krizi ogromno zvišali dobičke. Na nedavnih volitvah so zmagali desni radikali. Stranka levih radikalov je zavzela drugo mesto- Toda treba je upoštevati, da Je dva in pol milijona volivcev glasovalo z belimi glasovnicami, kar pomeni, da so glasovali za peroniste. Vse te glasove lahko prištejemo levim radikalom, ki so prijatelji peronlzma. Ce bi torej upoštevali razpoJoženje volivcev, bi morali sestaviti levo usmerjeno vlado in tega se desnica boji. Zato nekateri trde, da je sedanje upiranje večine ministrov zahtevam sindikatov le manever, s ka- terim skuša* desnica zaostriti razmere in omogočiti novo vojaško diktaturo. V Buenos Airesu že glasno govore, da se desničarji pripravljajo za prevzem oblasti. Pravijo, da jih vodi admiral Rojas, vrhovni voditelj upora proti . Peronu. Aramburu se Je znašel med dvema ognjema. Iz objektivnih razlogov in tudi zaradi svojega prepričanja, ne more zadovoljiti sindikatov, razen tega pa mu to preprečuje desničarska večina v vladi. Pred nedavnim Je o svojem položaju in o razmerah v Argentini dejal tole: »Prepričani smo, da bomo uspeli. Toda, če bomo prisiljeni zapustili vltdo, preden t>omo uresničili svoj cilj. se bomo vrnili domov s čisto vestjo, prepričani, da bo vsakogar, ki bo hodil po drugi poti, uničilo argentinsko ljudstvo. Prevladuje prepričanje, da Je ta grožnja naperjena proti desnemu krilu v vladi. V razmerah, ki danes vladajo v Argentini, pa bi bil vsak poizkus državnega udara precej tvegan. Nezadovoljstvo zaradi težkih življenjskih pogojev Je namreč tako veliko, da Ul verjetno celo vojska zapustila generale in podprla delavce- dali še stadion ŠD »Rudarja«, so'se oglasili v koloniji »Na njivi«, kjer so videli zapuščino stare kapitalistične Jugoslavije. Če bi gostom ne bilo tesno a časom, bi jih naši spremljevalci peljali še na Dobrno. Toda ure so bile kratke, zato so si gostje le še ogledali novi Delavski dom, kjer so prisostvovali vaji orkestra pod vodstvom tov. Gunzeka, nato pa je sledil razgovor v prostorih občinskega odbora SZDL na Vodah. V več kot poldrugournem razgovoru. kateremu je poleg ostalih prisostvoval tudi direktor rudnika Trbovlje—Hrastnik, tov. Lojze Ribič, so japonski gostje vsaj delno spoznali našo družbeno ureditev. Ob zaključku razgovorov je predsednik sindikalne podružnice rudarjev tov. Šipek izročil delegatom iz Japonske v imenu trboveljskih rudarjev v spomin rudarsko svetilko. Zastopnik japonske delegacije se je za darilo lep0 zahvalil ln dejal: »Ta svetilka, darilo trboveljskih rudarjev, bo tudi nam svetilnik, ki nam bo kazal pot v socializem!« Po prisrčnem razstanku v Trbovljah so naši spremljevalci pospremili japonske go$je do Zidanega mosta, od koder so se gostje odpeljali dalje v Beograd in od tam nazaj v Japonsko, kamor so ponesli tople pozdrave ne samo trboveljskih rudarjev, temveč vsega delovnega ljudstva Jugoslavije, ki izraža isto mnenje, kot so ga izrekli delegati Japonske, da je uporaba atomske energije v vojne namene največje hudodelstvo zoper človeštvo in napredek civilizacije. Mi smo se z gosti Japonske popolnoma strinjali in izrazili mišljenje, naj se atomska energija uporablja izključno za blaginjo in napredek človeštva. Bomo videli model umetnega satelita na razstavi v Ljubljani? Prihodnji meeeo bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli IV. mednarodni sejem radia ln telekomunikacij. Razen številnih domačih razstavljavcev bo sodelovalo na sejmu več vodilnih tovarn lz Belgije, Švedske, Franclje, Zahodne ln Vzhodne Nemčije, Češke ln drugih držav, ki Izdelujejo telefonske, radijske, televizijske ln elektronsske aparate. Največje zanimanje vzbuja a svojo priglasitvijo kajpak Sovjetska zveza, kajti razstavljalcl pričakujejo, da bo Sovjetska zveza na sejmu prvič prikazala model satelita. Razen tega bodo sovjetski inženirji prikazali radio, namenjen za kraje, kjer ni električnega toka. Deluje baje na pogon s petrolejsko svetilko. Seveda pa Je to le dvoje zanimivosti s sejma, na katerem bomo videli najnovejše modele tehnično Izpopolnjenih telefonskih, radijskih, televizijskih ln elektronskih naprav (radar, elektronski mikroskop. Geigerjev števec Itd.), v posebnem oddelku bo prikazano delo celotnega televizijskega študija. Zaradi naporov, ki Jih danes vlagamo v razvoj naše Industrije ln poljedelstva, bo IV. mednarodni sejem radia tn telekomunikacij lzredeno zanimiv ln pomemben, saj sl brez uspehov na tem področju ne moremo misliti ne gospodarskega ne kulturnega razvoj a. Med razstavo bodo na dnevnem redu tudi predavanja ln posvetovanja domačih ln tujih strokovnjakov, k! Jth bodo ponazar-1ali filmi, kt prikazujejo najnovejše uspehe s področja radia IB telekomunikacij, J. M. Iti pilili Te dni, ko četrtič praznujemo občinski praznik kot spomin na osvoboditev političnih jetnikov iz sevniških zaporov v letu 1941, so nam ti spomini toliko bolj dragoceni, ker je iz posameznih in skupnih junaštev v času vojne nastalo vse to, kar smo si kot program začrtali že v vojni in v prvih letih graditve socializma. Uspehi na področju naše gospodarske politike nam kažejo, da smo zastavili pravilno pot, ki nas vodi k ciljem socialistične revolucije. K uspehom, doseženim v državi, so sc v razvijanju industrijske In kmetijske dejavnosti pridružila tudi naša industrijska podjetja kakor tudi socialistični obrati kmetijstva. Posebno slednjim bo treba v bodoče posvetiti vso skrb in jim s sredstvi, ki jih daje naša družba na razpolago, zagotoviti uspešen napredek. Prav tako mora biti naša skrb namenjena kmetijskim zadrugam, ki naj s svojo dejavnostjo združujejo tudi vsa naša ostala kmetijstva v močan gospodarski faktor. Z željo, da se doseženi uspehi v našem gospodarstvu povečujejo tudi v bodoče, želim našim občanom mnogo napredka v nadaljnjem delu na vseh področjih našega gospodarstva. Predsednik: Karel Kolman. BRZOJAVKE ^ TRžIflCE • Gasilsko društvo, ki Stele M članov, Je zdaj dobilo potrebne frostore v občinski hlš|, kmetij-•ka zadruga pa Je pred kratkim Odprla v kraju novo mesnico. BUCKA • Roditeljski sestanki so na “Učki vedno polnoštevilno obiska-Ut. Zato J|h združijo z raznimi Poučnimi gospodinjskimi ali tudi »nravstvenimi predavanji. STUDENEC -•Na Studencu nameravajo za-?*tl na pomlad graditi športno •krlšče. Pri delih bo najbrž precej Pomagala tamkajšnja mladina. ŠENTJANŽ -•Na področju krajevnega ura-J* Šentjanž živi 2*90 ljudi. NaJ-prcblvalec Je Jožefa Er-td Ime letos M lat. H^ireJM Sevntlka ttMuna Vedno kupujem v sodobno urejeni prodajalni Kmetijske zadruge, kjer nudijo najrazličnejše predmete. Danes sem v izložbi opažala celo fotoaparat. Dvomim, da bi ga našla v kateri izmed trboveljskih trgovin NEKAJ DNI SMO KRIŽARILI PO SEVNICI IN OKOLICI. IZ RAZGOVOROV Z LJUDMI SMO SPOZNALI USPEHE EN TEŽAVE TE NASE OBČINE, PA SLIŠALI SE TO IN ONO O ČASIH, KI SO ZE MINILI. BREZ SKRBI LAHKO NAPIŠEMO, DA JE SEVNI-SKA KOMUNA, KI JE PRED DVEMA LETOMA RAZŠIRILA SVOJE MEJE TJA POD BJ>H©R IN V DOLENJSKO GRIČEVJE, DOSEGLA V TEM KRATKEM ČASU PRECEJ LEPIH USPEHOV, TAKO NA GOSPODARSKEM KOT NA POLITIČNEM IN KULTURNEM PODROČJU. MNOGO NALOG PA BO TREBA SE REŠITI. TU BO IMEL POLNE ROKE DELA SKRBNO IZBRAN NOVI OBČINSKI LJUDSKI ODBOR, KI JE ZAČEL TE DNI Z DELOM. POSLUŠAJMO, KAJ SO NAM POVEDALI LJUDJE: MED POTROŠNIKI evnica. Stare enonadstropni-y ce, ki so se razrasle pod grajskim stolpi, so spreme-®ile ceste v prikupne ulice in trg. Ze zgodiaj zjutraj prihajajo totnkaj s toolesli po opravkih ljudje iz okolice. Skupno s Sev-Sičami potem napolnijo številne trgovine, ki vabijo s svojimi Prikupno urejenimi izložbami. Otočan promet je zdaj pred zlito opaziti tudi v prodajalnah s čevlji. Kako so sevniški In okoliški botro'nik' zadovoljni s potraž-*to in izbiro? Kmet K. L. iz Zabukovja: Po vsako pomembnejšo stvar se •torne nim v Sevnico. Tu se da Izbrati, saj imajo tudi nekaj specializiranih trgovin. Vesel sem, da je večina prodajaln odbita nepretrgoma ves dan. Uslužbenka F. K. — Sevnica: Sevniške trgovine pa res ne morem kritizirati. Kar dobra ja. Živahna Pri Partizanu V Impola smo zavili na desko. Zdaj se vzpenja cesta visoko V breg. Avtomobil se prebija skozi: prosojno jutranjo meglo. Prva postaja je Studenec. Tu Imajo, kakor nam povedo, delavno gasilsko in prosvetno društvo, pa še mladinsko organizacijo. Prosvetno društvo, ki ga sestavljalo mladi, pa tudi stari Vaščani, je vsako zimo razgibalo. Lani je uprizorilo troje gledaliških del — za takšno hribovsko vas vsekakor lepo število! Gasilsko društvo sodi med najboljše v sevniški občini. Njegovi člani in člani vseh drugih društev in organizacij se sedaj Pripravljajo na gradnjo kulturne dvorane, kjer bo poslej dovolj prostora za razne poučne in nabavne prireditve. — Nekaj materiala za ta dela imajo že Pripravljenega. To pa nam je Povedala sekretarka mladinske organizacije tov. Duhova: »LMS na Studencu šteje 40 tlaniov. Poleti vlada v organizaciji več ali manj mrtvilo, bolje je pozimi. Ena izmed našin glavnih bodočih nalog bo skrb »a Izobraževanje in povečanje števila članov. Zlasti manjka deklet. Na vsakem sestanku, ki bo Radi Igrajo Prosvetno društvo na Bučki *e s svojim delom v zadnjem Času lahko pohvali. Minulo zimo je postavilo na oder v Zadružnem domu kar Štiri zahtevna gledališka dela in kakih šest lutkovnih igric. Zdaj so v okviru društva Ustanovili še orkester; ko bi imeli ugodne pogoje, pa bi lahko začeli načrtno gojiti tudi Petje. Živahnejše delovanje je opa-*lti tudi v gasilskem društvu, ki dobiva novo vodstvo. Prej razmere v njem niso bile najboljše. Zlasti prizadeven je poveljnik Ivan Kraševec. Pri regulaciji Sevnične Zs(n)0(fifi)i)0Diis žd todBij Sevniško partizansko društvo šteje 350 članov, medtem ko Jih telovadi okoli 270 Ima vse oddelke od cicibanov do starejših vrst članic in članov. V društvu goje tudi odbojko, Košarko, streljanje in namizni tenis. Na Radni imajo letno igrišče. ki pa še ni povsem dokončano. predsednik tovariš Bizjak nam le povedal, da Je za sedaj pravzaprav največji problem pomanjkanje vodnikov. Teh 1e sicer dovolj, a so preveč preobloženi z delom V Sevnici močno pogrešajo plavalni bazen. Zato se plavalni šport v tem kraju doslej še ni razživel. Kot vse kaže. bo končno konec tudi temu problemu. Povezali so se z Inštitutom za telesno vzgojo, ki bo pripravil ustrezne načrte. Bazen bo predvidoma stal blizu Kopitarne. Zadružni dom na Bučki ima tudi prosvetno dvorano. Že na vsezgodaj začnejo prihajati v upravne prostore sev-niške kmetijske zadruge kmetovalci od blizu in daleč. Ta sprašuje po sadjarskem tehniku, drugi o tem, koliko je resnice o gojenju hmelja v sevniški občini itd. ' Ljudem Iz zadruge res ne zmanjka dela. No, na nekaj naših vprašanj pa so le utegnili odgovoriti. @ Najprej, kako je s hmeljem? Pravkar iščemo ugodne parcele za sajenje te donosne industrijske rastline. Ljudje se zima na Studencu Bučki še večina gospodarstev. Celo šola je nima. Kritično je nadalje odhajanje mladine v mesta, medtem ko za kmečka dela doma primanjkuje delovne sile. Kmetijstvo je tu še precej zaostalo.« Na občini smo povpraševali po naprednih kmetovalcih v njihovi komuni. Omenili so poslej se bodo mladi vaščani seznanjali s političnimi in gospodarskimi novicami, za konec pa bo prirejen zabavni program Skrbno se pripravljamo na proslavo dneva republike. Takrat bomo uprizorili igro »T'e-gunka«. Nova cesta Od Studenca do Zavratc je naš mercedes poskakoval še po stari poti, od tu naprej pa je zdrčal po novi cesti proti Bučki. Cesto so gradili iz gozdnega sklada in pomeni veliko prido- Zdaj si ljudje upravičeno žele še avtobusne zveze s Sevnico ali pa Novim mestom. Tako bi lahko ne le hitreje vHŽOTlKlT' opravili svoje posle v teh dveh krajih, ampak tudi laže večkrat kot doslej spravili na trg razne lESNIllF kmetijske pridelke. iti Nad Dolenjsko „ Na Bučki, na tem visokem in jPvSiBk prijaznem dolenjskem griču. nas Je pričakal šolski upravitelj tu« tov. Drčar. Takoj smo mu za- '©gjU; 8ttr!iJ^raŠBOjew, , nam jih več. Najbližji je m. kraS^ ^ 88 Frenk Valant’ ki ima sv°j° . . . , . vzorno urejeno domačijo na »Pitna voda. brez katere ie na _ . .. e 1 koncu Sevnice. Napotili so nas k njemu. »On vam bo vedel marsikaj povedati, saj je hkrati tudi ljudski odbornik.« No, bilo je malce drugače. Frenku ni in ni šlo v račun, da bi pisali o njem. Končno se je le nekako vdal in v odlomkih smo se pogovorili o vsem, kar smo hoteli zvedeti. .. .Njegovo posestvo ni veliko. Zato pa tista polja in travnike obdeluje, kolikor se da sodobno. Letno uporabi dva do tri tisoč kilogramov umetnih gnojil. Na svoji zemlji goji le tiste stvari, ki se mu splačajo. Prvi med zasebniki si je zgradil silos. Zadovoljen je z njim. »Tudi kmetovalec mora biti razgledan, šolan. Prav bi bilo, da bi imel vsak gospodar, ki prevzame Ciganska gostilna Malo pred Bučko stoji ob cesti staro kmečko poslopje — Remčeva gostilna, ki ji nihče ne reče drugače kot »ciganska krčma«. Zakaj takšno ime? Ali so morda lastniki cigani? Uganko nam je razvozlal star vaščan: »Bučka je znana po konjskih in živinskih sejmih daleč naokrog. Ti sejmi so bili in so še zdaj zelo živahni. Včasih so jih oblino obiskovali tudi cigani. Kmetom to nt bilo všeč in Jih kratkomalo niso pustili na sejemski prostor. No, cigani niso bili preveč razočarani. Iznajdljivi, kakor so, so hitro »ustanovili« lastno sejmišče In tam mešetarili, prodajali in prekupčevali. To je bilo blizu Remčeve gostilne, kamor so pogosto hodili »splakovat« svoja suha grla. Od takrat poznamo »cigansko gostilno«.« nad to stvarjo precej navdušujejo. 9 Kaj sodite med pomembnejše uspehe na vašem področju? Ljudi smo navdušili za gojenje ribezlja, pitanje živine, gojenje semenskega krompirja in koruze. Naše področje je zlasti primerno za živinorejo in sadjarstvo. Pri govedih uvajamo mon-tafonsko pasmo. Precej pa je tudi sivorjave pasme, ki se je kmetovalci še močno drže. Hribovski predeli imajo lepe inoiHdir. “ Vodovod — največja želja Prebivalci Mosteca povedali: »Največji problem našega zaselka je vodovod. Tržiško’ zajetje bi lahko dajalo vodo tudi našemiu. Ko bi le imeli cevi, vsa ostala dela bomo opravili sami. Zidaj uživamo točno vodo.« možnosti za gojitev malinovih nasadov. % In ostale novice? Dogradili smo remizo. Zdaj pa se zavzemamo za gradnjo večjih skladišč na postaji in predelovalnih elaboratov, za kar že pripravljamo načrte. Elektrika m še kaj Odpravljal se je na travnik. Potem je odložil grablje in nam segel v roke. — Franjo Pipan. Zabukovčami so ga spet iz- so nam Zdaj govore že o volitvah ljudskih poslancev. Ljudje s poslanci, ki so jih izbrali zadnjikrat, niso zadovoljni. Nič nezdravo po- Frenk:,.Postal sem kmet" posestvo, kmetijsko ali podobno šolo,« pravi. »Vsekakor bi lahko dosegel še lepše uspehe, če ne bi bile moje parcele tako razdrobljene. Po mojem mnenju bi bilo treba pri obdavčitvi upoštevati nižinske in višinske kmete. Zakaj prvi mnogo laže prodajo svoje pridelke kot drugi in imajo še nekaj drugih prednosti. Kmet sem postal šele po vojni. Prej sem bil v službi. Znanje, ki sem ga pridobil po raznih šolah, mi pride presneto prav.« Državljanka z Blance volili za svojega odbornika. Vedo, da Franc ni od muh. Posedli smo za dolgo mizo in pogovor je stekel. O Kje si bil tov. poslanec? V Zabukovju so zadnje volitve lepo uspele. Na volišča so prišli tudi takšni ljudje, ki prej niso nikoli volil.. DELAVNI PIONIRJI Delo pionir, organizacije na Bučki je razgibano. Pionirji . pišejo posebno »Kroniko« v kateri najdemo vrsto najrazličnejših prireditev in krožkov. Mimo vseh drugih je precej marljiv tudi vrtnarski krožek. Kar poglejte te mlade fante, kako mojstrsko znajo rokovati z motikami ln lopatami I Odkrit razgovor Vstopil sem v sobo ln se predstavil: »Od časopisa sem. Rad bi vas vprašal nekaj v zvezi z današnjimi volitvami...« Ona me je pretrgala; »Jaz pa sem že mislila, da ste me prišli prepričevat, naj grem na volišče ...« »Ali še niste volili?« »Ne. nisem. V nedeljo sem volila med prvimi, danes pa ne grem na volišče ...« Njena trgovratnost me Je napravila radovednega. Vprašal sem jo: »Zakaj pa prav danes nočete na volišče?« Kakor, da pričakuje to vprašanje se Je hudomušno nasmejala In ml brž postregla z odgovorom: »Vse mogoče govorijo o teh volitvah!« »Kaj na primer?« »Pravijo, da so v zvezi s kooperacijo, ki ne pomeni nič drugega kakor obdelovalno zadrugo...« »In vi to verjamete?« »Hm, ne verjamem, toda prav Inko ne vem, zakaj so današnje volitve.« »Ali niste bili na predvolilnem sestanku?« »Na Studenec ne bom hodila na sestanke. Predaleč le. Ce nam mislijo kaj povedati, naj skličejo sestanke po vaseh.« Saj Ima prav, sem sl 'misliL Sestanki naj bodo čim bliže ljudem ln čim bolj neposredni. »Kaj če govorijo Uudje o današnjih volitvah?« sem jo vprašal. »Včeraj sem slišala nekoga, k! je delal, da s tem. ko obkrožiš številko na volilnem listku, odločiš o zadrugi...« »Pa naj naredijo križec,« sem •e pošalil. »potem pa sl bo kdo mislil, da s tem napraviš križ čez svojo kmetijo ...« »Ali Jim v: verjamete?« »To so navadne čveltarlje. Nekateri jim pa vendarle nasedejo ...« Želel sezq slišati če njeno mnenje o zadrugi: »Ali imate kake koristi od kmetijske zadruge?« »Seveda jih imam.« »Kakšne?« »V zadrugi kupujem ln — če Je dobra letina — tudi kaj prodam.« »Ali vam zadruga kal pomaga pri izboljšanju kmetijstva?« »Ce si sam ne pomagaš, ti drug tudi ne bo ...« Videl sem, da ni razumela mojega vprašanja, žeto sem jo vprašal, če v zadrugi lahko dobi kake stroje za obdelovanje, na primer traktor, odgovorila Je: »Traktor dobim v kmetijski zadrugi Raka. Zato sem obenem tudi član raške zadruge ...« Čeprav se Je že zmračilo, sva se še vedno pomenkovala o tem jn onem. Pred nama se Je pojavil tudi polič vina. da Je beseda še bolj stekla. Nisva se jezila drug na drugega: ona Je trdila svoje. Jaz pa svoje... Ko pa Je tu in tam le videla, da njene trditve več ne vzdržijo mojih dokazov. Je odnehala In ml dala prav. Včasih pa sem JI tudi jaz pritrdil, če sem opazil, da Je resnica na njeni strani. Poslovila sva se kot znanca-Vračal sem se domov bogatejši zaradi spoznanja, da ge le tudi s kmečkimi ljudmi, celo z onimi v »»ostalih hribovskih vaseh, mogoče pametno pogovarjati. To bi morali vedeti tudi politični aktivisti, ki vse preveč radi vzgajajo ljudi samo na sestankih, namesto da bi šli več med ljudi in se z njimi neposredno razgovarjali o tem, kaj hočemo doseči z Izgradnjo socializma, 'n o tem, kaj njih tare ln kako hi jim lahko pomagali. radi jih namreč- niso obiskali. Večina jih ni videla več let. Tokrat bodo temeljito premislili, za katere tovariše bodo glasovali. ® Končno vendarle Zabukovje je dobilo elektriko že pred tremi leti. Vendar je ta še premalo razpredena, saj sveti z njo le devet domačij. Zdaj ao začeli omrežje razširjati. ® Gozd, odkup, avtobus Sečna sezona se začne s prvim oktobrom, tu pa je že mesec november in še niso odka-zana drevesa za posek. To je pomanjkljivost, ki jo kmetovalci precej močno občutijo in žele, da se nikdar več ne ponovi. Kmetje tudi pravijo: »Več- krat beremo, kako minimalna je potrošnja mleka in kako drago je v revirjih, mi pa oi lahko prodali vsak dan po 200 do 300 litrov mleka, toda nikogar ni, ki bi ga odkupil.« Ljudje so komaj čakali popravila ceste in avtobusne zveze s Sevnico. Pred nekaj meseci je avtobus začel voziti. Zdaj se je nekam zaletel in odšel v popravilo, Zabukovčani pa morajo spet nad 10 kilometrov daleč peš v Sevnico. Kako dolgo še? 0 Poti in vodnjaki »Na našem področju je še nič koliko slabih poti in vodnjakov, ki jih bo treba čimprej obnoviti, »pravi tov. Pipan. »Maj bomo začeli popravljati staro cesto jz Cerij, mimo vasi Zdole, Podgor in Pecelj. Občina je dala za ta dela 60.000 din.« Temelji za šolo Minuli mesec so začeli v Šentjanžu s kopanjem temeljev za novo šole, ki je temu kraju več kot potrebna. Upajmo, da bodo tokrat dela opravljena do konca. Sola bo grajena v pavi-ljonskem sistemu in jo bo mogoče zidati v etapah več let. H gradnji bodo prispevali ljudje vožnje, les in drogo, v skupni vrednosti dveh milijonov dinarjev. © Letos rekord »Jugotanin« tam ob železnici v Sevnici proslavlja letošnje leto 10-letnico svoje temeljite obnove. Danes zaposluje 142 delavcev. Proizvodnja je dosegla v zadnjih mesecih naj višje številke. V delovnem kolektivu razpravljajo, kaiko bi čimamotr-neje izkoriščali Izluienj les, ki ga zdaj uporabljajo kot gorivo. Možnosti za njegovo predelavo je namreč precej, ugotoviti morajo le, če bi se stvar izplačala in če ne bi zahtevala prevelikih investicij. Zadružno posestvo Sevnica-Bostanj Na zadružnem posestvu Šoštanj — Sevnica pripravljajo za leto 1958—1959 obnovo 16 hektarov srednje debetnega nasada jablan. Vsa pripravljalna dela za to so že opravljena ga nasada Jablan, ki bo v prihodnjem letu prvič rodil. Plodovi v Intenzivnem sadjarstvu so lepši ln okusnejši. Pričakujejo samo prvovrstna Jabolka V živinoreji že dve leti opravljajo odbiro naj- To sevniško posestvo Je zlasti sadjarsko-žhdnorejski obrat. V B očitanju ima drevesnico, kj je znana po svoji visoki kvaliteti po vsej Sloveniji. Letos so z nje prodali okoli 30 tisoč drevesc, največ Jablan in hrušk Posestvo ima v Sevnici obnovljenih 14,5 hektara nizko debelne- boljših krav mlekaric. Tako Ima zdaj posestvo že lepo u rej no čredo. Zadružno posestvo Je še v začetnih težavah, vendar se že kaže rentabilnost preusmeritve in Izvajanja naprednih agrotehnični! ukrepov. BILO JE čas ea Izvršitev j« bil določen la tovariši domenjeni- Rdečih letakov, ki Jih je pred dnevi pripeljal Stanko iz Ljubljane, ni bilo preveč, zato so morali dodobra pretehtati, kako bodo •vojo agitacijsko noč kar najbolje izkoristili. Ljiudje jih morajo videti in brati — to Je bila njihova glavna naloga. S tem jih bodo opomnili, da Partija živi in dela, In da je pripravljena na preskušajo, ki se bliža. Zgodilo se je v malem mestecu, kjer je bilo največ obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev, pa morda še kakšen advokat in zdravnik- Delavcev ni bilo. C e pa so bili, jih je malokdo videl in priznal. Tudi kmetje so živeli, vendar le zunaj mesta. Med hiše so prišli komajda ob sobotah dn na eemanje dni. Takrat pa se je prodalo in kupilo, čeprav je bilo oboje težko. Z večerom je zavel hladen jesenski ▼eter. Stemnilo se je. Dež je začel močneje močiti počasi venečo zemljo, goleče ge drevje in ustvarjati puščobo vedno daljših večerov- Eden od obeh policajev, ki sta v mestu skrbela za mir in čuvala lastnino premožnejših, je tudi ta večer prižgal luči, da je medla svetloba rahlo osvetlila posamezne hiše, okvire trgovin dn gostinske prage. Po pločniku so poredko zakopitall Bil Je čas razmišljanj in debat- Vojna je zibala Evropo v čudno napetost, v katem so hoteli narodi in posamezniki po vsej sili že vnaprej spoznati svojo lastno usodo. Junaštev posameznikov za gostilniškimi mizami ni manj- Sevnlška god ba na komemoraciji na Planini kakšni koraki in se zgubili v hišni veži. Morda je malonogi gospod Novak pod velikim reklamnim ženskim klobukom s trakovi! zavil k svojemu nemškemu kolegi Tischlerjiu, da nekoliko uravnata novice o Hitlerjevih zadnjih marših, m gostobesedni liberalni pravnik v Narodni dom, da ne bi zamudil, *aj je bila tam že izbrana akademika druščina. Morda? kalo. Večina njih pa se je vendar bala tn bi se hkrati tolažila: saj Nemci nikogar ne požro . •. Zunaj na cestah se je umazana voda počasi scejala v kanale. Dobili so se pri hidrantu pod večnadstropno, iz kamna, opeke in lesa nedomače zgrajeno hišo, kjer zavije stara vozna pot k nekdanjemu savskemu pristanišču. Od Vrbine je prišel še Stanko in vsi trije so odšli k gradu: Sevniška šola Rado prvi, Stanko s paketom za njim, a zadaj Jovo. Le 'tu in tam se je kje še svetilo okno Dež ni prenehal. Iz prerjavelih žlebov je neme, temne postave deževnica močneje pomočila. Pirednji si je zavihal ovratnik plašča, ki je bil komaj primeren za takšno vreme. Oči so se mu le počasi navadile na mrak- Ni bil prvič na takšni akciji, a vendar se ni mogel znebiti občutka odgovornosti in resnosti svojega dela. Že v Mariboru je začel in se loteval stvari, ki bi 'ga po tedanjih zakonih spravile v zapor. Pa kaj je hoteli C as ni bil vsakdanji in prijatelj Menih, doma iz trboveljskega revirja, mu je nekoč zaupal, da bo dobeir skojevec. To ga je krepilo. Ko je sedaj razmišljal o dejanju, ki ga bodo storili, so bile njegove misli jasne in urejene. »Ali se bo svet še dolgo vrtel po starem?« — se je vpraševal. Kdo ve? To, kar se godi okoli nas, ne kaže, da bi bilo tako. Takrat začuje glasove skozi temno okno. Spet postane pozoren in si misli: mo-rda res spijo ponoči samo zidovi- Velika bela školjka nad bencinsko črpalko je močneje svetila v mokro noč. Rdeče svetlikajoči napis »Schell« so dobro videli z obeh strani ceste. Vsi trije so stopili hitreje. Tam čez cesto je bilo župnišče. Na stari svetilki pod gradom je bilo razbitih dvoje stekel in ostrejša svetloba žarnice jih je zbodla v oči. Hodi- 11 so brez pogovora. Vsakdo je bil v svojih mislih ja po svoje previden. Stankov širokokoščeni obraz se je rahlo nasmehnil in vznemirjeno je Se tesneje stisnil k sebi letake. Vedel je, da se bo posrečilo. Zaupal je vase in v svoje revolucionarno izkustvo. »Ljudje nas morajo spoznati in dobiti zaupanje v naše sile,« si Je mislil. N* letakih so bile napisane parole: »Živeli vsi delovni ljudje sveta!« »Živela Sovjetska zveza!« »Živela Lenin in Stalin!« Še jih Je bilo nekaj. Vsebino letaka pa je zaključeval revolucionarni proglas prve Internacionale: »Proletarci vseh dežel, združite se!« Cez obe reki stegnjeni most ni kazal svojih klasičnih oblik kamnitože-iezne konstrukcije- Prevelika je bila tema. Sava je komaj slišno motila okolico s svojo večtisočletno melodijo. Pni zadnjem mostu nad Krko so začeli. Rado je s škrobovim lepilom močil poševne železne stranice, a Stanko je pritiskal lepake- Delati so morali hitro im previdno. Jovo Je ostal na križišču im pazil, da Prihodnje leto nameravajo v Sevnici prvič praznovati občinski praznik celotne komune. Letošnji je še praznik same Sevnice. Za ta dan so pripravili slavnostno akademioj, gasilcem pa bo v nedeljo, 10. novembra slovesno izročeno novo vozilo. Na sliki vidite sevmlški gasilski dom jih ne bi kdo presenetil- K njima se jim vzljubi. Zadnjič so ga posadili celo v vazo za rože. M. J. Senovo. pustite ga v vazi, morda bo vzbrstel. Moj dveletni sinček, me Je začel klicati z Imenom, ali ni pričel malce prezgodaj? Bodite veselil To je zanesljivo znamenje intiligence. Mene žena že več let kliče »oče«, pa se Je najmlajša hčerka poročila že pred dobrim letom. Zadnjič ste v rubriki »Pepče pripoveduje« zapisali, da so se zagorski mesarji popravili. Skoro drži! Samo protekclja še cvete Kaj storiti? Anonimnih dopisov načelno ne objavljamo. Povejte svoje ime, pa vam bomo dali zanesljiv recept, že neštetokrat preizkušen. Torej, legitimirajte se. pa vam bomo pomagali! Vse dopise za to rubriko naslavljajte na Uredništvo Zasavskega tednika Trbovlje ln označite: »Halo. 91«. Odgovarjamo na vsa vprašanja. ŠOLSKE KUHINJE ZAČELE Z DELOM Vsepovsod, širom po naših krajih, so ljudje pohiteli na grobove svojih dragih in okitili zadnja bivališča naših dragih s cvetjem mijo pričel praznovanje občinskega praznika v Brežicah, o čemer smo na kratko poročali že v prejšnji številke Povezava med industrijskimi in kmečkimi predeli trboveljskega okraja je postala pereče vprašanje vse od tedaj, ko sta se združila trboveljski in krški okraj. Medtem ko je bila politična povezava med obema brž vzpostavljena in je danes že močno utrjena, pa so ostali kulturni stiki zelo ra- pa so se mu zahvalili za pozdrav s tem, da so mu izročili za »Svobodo« simbolično rudarsko svetilko in hkrati izročili pozdrave trboveljskih rudarjev. Izmenjali so tudi željo in obljuboi da to gostovanje ni bilo prvo, pa tudi ne zadnje, temveč da bodo kulturni obiski postali obojestranski in trajni. Pripomnimo še, da se je po koncertu razvila v Domu JLA v Brežicah prisrčna zabava, Spet smo sredi šolskega leta, spomin na letne počitnice je zbledel in se umaknil resnemu šolskemu delu. Mlade glave se resno sklanjajo nad knjigami, zvezki in drugimi pripomočki. Začel se je čas resnega učenja. Tale čas pa so po malone vseh naših šolah začele z vsakoletnim delom tudi šolske kuhinje. Ali smo dovolj seznanjeni z delom teh kuhinj? Ali se zavedamo, da je njihovo poslanstvo velikega pomena za našo mladež? To sta vprašanja, ki smp si jih zastavili, zdajle, prav zdajle, ko začenjajo te kuhinje s svojim rednim delom. Poizkusimo odgovoriti najprej na prvo vprašanje. Ponekod' so seznanjeni, in ker so, tudi dajejo kuhinjam toliko sredstev, kolikor jih pač lahko dajo. Vendar je povsem jasno, da niso poklicane samo občine dajati za njihovo redno in neovi- ‘ ku veliko krivico, kajti otrok rano delo toliko in toliko sred- ne bo mogel nikdar razumeti, štev, kajti v nasprotnem pri- zakaj njegov sošolec dobiva ma-menu ne bi na neki ustanovi ta- Uco, sam pa ne. ko mačehovsko govorili o tem, /v\ kdo je pač dolžan vzdrževati šolske kuhinje. Ce bi vsi skupaj vedeli, da je vsakodnevna topla ali mrzla malica velikega pomena za otrokov razvoj, njegovo zdravje, ln če hočete tudi za njegovo počutje, med šolskim poukom, bi tem kuhinjam še izdatneje pomagali. V tem prvem odgovoru pa smo pravzaprav odgovorili že tudi na drugo vprašanje. Pridali bi lahko le še to, da ponekod starši nekam neradi odrinejo tistih nekaj kovačev, da jih otrok nese vsakega prvega v šolo za šolsko kuhinjo, čeprav je jasno, da s tistim denarjem ni krito niti ena dvajsetina vseh stroškov. Nikakor se ne bi smelo dogajati, da imamo po razredih naših šol otroke, ki bi bili prikrajšani za vsakodnevno malico, samo zaradi tega, ker starši nočejo primakniti nekaj dinarjev. Mi celo menimo, da delamo s tem otro- nilllHIllillSIK ..im..........................................Hill miiiiiiiiiiiniimniiniiiiiiiiiiiiiiHiiimimniimiiimnniiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiuiiiimmiiiiiiaiiinimiaiiinrimiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiii MILOŠ POLJANŠEK (Zapiski g potovanja) V Italij i sem bil tokrat pravzaprav drugič. Prvič je bilo med vojno in nisem prišel daleč. Takrat tudi misliti nisem na tiste reči kot danes, stvari so bile drugačne. Roko sem imel speto z Ivovo, glavo ostriženo, in na kolenih sta se čudno svetili veliki rjavi krpi, ki ju je priši.l krojač v ljubljanskih sodnijskdh zaporih. Mesto Trst, kamor so nas takrat pripeljali z vlakom, je bilo nemo, povsod smo čutiilt konec drugega kraka sil osi. Ljudje so nas gledali s sočutjem in delati opazke na račun strogosti oboroženih spremljevalcev. Vedeti so, da se bo kmalu nekaj zgodilo. In v Kopru, ki je danes naše prijetno pristaniško mesto, in v strahotnih zaporih, ki jih danes ni več. smo to resnično tudi doživeli. Kljub spremembi, ki je nastala čez noč, so zapore obvladovali fašisti. Upor z golimi rokami, do danes še ne-opisan odlomek v zgodovini osvobodilnega boja, ni uspel. Iz Trsta so prišli Nemci v svetlorjavih afriških čepicah in poskrbeti, da smo potovali še dalje, vendar tokrat proti severu. Kakor zaznavaš, dragi bralec, je bilo takrat naše potovanje brez lepot in doživljanja velike umetnosti, brez zadovoljstva na obrazih, če zatajim pogled na razbitine velike italijanske ladje »Rex«, ki bo jo nekje pri Kopru prav v tistem času za večno zasidrali angleški letalci, in občutje, ki nas je obšlo ob kapitulaciji imperialistične kraljevine. V tistih časih sem italijansko kulturo spoznaval drugače: preko groznih noči zasliševanj, ovrovcev in karahinerjev. Čas je vendar odmaknil te reči, čeprav so se nekje v spominu usidrale za vedno. Ob študiju sem kasneje bral, da so Apeninski polotok z njegovimi lepotami občudovali in hvalili veliki bardi svetovne literature in da je bil tudi naš čudovit Dubrovnik v svoji eri tesno povezan z ustvarjalno miselnostjo renesanse, ki je vzcvetela na drugi strani Jadranskega moirja. Tako me je združno več tega pripravilo do želje: spoznati Italijo z druge, vrednejše plati. Kakor sem tik pred odhodom znova omahoval — vsak takšen podvig je namreč v tesni zvezi z denarjem — ml danes dvakrat ni žal. Italija je resnično dežela velikih umetniških stvaritev, za to pa so imeli njeni prebivalci v preteklosti dovolj veliko gospodarsko in politično moč, in kar ni nič manj važno: izredne umetnike ustvarjalce. Mejo pri Sežani sem prekoračil kot član skupine prosvetnih delavcev, zbrane iz vseh krajev Jugoslavije, ki je bila gost CIVIS, komiteja pri italijanskem ministrstvu za kulturne stike z inozemstvom-. Vlak se je vedno hitreje spuščal k morju. V Trstu smo se ustaviti za tisti čas v hladnem, zehajočem jutru. Dveurni presledek nas je pognal v mesto. Bilo je še zgodaj, zato še nismo začutili pravega življenja. Na robu Piazza Oberdan so se v čudno belih oblekah zbirali prometni stražniki, da jih razvrste h gumbom semaforjev. Stikali smo za izložbami, vendar jih je največkrat zakrivala stara valovita pločevina. Malo dalje, pred stojnico s časopisi, je reven slikar z ma-lanjem nabožne figure kar na tlak nabiral drobne kovance za zajtrk. Beločroi kavarniški uslužbenci so odpirati vhode svojih lokalov. Luka z lepim, mirnim, sinjebarvnim morjem je bila prazna. Vse skupaj je bilo kljub dimenzijam, ki jih premore mesto, pravo nasprotje naši živahni In že kar prenapolnjeni Reki. Vlak je hitel dalje. Komaj smo se mogli v skupini med seboj dodobra spoznati, že nas je bilo v prostorih vagona polno ljudi. Vojak, s pisanim peresom za klobukom, je imel kravato, polno pravih podpisov, verjetno svojih vojaških kolegov. Morda mu bo služila kot spomin, v okras menda ne. Ko nam je pogled nekajkrat ušel k njej, se je nasmihal kakor otrok, ki začuti, da vzbuja pozornost. Mlada zakonca sta se prerinila v naš kupe, in ker smo bili tuje zgovorni ter prijazni, kmalu tudi prisedla. S prijetnim in živahnim sinčkom sta se peljala k reki Pad na obisk svojih staršev. Hitro smo se oddaljevati od našega kraškega gričevja in se naglo stegovati k Benetkam. Furlanija, pri nas znana kot dežela zidarjev, je kakor Slavonija bogata pokrajina. Sušo preganjajo domačini z namakanjerrf zato jim zemlja skoraj gotovo dobro stri. Benetke so nas presenetile. Veliko ljudi, turistov, veliko avtomobilov in ladij ter umazano morje. Gnečava množica me je spomnila, da morajo biti milijonske številke o tujih turistih v Italiji resnične. Nismo se še dobro ozrli, venomer smo namreč morali odganjati ob vlaku hiteče prodajalce Coca-cole, sladoleda, spominčkov in časopisov, ko smo že zavili preko nasdpa s progo in cesto proti jugu. Sama ravnina. Kot morje široka reka Pad razpolavlja bogato polje. Brez »Mlina na Padu« in »Dekleta z reke« s Sofijo Loren je enako veličastna. Za krajši čas obstane vlak na postaji pomembnega industrijskega središča Bologne, ki ga pa s postaje nismo mogli dobro videti. Skrbno obdelana rodovitna zemlja se počasi dviga, in že smo ob vznožju gorskega masiva Apeninov. Večji del železniškega tira je speljan skozi desetine in desetine kilometrov dolge predore. Toskana, najzanimivejša italijanska pokrajina, je na moč podobna naši Dolenjski, seveda, če izvzamemo njeno imenitno središče — Firenze, le da nima miru pred. vetrom. Vlak neutrudno hiti dalje Za nas, ki smo navajeni na neverjetno počasnost in lagodnost domačih prometnih zvez, je bila hitrost, s katero smo premeščati velike razdalje, nekaj, kar nas je prijetno presenečalo. Monotono udarjanje koles in utrujenost sta nas zasanjali v popoldansko dremavico. (Nadalievanie sledi) (Pos avfe OD SOBOTE DO SOBOTE Sevnica Prvih dvajset mladih kmečkih fantov te vsega Zasavja sledi tromesečnemu tečaju kmetijske gospodarske šole, ki se je začel meseca oktobra v Sevnici. V šol; na Radni dobivajo najosnovnejše teoretično in praktično znanje, ki je potrebno vsakemu naprednemu kmečkemu gospodarju. Predavatelji so zdaj z njihovim učenjem in pokazanim znanjem zadovoljni. Konec decembra se bodo gojene, vrnili na svoje domove, januarja pa bo začel z delom že drugi tečaj. Naše kmetijske zadruge, zlasti pa njihovi pospeševalni odseki naj kar najbolj propagirajo to šolo in podprejo ter zainteresirajo zanjo čimveč bodočih kmečkih gospodarjev. Sodni zapiski Ni se hotel odstraniti te stanovanja V stanovanje Franca Junkarja na Raki je prišel v večernih urah S. septembra, letos vinjen Franc Vrbovšek iz Clrja In se začel pre- pirati s Francem Junkarjem. Čeprav ga je ta večkrat rotil, nai zapusti stanovanje, je obdolženi Vrbovšek to storil šele ob .merven-ciji LM. Zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja se Je Franc Vrbovšek zagovarjal pred sodiščem in bil obsojen na 5.000.— din denarne kazni, vse stroške kazenskega postopka In posebej še na 500 din povprečnine. S kolom nad moža ln ženo Adolf Omerzu iz Dol. Leskovca Je bližnji sosed Ivana in Terezije Glogovšek. Dne 19. maja 1957 Je prišel s svojo materjo m bližnjimi sorodniki pred Glogovškovo hišo ln tam Izzval prepir ter nato v prerekanju s kolom udaril Terezijo in Ivana Glogovšek in Jima prizadejaj lahke telesne poškodbe. Za to kaznivo dejanje, ki ga je le deloma priznal, je pa bilo po pričah v celoti dokazano, mu je sodišče izreklo kazen dveh mesecev zapora, plačilo vseh stroškov kazenskega postopka ln 1.000 din povprečnine. ge preden Je nastop kazni. dobil vpoklic, za Je skušal ilegalno V kratkem ščem dvakrat pred sodl- Stanko Skoberne z malega Kamna Je bil 29. septembra letos obsojen na dva meseca zapora, ker Je dne 30. junija 1957 z nožem zabodel v levo stegno Antona Cepina Iz Senovega. Motiv iz Artič prekoračiti državno mejo, bil aretiran m ponovno obsojen na enotno kazen treh mesecev in štirinajst dni zapora in plačilo vseh stroškov kazenskega postopka. Videm-Krško V počastitev 15-letnice pionirske organizacije tekmujejo v občinskem merilu vsi pionirski odredi v Vldmu-Krškem. Tekmovanje obsega zlasti štiri naloge, utrditev odreda, predvsem uveljavljanje pionirjev v samoupravi, organizaciji športnih Iger, zbiranju materiala za pionirsko kroniko in slovesen sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Tekmovanje bo zaključeno letos, 29. novembra. Od rojstva do smrti V Vidmu-Krškem so bili v mesecu oktobru poročeni tile pari: Franc Serne. star 28 let, krojaški pomočnik, in Stanislava Vahčič, 23 let. uslužbenka: Anton Stergar, 23 let, strojni ključavničar. In Kristina Mirt, 23 let, poljedelka; Anton Povhe, 20 let, mizarski pomočnik. in Marija Levičar, 22 let, uslužbenka: Peter Zlčkar. 23 let. Robek, 24 let, delavec. In Ljubica železostrugar. ln Alojzija Kovačič, $3 let, krojaška pomočnica; Franc Zulumovič, 20 let, poljedelka; Rodile so: Frančiška Pleterski -Tanjo. Josiplna Božič - Antonijo. Umrli: Aljoz Kerin, star 71 let. Sodišče v tem tednu Pri okrajnem sodišču v Vidmu-Krškem bodo v času od 12. do 18. novembra naslednje kazenske razprave: — torek, 12. 11. 1957 ob pol 10. uri proti Jožetu Šoštariču iz Mračnih sel. Jožetu Bohorču iz Reštanja, Mariji Boborč od prav tam, Neži Lubl iz Mračnih sel ln Martinu Lupšetu od prav tam. zaradi kaznivih dejanj nedotakljivosti stanovanja In lahke telesne poškodbe. Ob pol enajsti uri proti Francu Kerinu lz Senuš, zaradi kaznivega dejanja zatajitve, oh enajsti proti Miroslavu Božlčnlku iz velikega Komna zaradi kaznivega dejanja poskusa prepovedanega prehoda čez državno mejo. V soboto, 16. 11. 1957 ob osmih proti Alojzu Medvedu Iz Rožnega zaradi kaznivega dejanja zoper čast. na zasebno tožbo Antična Gomilška z Dunaja pri Vidmu-Kr-Ikem. Ob devetih proti Vinku Radiju Iz Senuš zaradi kaznivanega dejanja zoper čast na zasebno tožbo Silve Puntar. Ob pol desetih proti Rudolfu Spendetu lz Doljnjega Leskovca zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Ob desetih proti Jožetu Slado-viču iz Dobrave zaradi kaznivega dejanja majhne tatvine. V ponedeljek. 18. novembra, ob osmih proti Jožetu Zidarju iz Malega kamna zaradi kaznivega dejanja Ogrožanja javnega prometa. Ob devetih proti Silvu Levcu te Planine zaradi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine. Ob pol desetih proti Jožetu Bol-tinu iz Vidma-Krškega zaradi kaznivega dejanja ogrožanja Javnega prometa. Brežice Gozdno gospodarstvo v Brežicah redno štipendira vsako leto 4 gozdarje, 4 dijake srednje gozdarske šole, 1 na ekonomski srednji šoli in enega na gozdarski fakulteti. Brežiška ljudska univerza pripravlja tudi v letošnji sezoni več priložnostnih, zanimivih in aktualnih predavanj iz različnih področij našega življenja, hkrati Pa nadaljuje s tretjim letnikom nadaljevalnega tečaja iz angleščine. SENOVŠKA »SVOBODA* JE IMELA OBČNI ZBOR Pred dnevi je imela »Svoboda* s Senovega svoj redni letni občni zbor. Njeni aktivni člani so ob tej priliki v živahni razpravi ocenili delo društva. Godba in pevski oktet sta bila v pretekli sezoni najaktivnejša in sta v številnih kvalitetnih nastopih dostojno zastopala senovško »Svobodo*. Marljivo sta nadalje delovala knjižnica in šahovska sekcija. Tu moramo pohvaliti našo mladino, saj ni bilo praznika, ki ga ne bi šahisti počastili s šahovskih dvobojem, ki so ga imeli zdaj z enim zdaj z drugim sosednim društvom. Pripomniti je še treba, da so šahisti letos razširili svoje vrste s podmladkarji, pionirji osnovne šole in nižje gimnazije. Dramska sekcija je priredila le dve deli, in sicer mladinsko igrico »Dedek Mraz* in dramo »Dežurna služba*. Pobudo za nadaljnje delo v t društvu so na občnem zboru dali člani dramske in pevske sekcije, ki so trdno odločeni izjavili, da se bodo v bodoče lotili dela z večjo voljo, navdušenjem in disciplino. »Svoboda« že pripravlja prijetno presenečenje za Senoča-ne z otvoritveno prireditvijo »Gledališki večer*, ki jo bo dala v soboto, 16. novembra. Razen dramske sekcije bodo na tej prireditvi sodelovali tudi pevci in novoustanovljeni kmečki kvintet. R. K. I l Dragi bValcl, kaj boste porekli k temu: mati, ki Ji Je aln padel v NOV, je na njegov grob postavila stekleno vazo ln v njo lep šopek cvetlic. Ko pa Je na Dan mrtvih obiskala sinov grob, so bile cvetlice razmetane, vaze pa nikjer. Ali Je mogoče, da se Je našel zlobnež, ki se je polakomnil navadne steklene vaze ln tako barbarsko oskrunil grob padlega borca? Ce bi ga Zagorjani poznali, bi težko ušel ljudski kazni. Zal moram povedati, da so se podobne nesramnosti dogajale tudi drugod po Zasavju. Nepridipravi so kradli vaze, sveče, še rož so se lotili. Upam, da bodo ljudje le kakšnega tiča našli, in mu jih našteli 25 po najbolj občutljivem delu telesa. Drugače ta teden nisem nabral kdo ve kaj prida gradiva za svojo rubriko. V Sentgotardu sem ločil dva vročekrvneža, ki sta se dejansko spoprijela. Eden Je bil celo direktor nekega zagorskega podjetja. No, se bosta že »zgllhala« pred sodiščem, in eden bo čisto zagotovo vlekel kratko. — Se v hotel »Kum« sem skočil in brhki natakarici povedal, da vodstvo hotela ni tako neumno, kot si ona zamišlja. Pa je dejala, če bi to prej vedela, ne bi skrila osem tisočakov Iztržka od prodane pijače ln Jedil. Punca je mislila, da Ima idealno priliko, ko so prodali menda za preko 150 tisočakov, stlačiti v žep malenkostnih 8000 din. No, niso Ji šli na limanice in morala jih je vrniti. Samo, zdaj ne vem, če jo bo uprava še gledala za točilno mizo. Jaz bi Je ne! Zelenjadaricl na zagorskem trgu pa bi svetoval, da se tudi zagorske gospodinje prekleto dobro razumejo na računovodstvo. saj dvakrat na mesec kar strokovnjaško porazdelijo moževe dohodke na vse izdatke domačega gospodarstva. No, ena zelenjadarica nima nikoli drobiža, čeprav ga je v naših krajih dovolj. Ce pa bi ga kljub našemu opozorilu še ne našla, ji ga preskrbimo ml. V Trbovljah sem iskal zlikovca, ki je vodomet, v katerem so zlate ribice, »požegnal« z apnom. Menda se mu je zahotelo ribje pečenke. Uh, če bi ga našli, to bi ga premlatili vsi tisti Trboveljčani, ki zelo skrbe za okras svojega mesteca. Kar vztrajni naj bodo, čisto zagotovo vem, da Jim bo le padel v roke. Ga bom »namalal« in na javnem mestu razstavil. Tistega senovškega šoferja lokalnega avtobusa pa moram pohvaliti. Videl sem ga, da je na cesti ob rudniški upravi pridno vihtel lopato ln zasipaval kar globoko Jamico. Cisto prostodušno mi je razložil, da je njegovo vozilo že precej staro da pa mu še vseeno želi podaljšati življenjsko dobo. Povedal je še, da varuje tudi potnike, In ne mara, da bi Jih premetavalo po tako slabi cesti. Za Senovčane pa imam še eno dobro novico: zvedel sem, da so načrti za gradnjo bazena že pripravljeni, in da bo tisti odbor kmalu pričel z uresničevanjem tega koristnega zamisleka. Pa pozdravljeni! NOVICE Z BIZELJSKEGA Novi uspehi radeške mladine Po mnenju vseh političnih delavcev so mladinske organizacije v radeški občini v predvolilni dejavnosti ln v samem sodelovanju na volitvah dosegle odlične uspehe. Zanimalo nas je, kako se razvija delo v zadnjem času. Na občinskem komiteju smo zvedeli, da sc dejavnost mladine po volitvah VPRAŠALI SMO NA ZAGORSKEM RUDNIKU Stanovanjski blok, ki ga gradimo, bo vseljiv že v zgodnji pomladi- Drugi nekoliko kasneje, V začetku smo imeli nekaj težav, zdaj pa po splošni sodbi delo lepo napreduje, saj istočasno z gradnjo opravljamo vsa inštalaterska dela. Vsako stanovanje bo imelo 16 kvadratnih metrov prostora. Menimo, da je to dovolj za štiričlansko ali celo petčlansko družino. Spalnice so resda nekoliko ožje (3.10 široke in 5.40 dolge), vendar menimo, da premajhne ne bodo. Naše načelo je, da zidamo čim bolj ekonomično, ceneje, zato pa več stanovanj. Prihodnje leto bomo začeli zidat; tudi na Lokah- ni zmanjšala, -pač pa še povečala. Vsa dejavnost mladinskih organizacij v občini poteka že od septembra naprej v znamenju tekmovanja v počastitev VII. kongresa ZKJ, katero je razpisal OK LMS Trbovlje. Da bi bili uspehi radeške mladine člmvečjl, Je občinski komite mladine sestavil posebne delovne programe za vsako osnovno organizacijo. Danes že lahko rečemo, da bodo ti programi v celoti izvršeni. Številna predavanja na terenu, ustanavljanje novih pionirskih odredov in delo s pionirji, pridobivanje mladine v organizacijo, ustanovitev nove mladinske organizacije na Dolah pri Litiji, delo mladine v društvih so bila področja, kjer je mladina občine Radeče dosegla v zadnjih tednih zavidljive uspehe. Seveda pa Je mladina opravila še število najrazličnejših drugih akcij, ki so za celotno delo prav tako važna. Pred nedavnim so imeli mladinski aktivisti v Radečah tudi posvet s predsednikom občinskega ljudskega odbora ln sekretarjev občinskih komitejev ZK. Tu so mladinci prinesli svoje mnenje o sestavi novih svetov družbenega upravljanja, obravnavali so pa tudi druga važna vprašanja, s katerimi se ukvarjajo mladinske organizacije v občini. Po tem posvetovanju Je opaziti, da se je aktivnost mladine še povečala. Vzporedno z delom Je na vsakem koraku videti veliko požrtvovalnost mladih aktivistov, ki brez prevoznih sredstev obiskujejo oddaljene vaške organizacije, kakor na primer Podkum, Dole, Svibne Itd. Izredno požrtvovalnost smo lahko opazili tudi na zadnjem plenumu občinskega komiteja, ki so se ga kljub celodnevnemu deževju udeležili vsi poklicani tovariši, ki so prišli na sestanek popolnoma premočeni tudi po dve, tri In več ur daleč, da prenesejo na mladino nove naloge. Med mladino vlada prepričanje, da bo njeno delo upoštevano. Tudi ml smo prepričani, da bo ta mladina dosegla v navedenem tekmo« vanju kar najboljše uspehe. Bližnje letne konference mladinskih osnovnih organizacij pa bodo še enkrat potrdile delovne uspehe in ustvarjalnost mladih ljudi v radeški občini. IZ BREŽIC Rudarska godba iz Senovega Rudarska godba na pihala s Senovega se je pred trinajstimi leti udeležila narodnoosvobodilne vojne ln Je v njej sodelovala kot godba Kozjanskega odreda. V nedeljo pred Dnevom mrtvih pa Je senovška godba obiskala kraje, lej er so se zadrževali in borili naši borci med vojno. Najprej Je godba obiskala Kozje, nato pa Pil-štajn in Lisično. Zatem so godbeniki nadaljevali pot čez Kozjansko, Lisično, Zagorje, Fužine proti Šentvidu ln Planini. Na tej poti se Je godba ustavila v spremstvu domačinov ln članov ZB pred spomeniki padlih borcev ln počastila niihov spomin z igranjem žalostink. Prav bi bilo, da bi se tudi druga društva, zlasti pa prosvetna, spomnila naših zgodovinskih partizanskih krajev ln ljudi, pri katerih je bil borcem v časih vojne prenenekaterikrat dobrodošel kos kruha, ki so ga zavedni prebivalci radi delili z njimi. Senovška godba je ob tel priložnosti obiskala tudi roistno hišo našega maršala Tita v Kumrovcu ln se od nje poslovila z borbenimi koračnicami. F. K. POJASNILO Pred kratkim smo objavili v našem listu poročilo o najboljših gasilskih desetinah, ki so tekmovale v Sevnici. K temu poročilu pripominjamo, da se glasi pravilni rezultat ocenitve gasilskih enot grupe C takole: 1. PGD Studenec 172,43 točke; 2. Obrežje 170.30 točke; 3. Ko-tredež 1-08,57 točke; 4. Cementarna Trbovlje 166.71 točke; 5 Vihre 161 -13 t«M-. S tem p j no zadnj članek na ljubo PGD Kotredež. ki je bilo pomotoma Izpuščeno. Uredništvo Šahisti so spet začeli. — Šahovska sekcija DPD »Svobode bratov Milavcev« v Brežicah je pričela z novo sezono kar je predvsem zasluga državnega organizatorja Eda Brudermana. Vsak torek in petek se v Lenartu zbere okoli dvanajst Hudi. ki »e pomerijo med seboj v Sabu. V sekciji Je okoli petdeset članov, vendar jih le dvanajst redno vadi. Prvi uspehi so se že pokazali. V nedeljo. 27. oktobra, so v okviru okrajnega moštvenega prvenstva premagali ekipo lz Sp. Hrastnika s 6,5:1.6. Konferenca gimnazijske mladine. — Dne 25. tega meseca Je imela mladinska organizacija brežiške gimnazije letno konferenco, na kateri Je mladiha pregledala uspehe ln neuspehe v preteklem letu.. Konference sta se med drugim udeležila tudi zastopnika občinskega in okrajnega komiteja LMS. nadalje predsednik občine tovariš Kolenc, ki so pozdravni mladinsko zborovanje in nakazali nove smernice za nadaljnje delo. Konkretno' pa Je o nalogah novoizvoljenega komiteja spregovoril tovariš Javornik, direktor glmnazdje. Član komiteja Je predaval še o samouorav-!1an1u ter o razredni In šolski skupnosti. Izvolili so tudi delegata, ki bo zastopal šolsko skupnost na konferencah profesorlev. Neuspehov v dosedanjem delu mladinske organizacije so krive predvsem neugodne prilike. Večina gimnazijcev prihaja namreč v šolo z vlakom ali avtobusom. Pouk .v gimnaziji je zaradi po-manlkania prostorov v dveh izmenah — v dopoldanski in popoldanski. Zahteva po zidanju novih gimnazijskih prostorov Je doslej ostala nerešena. — Vse to ovira delo mladinske organlzaei-1e ki pa je v -»reteklem letu vendarle lookazr * nekal usrie-hov na kulturno o osvetnem. izobraževalnem ln športnem področju. Tragična smrt petletne deklice. Preišnii 'orek se je no Brežicah naglo razširila žalostna novica, da se je smrtno ponesrečila petletna rtekVca, hčerka delavca Zivlča Družina Zivlč stanuje, kot še nekaj drugih družin, na gradu V Brežicah, kier ima svoj« kleti ln skladišče tudi nodletje »vino Brežice«. Do nesreče je nrlšlo, ko »n se otroci Igrali na grajskem dvorišču okrog nraznih sodov. Na--u-.aip ie ho*p!o da je na dveh od'h b'l onrt tram. s katerimi si del-umi nomagalo nri nalaeaniu r»rkladan1u sodo«- na kamione. Vertetnn tram ni bil postavljen dovolj trdno, ker so ga otroci pri Igri sprožili tako, da Je padel na tla in med padcem potlačil pod seboj Zjvičevo hčerko, ki ni bila dovolj hitra, da bi zbežala. Strlo Ji Je prsni koš In Je bila na mestu mrtva. ' L. M. Ko Je pred nekaj tedni nekdo povedal Pepčetu, da je na Bizeljskem nezadostna cestna razsvetljava, so jo takoj izboljšali, vendar samo deloma. Ravno v središču v* si, kjer je križišče cest, ni luči, pa še na dveh drugih mestih ne sveti. Za središče pravijo, da je sedaj tam gostilna zaradi prezidave zaprta, zato tudi razsvetljava ni potrebna. Zakaj pa ni luči ob cesti, kjer Je ovinek na klancu, ne vemo. vemo le to. da se Je pred kratkim tam ubil mlad kolesar, ki nerazsvetljenega terena ni poznal. Tudi o poti proti novi železniški postaji so govorili. Zdaj popravljajo občinsko cesto skozi Tudi kotredeški gasilci delajo Zadnjič smo pisali o tekmovanju gasilskih desetin našega okraja v Sevnici. Med njimi so tekmovali tudi člani PGD Kotredež. Seveda se pa kotredeški gasilci niso pripravljali samo na tekmovanje, ampak delajo tudi drugače. Tako so v zadnjih mesecih začeli organizirati začetna dela za graditev požarnovarnostnega bazena v gorski vasi Zavine in so ta dela že v teku. Gasilsko društvo je skupno z vaščani že dve leti težilo za tem, da napravijo ta potrebni bazen. Ovirala pa je to delo okoliščina, da je bilo ob najboljšem, vremenu mogoče z vprežno živino spraviti na kraj s posamezno vožnjo le 250 kg gradbenega materiala. Občinski ljudski odbor v Zagorju pa je skupno z godno upravo zgradil avtomobilsko cesto, ki so jo pred nedavnim dali v promet in sedaj že služi svojemu namenu, tako da bo mogoče zgraditi tudi požarni bazen. Vaščani bodo hkrati prišli tudi do svojega vodovoda. Izvršitev te naloge čaka gasilce in ostale vaščane, ki pa jo bodo lahko opravili, če bodo pri delu vsi pomagali, saj je znano, da je s skupnim delom in požrtvovalnostjo mogoče največ doseči. Novo vas, In tako upamo, da bomo imeli že do zime sicer daljšo, vendar vsaj prehodno pot do mostu ln železniške postaje. Tudi vinska kupčija letos cve- tu še zastopniki vinarskih podjetij lz Brežic in Savinjske doline. Neko vinarsko podjetje lz Brežic ima kot svojega nakupovalca predsednika domače kmetijske za- V kamnolomu Vasle so 4. novembra razstrelili precejšnji del hriba. Spet bo dovolj materiala za izdelavo cementa te — kaj ne bi ob pičlem pridelku, ki sta ga pustila pozeba ln toča, ln veliki vnemi nakupovalcev. Razen domače kmetijske zadruge. ki menda v prid vinogradnikov ne dovoljuje ostalim Interesentom, da bi s konkurenco izboljšali tržne cene, so na de- druge, podobno podjetje lz Savinjske doline pa Je dobilo od predsednika iste zadruge v najem založno klet kmetijskega posestva. Ako pa še povemo, da člani upravnega odbora Iste zadruge najraje prodajajo svoje pridelke običajno mimo lastne zadruge drugam — Je podoba lepe druž-nostl med sorodnimi podjetji popolna! A kdo nosi posledice? Za dan mrtvih je bilo domače pokopališče prav lepo urejeno In okrašeno. Temu vprašanju Je krajevni odbor posvetil mnogo hvale vredne pažnje. Sola na Bizeljskem pa Je šla še dalje. Razen dneva mrtvih Je praznovala, menda še po tradicijah iz polpretekle dobe. tudi drugi november, svoječasnl vernih duš dan. Občinski praznik 28. oktobra, ki ga praznujemo vsako leto v spomin na junaške borce Brežiške čete iz leta 1941, Je ta šola — prezrla. Učenci so imeli 28. oktobra redni šolski dan, čeravno so v »Zasavskem tedniku« brali, da Je 28. oktober vsako leto za Brežice ln celotno občino občinski praznik. No. letos Je bilo drugače, bil Je deloven dan, da so lahko proslavili — verne duše . . . Kulturnoprosvetno življenje se Se ni obudilo, ker je v Inozemstvo odšla prosvetna delavka, ki je pokazala še največ volje do dela na kulturno prosvetnem področju. s potovanja pa se še ni vrnila. Zato tudi ne deluje organizacija mladih zadružnikov, katerim je bila ta prosvetarka agilna voditeljica. Mladina pa Je mnenja, da zaradi njene, verjetno samo začasne odsotnosti ne b) smelo priti na tem področju do zastoja tik pred izvršitvijo velikih predvidenih načrtov. Tas bi že bil. da tudi mi prenehamo z ukoreninjenimi navadami, kot je na primer ta. da delamo velike načrte, ki Jih potem — ne Izvedemo! R. Začel se je dramski tečaj Ze predlani so v Zagorju organizirali dramski tečaj, ki ga je vodil priznani dramski pedagog in član SNG iz Ljubljane tov. Maks Furijan. Obiskovalci so že tedaj dobili precej dragocenega znanja, potrebnega za svojo amatersko dejavnost na zagorskih odrskih deskah. Letos je občinski svet »Svobod« in prosvetnih društev sodil za potrebno, ponovno organizirati podoben tečaj, samo želeti je, da bi ga obiskovali vsi, ki se zanimajo za to dejavnost, ki čutijo veselje do igranja in imajo voljo v bodoče pomagati razvoju igralske dejavnosti v Zagorju. Kot je znano, bo nemara prihodnje leto Delavski dom v Zagorju dograjen in izročen svojemu namenu. Prav gotovo je, da se morajo vse zagorske kulturne institucije za to priliko resnično kvalitetno pripraviti, saj bo to praznik za vso rudarsko Zagorje. Resda je do prihodnjega avgusta še precej časa, vendar je jasno, da se je treba začeti že zdaj pripravljati, ker se bodo oblastni in drugi forumi bržčas odločili za tako delo v novozgrajenem domu, ki nam je najbliže. To pomeni, da se bodo odločili za kakšno Cankarjevo delo, pa čeprav so njegova dela že 20 let na zagorskem repertoarju. Tečajniki dramskega tečaja bodo torej med drugim izkoristili to priložnost in se pripravljali tudi na to otvoritev. Kajpada pa bodo v teku štiri- ali petmesečnega trajanja tečaja dobili še kopi- co drugega znanja, potrebnega za boljše delo na odrskih deskah. (v) SREČKO GODINA 9{edek jubilej Iz »Svobode - center«: Vnet član orkestra Pred dnevi Je praznoval 55-let-nlco godbenega delovanja najsta-rejšl godbenik v radeški občini, dvainsedemdesetletni trobentač Anton Močnik. Ob tej priložnosti ga Je obiskal tudi naš sodelavec In zvedel od Jubilanta razne zanimivosti Iz njegovega življenja. Tovariš Močnik je pristopil k železničarski godbi v Zidanem mostu s svojim šestnajstim letom in Je še danes zvest sodelavec godbe. Leta 1926, ob veliki stavki železničarjev, Je bil tovariš Močnik zaradi soudeležbe v stavki obsojen na zapor. Ko »e Je tedaj vrnil Iz zapora, so mu odpovedali službo In Je bil dalj časa brezposeln, Tiste mesece Je morala njegova družina živeti v velikem pomanjkanju. Ko Je izbruhnila druga svetovna vojna In Je godba razpadla. Je tovariš Močnik vse instrumente shranil na svojem domu, ki bi se hill sicer uničili ali pa porazgubili. Tako pa so bila pihala varno skrita ln jih godbeni odsek rade-Ske »Svobode« še danes uporablja. Kljub veliki starosti ln zasluženemu pokoju, ki ga Je dosegel že leta 1937, pa Ima tovariš Močnik še vedno veliko voljo do dela. Tako se Je zaposli! honorarno kot kurir pri občinskem ljudskem od boru v Radečah in opravlja svojo službo že osem let. Skoro vsak dan obišče po službeni dolžnosti najoddaljenejše kraje v občini. S številnimi liudml.s katerimi pride tedaj v dotik, je zelo zadovoljen. Pravi, da ao dobri In polteni. Nadvse pa Je zadovoljen, kadar priredi železničarska godba koncerte po drugih krajih. Letos Je skupaj s sotovarišt obiska! Sevnico, Brežino In Brežice, najbolj pa se mu Je vtisnilo v spomin gostovanje s številnimi koncerti v Rovinju. Pravi, da godbe ne bo zapustil, dokler ho živ In zdrav. Ob Jubileju Je tovariš Anton Močnik prejel pohvalo radeške godbe tn častno diplomo železničarskega godbenega odseka DPD »Svobode« lz Zidanega mosla. (številnim čestitkam k dolgoletnemu zvestemu sodelovanju v godbi se pridružuje tudi naše uredništvo * željo, da bi s svojo aktivnostjo Se dolgo ostal zgled mlajšim tovarišem In da M svoja stara lota preživljal v svoji družini še dolgo srečen ln zadovoljen. J. z. Prejšnji teden so v Ljubljani pokopali znanega Zagorjana in kapelnika zagorske rudarske godibe tovariša Srečka Godina. Njegovo ime je tesno povezano z razvojem zagonske rudarske godbe, saj jo je vodil in r«e prizadeval, da se je uveljavila po vsej Sloveniji, polnih 25 let. Srečko Godina je šel še pred prvo svetovno vojno v vojaško glasbeno šolo, kjer je služboval na Dunaju in Budimpešti, po povratku domov pa je stopil v zagorsko godbo in kmalu postal njen kapelnik. Takrat je zbral okrog sebe same mlade fante in jih začel usposabljati za kvalitetne godbenike. Res! Pod njegovim vodstvom se je godbo zelo razvila in ponesla svoj sloves daleč naokrog. Ko eo godbeniki odšli med borce v gozdove, je tovariš Godina iizpoln.il povelje vodstva NOV ln te zastraženih prostorov odnesel vsa glasbila z notnim materialom ,tn drugim gradivom, katera eo dobili godbeniki v goedove. Tudi po končani vojni je tov. Godina znova postal kapelnik in do leta 1951. ko je šel v po-keti, močno dvignil kvaliteto rudarske godbe. Nerad je zapustil svoje fante, ki s večini sestavljena iz igralcev zagrebških klubov. V Sloveniji si Je po zaslugi Pod zveze za hokej na travi v Ljubljani ta šport pričel utirati svojo pot. Po nekaj letih bo letos zopet izvedeno republiško prvenstvo in to po turnirskem sistemu. Prvenstvo Slovenije hokeja v travi za leto 1957 bo dne 3. novembra t.. 1. na igrišu »Kladiivarja« v Celju. Na tem ZVEZNA rokometna liga RUDAR (Trbovlje) : BOSNA (Sarajevo) 12:13 (7:9) Obe ekipi sta bili vseskoel enakovredni, z razliko, da so Sarajevčani Imeli pred golom domačinov malo več sreče, zlasti v prvem delu Igre. Neodločnost Rudarjevih napadalcev in slabi streli na gol so bili v večji meri vzrok neuspehov domačih. Gostje so prikazali povprečno igro, »Rudar« pa tudi nič več. Ker Je bila to zadnja tekma Jesenskega dela, Je moštvo »Rudarja« zaradi neuspeha obstalo na zadnjem mestu, kljub temu, da smo pričakovali boljši uspeh. Sicer Je »Rudar« proti tekmi z »Bosno« vložil protest, ker so gostje priglasili 11 Igralcev, a Igrali s trinajstimi, kar po propozicljah ni dovoljeno. V tej zadnji tekmi so od domačih igralcev solidno igrali vratar Lopan, Škrinjar ln First, ostali pa so bili povprečni. Sodelovanje v športnem področju zbližuje mladino raznih krajev ln krepi tovarištvo. Želimo, da bi bile povratne tekme v Vidmu-Krškem prav tako falr. Nick Se o mladinskem turnirju v malem rokometu v Brežicah Zakaj Je igral za gimnazijo v Brežicah na mladinskem turnirju v malem rokometu profesor Bajde? Mislim, da Je pisec članka v prejšnji številka »Zasavskega tednika« pisal o tem vprašanju nejasno. Poročilo Je napravilo vtis, kakor da brežiški dijaki brez tovariša Bajdeta ne bi mogli na turnirju zmagati. Mar je hotel pisec zliti svojo Jezo na tovariša Bajdeta zaredi nevigrane ekipe Tehniške srednje šole? Zakaj? Mar ta tovariš ni igral s privoljenjem športnega referenta TSS? pisca omnjenega članka bi prosil, naj ne daje v časnik neutemeljenih člankov. oiy KDO GA JE POZNAL? Dne 11. oktobra t. 1. so v reki Savi pri Radečah našli truplo neznanega moškega, v starosti 25—30 let, visok 172 cm, okroglega obraza, temno kostanjevih gladkih las, nos in ušesa majhna, zobje popolni, zdravi, levi spodnji podočnjak stoji nekoliko iz vrste, na sredincu desne roke pa je noht nekoliko deformiran. Truplo je bilo oblečeno v rjavkasto črtasto srajco z dolgimi rokavi, s kratkimi, pikčastimi spodnjimi hlačami, zapetimi v pasu z varnostno sponko, v dolge sivozelenkaste hlače, z rjavim usnjenim pasom. Utopljenec je bil bos. Kdor ga pozna in kaj ve o njem, naj to sporoči Tajništvu za notranje zadeve, Trbovlje. prvenstvu bodo sodelovali vsi štirje klubi, ki se trenutno ukvarjalo s tem športom, in to; HDK »Celje« iz Celja, »Partizan« iz Murske Sobote, »Železničar« iz Maribora in »Partizan« s Senovega. Za zmagovalca republiškega prvenstva v Celju je pripravljen lep prehodni pokal. Zanimivo je, da imamo v našem zasavskem okraju tudi predstavnika na tem turnirju, in sicer »Partizana« iz Senovega, ki je bil za leto 1956 tudi - neuraden- republiški prvak. Fantom iz Senovega želimo na turnirju v Celju obilo uspeha! Košarka ZASAVSKI DERBV V ZAGORJU Prejšnjo soboto sta trboveljski •Rudar« ln domači »Proletarec odigrala v Zagorju nočno košarkar sko tekmo. Čeprav so gostje nastopili oslabljeni, so v drugem delu igre pokazali tehnično boljšo igro. Z igro »Proletarca« ne moremo biti zadovoljni, zlasti še, ker bo v soboto in nedeljo verjetno v Zagorju kvalifikacijski turnir za vstop v enotno republiško ligo. Na turnirju bodo razen »Proletarca« sodelovali še ZSD »Celje«. Domžale in Škofja Loka. Na sobotni tekmi se je od domačih košarkarjev najbolj odlikoval branilec Brezovšek, najuspešnejša pa sta bila pri gostih Jelen, pri domačih pa Anžur. Videm - Krška Prejšnjo soboto Je gostovala DPD »Svoboda« iz Vidma-Krškega v Samoboru z dobro naštudiranim programom. Posebno pohvalo zaslužijo tovariš Viktor Zemljak, ki je spored skrbno sestavil, Majda Blažič za folkloro, Josip Klepač za petje in Lojze Škrabi za godbo. Prvi del sporeda Je bil Izključno naroden. V njem so nastopili kvintet »Celuloza« in folklorna skupina. V drugem delu so nastopili solisti in oktet »Kremen« medtem ko so v tretjem delu sporeda »Veseli celulozarji« igrali moderno in jazz glasbo. Sicer je bilo opaziti malo treme, a ker so nastopajoči vzeli stvar zelo resno in jo dobro predelali, je prireditev odlično uspela. Zato so jih samoborski poslušalci nagradil z živahnim ploskanjem. Želimo, da bi »Svoboda« lz Vidma-Krškega priredila več takih večerov tudi v okoliških krajih. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 16.00. 17.00 in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. Oddajo »Našo poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. »Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.30. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 6.00 do 7.00. NEDELJA, io. novembra 7.35 Valčki Johana Straussa; 8.00 Športna reportaža; 8.15 Vedri zvoki: 8.45 Mladinska igra — Franjo Kumer: Telebahi (prva izvedba); 9.25 Kar radi poslušate; 10.00 Se pomnite, tovariši... — Ivanka Mežnar: Bila sem na smrt obsojena; 10.30 Ponovitev javnega četrtkovega večera z dne 17. 10. 1957; 12.00 Pogovor s poslušalci; 13.30 Za našo vas; 17.30 Radijska igra — Hans Ditlev: Kapitan balona (ponovitev); 18.30 Slovenska pesem od romantike do danes; 20.00 »Ostanimo kar doma«. PONEDELJEK, li. novembra 8.05 Jutranji divertimento; 9.00 Radijski roman — Tarasov-Rodi-onov: Čokolada; n.oo Mala melodija; 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Janez Tomšič: Zgodbe o jazbecu; 11.35 Narodne in domače za veselo popoldne; 13.45 Umetne pesmi poje zbor »France Prešeren« p. v. Petra Liparja; 15.40 Listi lz domače književnosti — Istrske narodne pesmi; 17.10 Popevka tega tedna: 17.35 »Melodije potujejo«; 18.00 Mladinska oddaja; 20.00 S festivala v Salzburgu. TOREK. ii. novembra 8.05 Pol ure za ljubitelje domačih pesmi in napevov; 10.30 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri jugoslovanskih radijskih postaj; 11.30 Za dom in žene; 12.00 Slovenske narodne v priredbah Franceta* Marolta in Riharda Orla; 12.40 Johannes Brahms: Madžarski plesi; 13.30 Pester spored opernih melodij; 16.00 Popoldanski koncert; 18.00 Športni tednik; 18.50 Domače aktualnosti. SREDA, 13. novembra 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.45 Igra orkester David Rose; 11.00 S popevkami iz dežele v deželo; 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo — Drago Vresnik: V pragozdu (ponovitev); 13.16 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 17.10 Sestanek ob petih; 18.00 Kulturni pregled; 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. ČETRTEK, 14. novembra 8.35 Zabavna ruleta; 10.10 Prelistajmo naš zabavni album; 11.30 Cicibanom — dober dan! — Mira Mihelčič: Jesenske zgodbice; 11.45 Pesmi za naše male; 12.40 Logarski fantje igrajo vesele in poskočne viže Silva Tomšeta; 13.30 Popularne melodije lz orkestralne glasbe; 14.20 Zanimivosti lz znanosti in tehnike; 17.30 To in ono za vas; 18.45 Četrtkova reportaža; 19.50 Tedenski notranje-politični pregled; 20.05 Javni četrtkov večer narodne glasbe (prenos iz Maribora). PETEK, 15. novembra 8.05 Jutranji divertimento; 11.00 Pesmi ln plesi raznih narodov; 11.30 Za dom in žene; 11.40'Veseli godci; 12.40 Stare tržaške slovenske narodne pesmi poje zbor iz Barko vel j pri Trstu p. v. Milana Pertota; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Babičin mali prijatelj; 17.25 »Zaigrajmo in zapojmo«; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.30 Narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet; 18.50 Družinski pogovori; 20.00 Dva velika zabavna orkestra Mantovani in Me-lacrino. SOBOTA, 16. novembra 8.35 Matija Tomc: Dolenjsko že-nitovanje; 9.50 Klavir v ritmu; 10.10 50 minut simfoničnih plesov; 11.00 Pionirski tednik; 11.16 Domači napevi; 13.15 Prijetno zabavo! (spored zabavne glasbe); 14.00 »Obisk iz Zagreba«; 14.20 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Glasbene uganke; 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 17.30 »Sobotno popoldne«; 18.00 Okno v svet; 18.15 Zaigrajmo in zapojmo (spored slovenske domače glasbe); 18.45 Dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori; 20.00 Veseli večer; 21.00 Segave ln vesele viže za konec tedna. Kinematografi »DELAVSKI DOM« — TRBOVLJE: od 9. do 11. novembra: ruski barv. film »NOVOLETNI PLES«. 13. in 14. nov. švedski film »SAMO MATI«, od 15 do 18. nov. ameriški barvni film »ZVEZDA INDIJE«. »SVOBODA« — TRBOVLJE II: od 9. do ll. novembra: ruski barvni film »OBAD«, od 16. do 18. nov. amer. barvni film »VRNI SE, STRIČEK VILI«. »SVOBODA—ZASAVJE« v Trbovljah: od 9. do 11. nov.: amer. film »BELI SEVER«, od 15. do 18. nov. amer. film »UGRABITELJA«. »PARTIZAN« SEVNICA: ameriški film »DVORIŠČNO OKNO«, 16. do 17. nov. amer. barvni film »FANT IZ OKLAHOME«. BRESTANICA: 9. do 10. novembra mehiški zabavnj film »POSLEDNJA zelja«, 13. do 14. nov. amer. pustol. film »PRELOMNICA«, 16. d,0 17. nov. ameriški vvestern film »REVOLVERAS«. »SVOBODA« VIDEM-KRSKO: 9. In 10. novembra franc, film »PODZEMLJE PARIZA«, 13. in 14. novembra jugoslov. film »KONCERT«, 16. in 17. nov. ruski fjlm »VELIKI POZIV«. BREŽICE: 9. novembra ameriški barvni film »MAŠČEVALEC IZ DALLASA«, 10. nov. angl. barv. vistavision film »PLAVOLASA ZAPELJIVKA« (predstave od 15, 18 in 20), 13. nov. kitajski film »CIRKUS«, 14. in 15. nov. nemški barvni film »ENA NOC V VE-NECIJI«, 16. nov. jugosl. film »V SOBOTO ZVEČER«. MALI OGLASI PRODAM DOBRO OHRANJEN PLETILNI STROJ, dolg 90 cm. Trbovlje, Dom in vrt št. 3. PREKLIC Preklicujem žalitve, Izrečene Gi-zeli Podgoršek, j. maja. Ivan Drnovšek, Trbovlje. AMRlMkl LIPOVŠEK g- FRAUC = kopitar. 16. — čeprav je v Soli mini- la šele druga ura pouka, je Bojan stekel v razred, vzel svoje stvari in pobegnil. Tekel je k Savi, kjer se je v svojem prostem času tako rad igrat. Začel je jokati. Domov si pred koncem pouka ni upal, zato je jel premišljevati, kaj bodo »e. daj napravili z njim ln njegovim očetom. Razmišljal je. ali naj očetu pove, kaj se mu je zgodilo v Soli ali ne. Končno je sklenil, da očetu vse razodene, saj lahko Se kaj stori In ..pomaga, če je Se čas. Tistega dne se Bojan ni mogel nagledati Save. Moral se Je posloviti od nje, ker je bil že konce pouka. 17. — Mati je opazila, da se je z Bojanom moralo v šoli nekaj zgoditi, a je molčala. Nestrpno je čakala, da pride oče z dela. Ko se je oče vrnil z dela, ga je Bojan takoj po kosilu poklical v sobo ln mu povedal, kaj se mu Je v šoli pripetilo. Očeta je kar spreletelo. •Prekleti trgovec!« — mu je ušlo. Bilo pa je prepozno. Bojan je slišal očetove besede. Vse opravičevanje je bilo nesmiselno. Oče je poklical v sobo Se mater In ji vse razodel. Začela se Je jokati, Bojan pa jo Je tolažil. 18. — četudi se niso domenili za sestanek, so v mraku začeli ljudje prihajati, Bojanov oče jim je povedal, kaj je v Soli rekla nemška učiteljica. Vsi *o onemeli. Vedeli so, da se bo ▼ kratkem nekaj zgodilo. Zato so se domenili, da mora Bojanov oče v Ilegalo, ker zanj v kraju pač ni več varno. Vodstvo skupine je sedaj prevzel Janez, Bojanov oče pa mu je dal zadnja navodila. Težko je bilo slovo. Če ne bi bili možje, bi se marsikomu orosilo oko. Se stisk rok ln Bojanov oče je odšel. Ostali so sedeli ln molčali Razen množičnosti pa v društvu zavzema vidno mesto tudi kvaliteta, saj so Ml v teh treh letih doseženi res lepi uspehi ne le doma, temveč tudi na Gorenjskem, kjer je smučanje tako rekoč doma. Društvo je priredilo v tem času nekaj kvalitetnih tekmovanj, kot na primer: štajersko prvenstvo in republiško prvenstvo rudarjev in metalurgov itd. Letos pa mu je Smučarski zveza Slovenije zaupala organizacijo republiškega prvenstva za člane III. IV. in V. razreda v alpskih disciplinah in izbirno tekmovanje najboljših jugoslovanskih smučarjev za svetovno prvenstvo, ki bo februarja 1958 v Badgasteinu v Avstriji. Če bodo snežne razmere ugodne, bomo 25. in 26. januarja 1958 videli na Partizanskem vrhu res kvalitetno tekmovanje. Vsekakor pa bo društvo potrebovalo pomoč vseh pristojnih forumov in podjetij, kajti le na ta način bo izvedba tekmovanja dobro uspela in bo tako v ponos ne samo smučarskemu društvu, temveč tudi Trbovljam. -c- 19. — Domov je šel Bojanov oče hitreje kot običajno. Vedel je, da ga doma čaka še dosti dela. Pripraviti mora še vse stvari, ki jih bo potreboval. Potrkal Je na okno in žena mu je odprla. Oče je bil med potjo domov preveč zamišljen, da »1 opazil okupatorjeve plačance, ki so mu sledili. Pustili so mu, da je nekaj časa še ostal v hiši. Na žvižg pa so navaliti v stanovanje. Našli so presenečenega Bojanovega očeta, ki je pripravljal stvari, potrebne rt odhod v ilegalo. Vkleniti so ga ln odgnali v noč. RAZPIS Kmetijska zadruga z o. j. Šentjanž na Dolenjskem nrazpisuje mesto kmetijskega tehnika ali inženirja za vsa področja kmetijstva. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj, najkasneje pa do I. januarja 1958. Samsko stanovanje preskrbljeno. Ponbudbe pošljite z življenjepisom na zgoraj naveden naslov. Kmetijska zadruga Trbovlje sprejme v službo TRGOVSKEGA POSLOVODJO IN TRGOVSKEGA POMOČNIKA ali pomočnico z znanjem prodaje blaga za kmetijske potrebe. NASTOP SLUŽBE IN PLAČA PO DOGOVORU DELAVSKI DOM V TRBOVLJAH razpisuje za delovno leto 1957/1958 redni gledališki abonma za stalne obiskovalce gledaliških prireditev v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Plačilni pogoji za š e s t predstav; I. prostor II. prostor III. prostor stojišče 660.— din 540,— din 360,— din 180.— din Abonenti imajo v abonmaju od 15—25% popusta na redne cene. Abonma je plačljiv takoj ob vpisu oziroma v treh obrokih, od katerih se prvi plača ob vpisu, drugi do 1. II. 1958 in tretji do 1. IV. 1958. Abonenti bodo lahka videli na svojem stalnem sedežu v gledališki sezoni šest predstav, izbranih iz. okvirnega repertoarja Slov. ljudskega gledališča iz Celja.' Ta okvirni repertoar obsega tale dela: Anton Aškerc: Stara pravda, Bratko Kreft: Kranjski komedijanti, Levstlk-Kreft: Tugomer, Duernmatt; Angel pride ali Zakon gospoda Mlsslsslpplja, Faulkner: Rekviem za nuno, Kesselring: Arzen ln stare čipke, Brandstaeter; Molk, Nažim Hikmet; Ivan Ivanovič, Ustinov; Romanov ln Julijana, Giraudoux: Osemintrideseti amfitrlon ali Anouiln: Ornikle ali Valček Toreadorjev, Dnevnik Ane Frankove, Goldoni: Prebrisana vdova, Nušlč: Ljudje (Svet), Čopič: Nlkoletina Bursač, Williams: Steklena me-nažerlja, Ben Minoli: Plerot je padel z lune, Puškin: Jev-genij Onjegin (koncertno), Davičo: Pesem, Casona: Drevesa umirajo stoje in Slovenska noviteta. Iz gornjega okvirnega repertoarja bo odbranih šest najboljših predstav. Priglasitve in rezervacije za abonma sprejema v času od 9. do 20. novembra 1957 blagajna Delavskega doma dnevno od 10. do 11. ln od 18. do 20. ure. Stalni abonenti bodo imeli prednost pri nakupu vstopnic pri gostovanjih ostalih umetniških kolektivov v Delavskem domu. Uprava Delavskega doma — Trbovlje REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 44. ŠTEVILKE Pravilna rešitev uganke, ki smo jo priobčili v 44. številki našega lista, se glasi: PALČEK. Uganko je pravilno rešil samo Matevž MEJAČ, Podkraj 19 pošta Zagorje ob Savi, kateremu bomo poslali knjižno darilc po pošti. Vsem ostalim pionirjem in pionirkam za njihovo pošto iz pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO NOVA NAGRADNA POSETNICA ZA PIONIRJE V vizitki je skrit poklic tega tovariša. Je obrtnik, ki im mnogo dela v krajih, kjer je dosti konj. Rešitev posetnice nam prinesite ali pa pošljite po pošti d nedelje, 17. novembra opoldne. Za pravilno rešitev bomo p odločitvi žreba podelili 2 lepi knjižni nagradi. Pri odgovoru ne pozabite navesti razen svojega imena ii priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, ter pošto in kraj kjer ste doma. Vsem pionirjem lepe pozdrave! UREDNIŠTVO \v GEZ 20 LET Cisto preprost plašč, in niti treba ni, da Je koža prava, lahko uporabimo tudi imitacijo Predsednik radijske družbe v ZD David Samoti je pred kratkim praznoval 50-letnioo svojega udejstvovanja na radijskem področju. Ob tej priložnosti je na družabni prireditvi, ki so mu jo priredili številni znanci in prijatelji, govorili o svojih predvidevanj ih, kako bo na svetu čez dvajset let. Napovedal je čudovit ramnoj človeka in velik napredek prihodnjih generacij na tehničnem in znanstvenem področju. • Nuklearna energija. Na podlagi zadnjih odkritij je rrpgoče pridobivati nuklearno energijo »»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦m♦»»♦♦♦♦«»»♦♦♦»♦♦>< M FLORENTINA XXXIV. nadaljevanje Natanko ob dvajseti uri in deset minut so prišli pričakovani gosti. Major Ther pozdravi Florentino in se ji zahvali za gostoljubje. Vodje Pokreta odpora se napotijo v salon. Tu je osiveli polkovnik Zoren, orjak major Ther, kapetan van Noten in šef »Fronte nezavisnesti«, neki neznanec, človek nizke postave, polkovnik Adam, predstavnik »Belgijske legije«, in tajinstveni Dipon, predstavnik legendarne »Brigade smrti«. Posedli so v mehke, udobne fotelje. Po stenah vise vsepovsod dragocene slike. Lestenci in stenske svetilk* dajejo salonu blestečo svetlobo. Florentina pripravlja coctail — Gospoda — vzklikne Prosper — pijmo za skupni cilj, za zmago naše pravične stvari. Kozarci zažvenkečejo. Potem začne polkovnik Zoren govoriti o glavni stvari: o orožju in strelivu. — Kapetan Jocksen — začne Zoren — vi ste nam obljubili pokazati skrivališče orožja in streliva, zdaj pa vidim, da tu ni nobenega skladišča. Prosper se zagonetno nasmehlja. — Dovolite mi, gospod polkovnik, da vam povem, da je v vaših foteljih kopica ročnih granat. — Kaj?! — polkovnik se zgane in pogleda Prosperja. — Ročne granate? — Da, gospod polkovnik, na ročnih granatah angleške izdelate sedite. Vendar brez strahu, za zdaj če niso nevarne. Prosper povabi vso šesterico s seboj v spodnje prostore penziona. Pokazal jim je vsa tajna skrivališče, v katerih je orožje, strelivo in razno orodje. Belgijci so bili zelo presenečeni. Se kapetan van Notem je pozabil ne svoje omahovanje in z očmi strokovnjaka opazoval skladišča. Na kancu odpre Florentina vrata na dnu hodnika. — A tukaj, gospoda — reče veselo — tu bi vem rada osebno predstavila enega izmed gostov moje hiše... Presenečeni gosti vidijo na mizi kopice revolverjev, zraven pa je stal mladenič, ki je čistil orožje. Prosper je stopil bliže in ga predstavil začudenim gostom: — Pilot Billy Ragli. — Kakšno presenečen jel — vzklikne Zoren —. Torej imate v hiši tudi angleške pilote! — Da, odgovori Prosper. — Skrivanje pilotov zavezniških letal in njihova pot nazaj v Anglijo je tudi eden izmed naših številnih opravkov. Pilot Billy prav sedajle čaka, da ga bomo spravili v Anglijo. Medtem ko čaka, noče sedeti križem rok, in kot vidite, nem pomaga čistiti orožje. V salonu penziona »Pri Florentini« se odpirajo steklenice šampanjca. Belgijci ves bolj pogosto napijejo svojim angleškim zaveznikom in na zdravje kapetane Jocksena in njegove dragocene in šarmantne zaveznice Florentine... Pozno zvečer se polkovnik Zoren umakne iz družbe in stopi s Prosper jem v sosednjo sobo. — Poslušajte, gospod kapetan — reče polkovnik, ko sta bila sama, — imam neko prošnjo. — Zelo me bo veselilo, če vam bom lahko ustregel — odvrne Prosper. — Napravil bom vse, kar bo v moji moči, gospod polkovnik. — Zelo sem prepričan, da je v vaši moči, gospod kapetan — reče polkovnik. — Evo, za kaj gre! In polkovnik Zoren začne pripovedovati Prosper ju svoje težave. Dejal je, da k organizacijam in skupinam Pokreta odpora iz dneva v dan prihajajo zavezniški piloti, ki iz sestreljenih letal s pedalom cepajo na tla. Organizacija Pokreta odpora ima pri tem ogromne, in včasih naravnost nepremostljive težkoče. Največ preglavic pa ima organizacija zaradi tega, ker nima dobrih in zanesliivih zvez v okupirani Franciji... (Nadaljevanje sledi) iz razmeroma cenenega materiala. To pomeni, da bomo praktično lahko pridobivali neomejene količine te energije in po nizki ceni. Zato se bo nuklearna energija rabila na zrakoplovih, ladjah, vlakih in celo na avtomobilih. Izdelovali bodo tudi atomske baterije, ki ne bodo drage in ki jih bo treba polniti samo vsakih nekaj let. * Televizija v barvah bo povezala a svojo mrežo vso zemeljsko oblo in človek bo lahko govoril tudi na velike daljave ter obenem videl svojega sobesednika. Na razpolago bodo televizijski sprejemniki in oddajni aparati in obenem bodo s posebnimi pripravami sproti prestavljali govore iz raznih je- jih bodo lahko vsi zitoov, da razumeli. • Kar se prevozov tiče bodo imeli reakcij sika letala na .nuklearni pogon, ki bodo vozila z hržimo 8000 km na uro, ne da bi bila pri tem kakšna večja nevarnost, kot na današnjih letalih. Na ta način bomo lahko tudi naj oddaljenejša mešta dosegli v razmeroma kratkem času. • Avtomatizacija bo toliko napredovala, da se bo proizvodnja močno dvignila, cene pa bodo padle in marsikatero blago, ali ugodnost bo dosegljiva vsem. Milijoni ljudi ne bodo sužnji nevarnega in težkega dnevnega dela. Povečalo se bo število de- Kraljevski pingvin Chico se je rodil v ujetništvu in začuda ostal pri življenju. Zdaj šteje že nad dva meseca, tehtnični kazalec pa je pokazal skoro osem kilogramov tele OP VSEPOVSOD Preprosta rešitev Po raznih državah so različna merila in navade, kdaj se otroci, kadar se vozijo po železnici, peljejo zastonj, kdaj plačajo polovično karto in kdaj morajo plačati normalno ceno. Seveda ni države, kjer starši ne bi poskušali, da svoje otroke, kadar potujejo z njimi, napravijo mlajše, ko kupujejo zanje vozovnico. Železnica v državi Čile pa je to vprašanje rešila kaj enostavno: pred vsako železniško blagajno stoji priprava, ki izmeri velikost otroka. Vsi otroci, ki »o manjši kot 1,40 metra, si lahko vozijo z določenim popustom po železnici, vsi večji pa morajo plačati celo vozno karto. Zaščitne obleke proti satelitu Neki italijanski trgovec je oo-skusil v trgovske namene izkoristiti sovjetski satelit, kjer pa bi svoj poskus skoro plačal z glavo. Tako je ta trgovec začel lovnih mezd, zmanjšalo število delovnih ut in za vise bo življenje lažje. * Družinsko življenje se bo tudi mnogo spremenilo in Samoff ^Politični mozaik £ ZNAČILEN DEMANTI Zadnje čase so v arabskih deželah govorili o morebitni abdikaciji Jordanskega kralja Huseina. Kakor pri« 0 poved ujejo, Je ameriški ambasador v Amanu, L ester k Mallory, izjavi), da bi bila za Izvedbo Elsenhowerjeve doktrine pripravnejša osebnost Hnsinnov brat Mohamed, 9 ki bi vlada) z materjo Zelno in stricem Serifom Naserjem, h Husein se je v poslednjih mesecih dosti jasno izrekel v korist zahodne politike in s tem dosegel nepopularnost, P ■ ki ni koristna. ^ Medtem pa Je Husein glasove o svoji abdikaciji de« g, man tiral na seji parlamenta. Inozemski opazovalci sedaj P na to dejstvo kažejo s prstom in pravijo: Zakaj se suve-6 ren sklicuje na glasove, če ti niso resnični? O @ e Za mlada dekleta, sicer nekoliko kombiniran plašč, vendar vseeno okusen predvideva, da ni več daleč dam, ko se bo uresničil sen naših gospodinj, da bodo imele doma vse gospodinjstvo mehanizirano. Vrstni red gospodinjskih opravil bo že vnaprej določen in vse delo bodo opravili eletronSki stroji. Poljubno bomo lahko uravnavali temperaturo v naših domovih, prav tako višino vlage in prezračevanje vsakega prostora. KONSERVATIVNOST Četudi se pogosto hvalijo o svoji demokraciji, zahodni krogi ne morejo tajiti, da se odnos proti ženam v javnem in političnem življenju v zahodnih državah ni dosti spremenil na bolje. Pred dnevi smo bili priča — in to so časniki na Zahodu podčrtavali kot senzacijo — da je žensko gibanje v Zahodni Nemčiji zahtevalo od kanclerja Adenauerja, da v vladi d& mesto tudi kakšni ženi. Poanta stvari je v tem, da tamkajšnji komentarji štejejo to zahtevo za nenormalno... KONTRASTI Te dni, ko je kriza francoske vlade skrbela tamkajšnje prebivalstvo, smo brali v pariškem tisku sledeče tri podrobnosti: Prvič, francoska podmornica na atomski pogon, ki jo konstruirajo, a nosi ime »Q/244«, bo večja kot ameriška podmornica »Nautllus«; drugič, Jacquet Fauvet, poznani parlamentarni reporter, piše knjigo z značilnim naslovom »Razkosana Francija« in tretjič, predsednik republike Coty je dejal Daladierju: »Ne vidim drugega kot nejasne silhuete v megli. Ta kriza me spominja na dni, ko sem bil kot pešec v jutru na fronti...« Koliko simbolike v teh simptomatičnih majhnih doživljajih... NOVI PARTNERJI V časn, ko so se odnosi med Tunisom in Parizom zaradi francoskih oboroženih akcij na meji z Aižirom poslabšali, smo našli v nekem francoskem listu podčrtano sledeče: »Razstavljavec številka 1 na prošlem sejmu v Tunisu: Zahodna Nemčija s štiridesetimi razstavljenimi tvrdkami.« To in nič več. Res, k temu ne vemo, kaj naj bi še dodali... Od hod so dobili avtomobili imena? v zakotnih vase^ v dolini Val-sabije prodajati »zaščitne obleke proti žarkom sovjetskega satelita«. Trgovina mu Je prinašala kar lepe denarce, dokler se nd našel neki kmet, k; je pred množico kupcev razgalil sleparja in jim povedal, da umetni satelit sploh ne izžareva kakšnih žarkov. Orožniki so komaj uspeli, da rešijo trgovca pred razjarjenimi kmeti, ki je izkoriščal njihovo neznanje. Nov antibiotik Neki japonski znanstvenik je pred nedavnim odkril nov antibiotik, kanamicin, ki znatno krepkeje deluje kot streptom!-cln. V GLEDALIŠČE POJDETA — Draga žena, nocoj poideva v gledališče. — Kaj pa bova videla tamkaj? — Nekaj, kar le dolgo pogrešava, na sporedu je namreč »Mir v Hiši«/ Iz dneva v dan narašča avtomobilski promet na naših cestah, Različni avtomobili domače in tuje proizvodnje se vrstijo kakor po tekočem traku. Novi in lepi modeli zmeraj pritegnejo pozornost ljudi, ki gledajo za njimi in ugibajo, kakšne znamke naj bi bil ta ali oni avtomobil. Danes, v dobi avtomobilizma, poznajo že otroci znamke avtomobilov, ve:.diar malokdo ve, odikod .3 ta imena. Adler (orel) — ime mu je dal konstruktor Klayer, češ da je njegov avto med drugimi avtomobili kakor orel med ptiči. - Mercedes — tako je bilo ime rr:w ’ hčerki avstrijskega konzula Jel-lineka v Nizi. Opel je dobil ime po tovarnarju Adernu Opelu. Chevrolet je dobil ime po Švicarju Louisu Chevrotatu, ki je bil ustanovitelj tovarne avtomobilov v Detroitu. Benz — svetovno znana tovarna avtomobilov v Mannhel-rou. Ime je dobila pa Carlu Benmu, pionirju avtomobilizma. Buik — tako se je pisal nizozemski ustanovitelj ameriške tovarne avtomobilov (1900). Cadillac — priimek ustanovitelja ameriškega mesta Detroita (1701). Redek primer igre narave. Koleraba, kakršno smo ujeli na filmski trak Ciitrftem — največ francoskih avtomobilov je konstruiral An-dre Citroen. Ford (Detroit) — je dobil ime po Henryju Fordu, ki je 1903. leta osnoval največje ameriško društvo za industrijo avtomobilov. Steyer se imenuje po Istoimenskem mestu v Avstriji. Avtomobil znamke Fiat, ki ga izdelujejo evropske tovarne, je italijanskega tovora. Ime Fiat je kratica: Fabrica Italiana dl Avtomobile Torino. To eo najbolj poznani avtomobili. Avtomobilska Industrija pa hitro napreduje in tako lahko vidimo vsak dan na cestah vedno nove vrste avtomobilov. Posteljno perilo, ki ga boš lahko zavrgel Dan, ko je v hiši pranje, je za vsako gospodinjo eden izmed najbolj neprijetnih dni v mesecu. Vse pa kaže, da se bodo gospodinje kmalu znebile tega utrudljivega in neprijetnega dela. Tako je na primer na nedavnem sejmu v Berlinu za industrijo mila in kozmetiko neka tovarna razstavila kozmetično vato, izdelano v obliki velikih listov. Kakor so izjavili na neki tiskovni konferenci, bo kmalu mogoče Izdelovati iz tega sintetičnega materiala namizne prte ln posteljno perilo, ki bo tako poceni, da ga gospodinji, kadar bo umazano, ne bo treba več prati, pač pa ga bo lahko zavrgla. AGATHA CHRISTIE Hiša na sipini KRIMINALNI ROMAN »Mogoče ima prav, mogoče tudi ne. Ti politiki pridejo često iz tira, Sam sem v Parizu, v poslanskem kabinetu...« »Dobro, dobro — ukreniva vse potrebno za odhod, Potre*. Ekspres za tondon je pravzaprav že odpeljal. Naslednji vlak...« »Le ne tako burno, Hastings, prosim ves. »Vedno to vznemirjenje, razburjenje. Ne bova se niti danes niti jutri odpeljala v London.« »Toda, ta poziv...« »Mi ni prav nič mar. Ne pripadam vaši policiji, Hastings. Kličejo me kot zasebnega detektiva, da prevzamem ta primer. Jaz pa ne sprejmem.« »Ne sprejmete?« »Seveda ne. Svojo odklonitev bom sporočil pismeno, svoje obžalovanje, z oproščenjem pa bom obrazložil, kako ml je to težko — toda kaj hočejo končno? Stopil sem v pokoj im opravil sem.« »Niste opravili,« sem toplo zagotavljal, »To govori dober prijatelj. Mimogrede imate prav. Sivo staničje deluje še s staro svežostjo; delovni način še ni zastarel, ni prekoračen. Toda, stopil sem v pokoj, dragi prijatelj. Enkrat za vselej! Nisem noben gledališčnik, ki daje, oboževan od publike, še ducat poslovilnih predstav. Z vso velikodušnostjo vam pravim: treba je napraviti prostor mladim ljudem. Morda se pokažejo prav uporabni — vsekakor pa bo njihovo znanje zadostovalo za dolgočasno afero notranjega ministrstva.« »Toda, Poirot, razmislite vendar o priznanju, ki veje iz tega vabila.« »Ho, nad takim poklonom sem vzvišen. Notranji minister, mož treznega razuma s) dopoveduje, da si bo s tem, da me vpreže v voz, že zagotovil uspeh. Zal pa ima gospod minister smolo, da je Hercule Poirot •voj zadnji primer že rešil.« * Pogledal sem ga. Sam pri sebi sem se Jezil nad njegovo trdovtet-'~oietio, sej bi mu ta stvar svetovno slavo, ki se je je že skoraj razveselil, še povečala. Nasprotno pa sem moral zopet občudovati njegovo odločnost Kar mi je šinila v glavo neka misel. »Čudim se, da vas ni strah,« sem mu dejal smeje se. Tako poudarjeni pomislek bi moral izzvati same bogove. Nemogoče, da bi karkoli — lahko omajalo Hercula Poirot a, »Nemogoče, Poirot?« »Pravilno, prijatelj moj. Takšna beseda naj se ne izusti kar tako. Ma foi, ne trdim, da ne bi, če bi udarila krogla mimo mene v steno, ta primer preiskal. Končno smo le samo ljudje!« Smejal sem se zopet. Majhen kremen je pravkar nedaleč od nas švignil na teraso in Poirotova bujna domišljija je vznemirila tudi mojo. Moj prijatelj je vstal in med pobiranjem kremena nadaljeval: »Ja, ja, smo le ljudje. Človek je speči pes, dober in priden, vendar se lahko tudi spečega psa vzdrami.« Nekajkrat je precej neprisebno prikimal, kot se mi je zdelo. Nenadoma je v moje presenečenje brez vidnega vzroka odšel navzdol po stopnicah, ki so peljale od terase do vrta. V istem trenutku pa je neko mlado dekle zavilo okoli žive meje in odhitelo po stopnicah navzgor. Ravno ko sem ugotovil, da je bila vpadljivo ljubka mlada dama, je vzbudil mojo pozornost zopet Poirot, ki se je, ne da bi pazil kam stopa — spotaknil ob neko korenino, zvalil po tleh. Zvalil se je ravno nasproti mladi dami in tako sva mu z združenimi močmi pomagala zopet na noge. Čeprav sem si dal opravka s prijateljem, sem si kljub temu lahko vtisnil v spomin sliko: temni lasje, drzen obraz in velike višnjevo-modre oči. »Tisočkrat prosim oproščenja!« je Jecljal Poirot. »Mademoiselle, kako ste ljubeznivi. Zal mi je, da sem bil tako neroden — as — noga pa me precej močno boli. Ne, ne, pravzaprav nič resnega ... le nekoliko spah-njena kost. Cez nekaj minut bo spet dobro. Toda, če me vi Hastings in mademoiselle vzameta medse/ oh, skoraj drzno je to zahtevati.« Jaz n* njegovi levici in ljubka tujka na njegovi desni — sva pripe- ljala Hercula Poirot^ kmalu do stola na terasi, kjer sem neto svetoval, naj brž pokliče kakšnega zdravnike. Toda moj prijatelj mi je to odločno prepovedal. »Saj sem vam že takoj dejal, da ni nič. Tako spahnjena kost povzroči trenutno hudo bolečino, kar pa kmalu preide. »Napravil je grimaso. »Vidite, v nekaj sekundah bom že pozabil... Mademoiselle, še enkrat tisočkrat hvala vam za vašo dobroto 1 Prosim, izvolite sesti.« Mlada dama se je usedla. »Tudi jaz mislim, dr je vsa skrb odveč, toda mar ne bi kljub temu poklicali zdravnika?« me je podprla. »Mademoiselle, zagotavljam vam, da je le neznatna poškodba. Vaša navzočnost mi prežene skoraj vse bolečine in skrbi. »To je sijajno!« se je smejala tujka. »Dovolite, en cocktail?« sem se vmešal jaz. »Ja... je oklevala, torej, če bodete tudi vi.« »Martini?« »Da, prosim.« Odšel sem naročit. Ko sem se vrnil, sem našel Potreta in mlado dekle v razburljivem pogovoru. »Pomislite Hastings,« je dejal, »tista hiša tam na rtiču, ki sva jo midva tako občudovala, je last gospodične.« »Resnično?« Pritrdil sem opazki mojega prijatelja, čeprav se nikakor nisem mogel spomniti, da bi bil kdajkoli občudoval hišo, ki sem jo v resnici komajda opazil. Videti je začarana in nepristopna, ker je tako ločena in oddaljena od ostalega naselja.« »Imenujem jo .Končnlcu', je odgovoril naš gost. Tako zelo sem navezana nanjo, čeprav je že trhla, stara lastnina, ki postaja bolj in bolj ruševina.« »Ste vi zadnji potomec nekega starega pokolenja, mademoiselle?« »Pokolenja? Takšna posebnost pa Buckleyi nismo. Kljub temu pa domuje tukaj družina že dva do tri stoletja. Moj brat je umrl pred tremi leti, tako da sem jaz zadnja.« »Žalostno Je to. In vi živite tam popolnoma sami?« - »No, precej potujem, če pa se zadržujem doma, prihaja in odhaja iz hiše precej veselih ljudi.« »Kako silno moderno!« Jaz pa sem si predstavljal, kako bivate v temnih skrivnostnih prostorih, kjer še straši družinski duh.« »Krasno. S takšno domišljijo ste obdarjeni! Ne, tudi najmanj ne straši. Ce že — potem mi je duh zelo naklonjen. V treh dneh sem trikrat le za las ušla smrti, tak, da se res dogajajo z mojim življenjem čarov-n'ie-« (Dalie Drihodniič)