LJUBLJANA, AVGUST—SEPTEMBER 1979 L E T N I K 28, ŠT. 8—9. STR. 153— 180 podjetje za urejanje voda n. sol. o.' 63001 celje škvarčeva 4, p. p. 144 NIVO je specializirana delovna organizacija, organizirana v več tem eljnih or­ ganizacijah. — Načrtuje in p ro jek tira vodnogospodarske objekte, naprave in sisteme. — Vrši študijsko-razvojno dejavnost za vodno gospodarstvo in za nizke gradnje. — Pro jek tira vse objekte nizkih gradenj. — Gradi objekte vodnih in nizkih gradenj. — Opravlja montažo, vzdrževanje in servis objektov in naprav za preskrbo z vodo in za čiščenje vode. — Prevzema inženiring za nekatere specializirane dejavnosti: osuševanje, na­ makanje, p reskrba z vodo, čiščenje voda. — Proizvaja opremo po lastni tehnologiji za čiščenje odpadnih voda. — Proizvaja betonsko galanterijo za potrebe vodnih in nizkih gradenj. NIVO se pri delu poslužuje sodobnih metod lastnega in tujega razvoja, kar je porok za strokovnost, kvaliteto in konkurenčno sposobnost. Na željo naročnika nudimo tudi konsulting usluge in nadzor nad izvajanjem naših in drugih projektov. G R A D B E N I V E S T N I H GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 8-9 LETNIK 28 — 1979 YU ISSN 0017-2774 VSEDIAIA-GDAITIIVTS Članki, študije, razprave FRANJO ČEVNIK Articles, studies, proceedings Ingrad praznuje 20 let d e la ....................................................................... 154 LEON ČREPINSEK Razvoj tehnologij v 20-letnem obdobju dela GIP Ingrad ...................157 ELZA ČREPINSEK Montažni sistem In g r a d ................................................................................ 159 ALBERT JARH Raziskovalna naloga: Daljinsko ugotavljanje energetskih izgub . . 161 NIKO ROŽIC Varstvo kakovosti v o d e ........................................................ 164 FRANC ZUPANČIČ Gradisova rastoča montažna h i š a ................................................................. 167 JOŽE VENGUST Cestno podjetje Celje — kamnolom Velika P irešica .................................170 Iz naših kolektivov From our enterprises BOGDAN MELIHAR Novice iz glasil kolektivov GIP »Beton-Zasavje«, Zagorje . GIP »Ingrad«, C e lj e ................... SGP »Konstruktor«, Maribor . . EM — Hidromontaža, Maribor . SGP »Primorje«, Ajdovščina . . SGP »Slovenija ceste«, Ljubljana IMP, L ju b ljan a ............................ SGP »Pionir«, Novo mesto . . • 175 176 176 177 178 178 178 179 Vesti News Osebne v e s t i ................................................................................................... 186 Glavni in odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV L ektor: ALENKA RAIČ T ehnični urednik: DUŠAN LAJOVIC Uredniški odhor: LUDVIK BOn AC, VLADIMIR ČADEŽ, IVOJECELJ, ANDREJ KOMEL, DR. MELOS MARINČEK, STANE PAVLIN, VILI STREL Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in teh n ik ov S lovenije, Ljubljana, E rjavčeva 15, te lefon 23 158. Tek. račun pri SDK Ljubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tom šič v Ljubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 120 din, za študente 38 din, za podjetja, zavode in ustanove 1000 din. R evija izhaja ob finančni pod­ pori R aziskovalne skupnosti S lovenije. Ingrad praznuje 20 let dela FRANJO ČEVNIK V tem letu praznuje delovna organizacija GIP Ingrad Celje dvajsetletnico dela. Ob jubilejih se običajno ozremo po prehojeni poti in preverjamo, koliko smo bili uspešni, s kakšnimi težavami smo se srečevali in si zadajamo nove cilje. Tudi s tem člankom želimo bralce na kratko seznaniti, kako je delovna organizacija Ingrad na­ stala, kako se je razvijala in kaj pomeni danes. Kako je nastal G IP Ingrad Po vojni so glede na potrebe obnove in značaj novogradenj ustanovili v Celju več gradbenih pod­ jetij, ki so izvajala gradbena dela predvsem na ob­ m očju celjske regije- Podjetja so bila slabo oprem­ ljena. Niso imela pogojev, da bi se tako razdrob­ ljena razvijala, oprem ila in usposobila za bodoče naloge. P rav zaradi tega je v vodstvih družbenopo­ litičnih organizacij, organih oblasti ter organih sa­ m oupravljanja v tak ra tn ih podjetjih dozorel sklep, da se tak ra tna gradbena podjetja: Beton, Graditelj, Stavbenik, Savinjgrad in obrtno podjetje Cement- nine združijo v novo podjetje GIP Ingrad Celje. Novo podjetje je bilo konstituirano in je začelo po­ slovati 1. januarja 1959. leta. Glede na kontinuira­ no delo kolektivov bi lahko praznoval 32-letnico, ker so nekatera podjetja, ki so se združila, poslo­ vala že v letu 1946. K er pa smo začeli v Ingradu poslovati na novo organizirani z novimi nalogami in perspektivam i, upravičeno proslavljamo svoj ju ­ bilej od tak ra t dalje. Naloge Ingrada ob ustanovitvi GIP Ingrad je imel ob ustanovitvi naslednje naloge: GIP Ingrad naj bo nosilec razvoja in organiza­ to r gradbeništva na območju celjskega okraja. Za tako nalogo je bilo podjetje zadolženo tudi v pla­ n ih in drugih aktih občine in takratnega okraja Celje. Avtor: Franjo ČEVNIK, dipl. oec. GIP INGRAD, Celje. Delavci bodo združeni v novem podjetju po­ slovali racionalnejše in s tem prigospodarili za ok­ rog 15 % prihrankov. Podjetje se m ora organizirati in preiti iz obrt­ niškega na industrijski sistem gradnje. Potrebno je bilo: izpopolniti mehanizacijo, uvesti moderno teh­ nologijo te r s tem pospešiti čas gradnje; uvesti interno specializacijo ter doseči z m anj­ šim številom delavcev večje učinke; urediti boljše delovne razmere in zagotoviti višji standard delavcem; povečati skrb za kadre, ustanoviti lastni izo­ braževalni center itd. Iz vsebine nalog lahko sklepamo, da le-te niso enkratne, ampak imajo pretežno trajnejši značaj. Tudi danes, ko delamo v povsem drugačnih raz- Ilotel v Zrečah m erah ne bi mogli ob snovanju združevanja mimo teh nalog ki smo si jih zadali pred dvajsetim i leti. Kakšne osnove za delo in razvoj smo im eli ob ustanovitvi Oprem ljenost Vsega skupaj smo imeli le 2 bagra, 4 buldo­ žerje, 27 kamionov, 3 stolpne žerjave, 3200 m 2 od­ rov in 400 m2 opažev. V prvem letu smo zgradili 4 industrijske ob­ jekte, 8 stanovanjskih objektov s 187 stanovanji in 4 druge objekte, kot so upravne stavbe in km etij­ ski objekti. Vrednost osnovnih sredstev je znašala 7,474.831 din, vrednost delovnih priprav pa 5,113.387 din ali 2.225 din na zaposlenega. Celotni prihodek v prvem letu poslovanja je znašal 22,966.636 din. Zaposlenost Skupno je bilo zaposlenih 2125 delavcev. Od tega 141 učencev. Po kvalifikacijski in strokovni izobrazbi pa je bilo: 7 gradbenih inženirjev, 1 eko­ nomist, 42 gradbenih tehnikov, 55 gradbenih de­ lovodij, 626 VK in KV delavcev, 325 PU in PK delavcev ter kar 788 NK delavcev. Ostalo odpade na upravno-adm inistrativni kader. Že iz opremljenosti in kvalifikacijskega sesta­ va delavcev je mogoče zaključiti, da smo bili na svojem startu bolj obrtno kakor industrijsko pod­ jetje. Vendar je bilo treba glede na zastavljene cilje uvesti povsem novo organizacijo, nov enoten sistem poslovanja, selekcijo zastarelih in različnih tehnologij ter usposobiti kadre za delo v novi or­ ganizaciji. Vse to smo pretežno opravili že v prvem letu poslovanja. V tem letu smo dogradili tudi prvi samski dom in odprli lastno obratno ambulanto. Razvoj skozi dvajset le t Tako organizirani smo v naslednjem letu 1960 že dosegli prve rezultate, saj smo povečali proiz­ vodnjo kar za 35 %> ob minimalnem povečanju za- Tehniška šola v Celju poslenih delavcev (4 %). Iz ostanka dohodka (do­ bička) pa smo opravili prve nabave mehanizacije. Tako uspešen začetek in razvoj podjetja pa je zavrla leta 1961 in 1962 gospodarska kriza. Z upravnim i ukrepi smo stabilizirali naše gospodar­ stvo in močno zmanjšali obseg investicij. Takih ukrepov poznamo v kasnejših letih še več, vendar so bili ti za nas najhujši. To dokazujemo s podat­ kom, da smo morali odpustiti kar 25 °/o vseh de­ lavcev. Na trgu je bila izredno huda konkurenca, licitiralo se je brez vsake akumulacije in na škodo standarda in osebnih dohodkov delavcev. V letu 1963 beležimo ponovno oživljanje grad­ bene dejavnosti. Bili smo polno zaposleni in p ri­ čeli smo uvajati montažni sistem Jugomont v sta­ novanjsko gradnjo. S tem smo povečali udeležbo mehanizacije v proizvodnji, skrajšali čas gradnje in povečali produktivnost. V letu 1965 smo imeli gospodarsko reformo in dobili nove dinarje. Ko­ lektiv se je z vsemi silami vključil v gospodarsko reformo, iskal notran je rezerve, zvišal produktiv­ nost dela in povečal lastno proizvodnjo kar za 50 °/o. V letu 1973 smo uresničili ustavne amandmaje in ustanovili tr i tem eljne organizacije združenega dela. To leto je tud i leto združitve in ustanovitve ZGP GIPOSS. P red tem je bilo poslovno združenje GIPOSS. V letu 1975 se pričnejo delavci organizirati v smislu osnutka zakona o združenem delu. Organi­ zirali smo se v šest tem eljnih organizacij gradbene operative in pet tem eljnih organizacij drugih de­ javnosti, kot so: IGM, zaključna dela, projektiva, mehanizacija in družbeni standard. V naslednjih letih 1976 in 1977 je na območju celjske regije široka družbenopolitična aktivnost v smeri povezovanja in združevanja dela. Manjši gradbeni kolektivi vidijo svojo prihodnost in ures­ ničitev pridobitve pravic iz zakona o združenem delu v povezovanju in združevanju. Opravljene so bile uspešne integracije. Z delovno organizacijo Ingrad so se združili v letu 1976 obrat kamnolom Liboje iz M ontane Žalec, v letu 1977 pa SGP Ro­ gaška Slatina in TOZD Gradbeništvo Hmezad Ža­ lec. V letu 1976 smo uvedli v proizvodnjo lastni montažni sistem Ingrad, ki je rezultat dela in iz­ kušenj strokovnih delavcev Ingrada. Modernizirali in opremili smo vrsto obratov, povečali in razši­ rili proizvodnjo na nove proizvode. Uspešnost last­ nega montažnega sistema na trgu dokazujejo tudi podatki, ki nam povedo, da smo že v prvem letu uvedbe tega sistem a zgradili štiri objekte z 9.780 m2 površine, v letu 1977 je bilo zgrajenih 20 objektov s 35.734 m2, v letu 1978 pa smo zgradili 27 objek­ tov z 41.328 m 2 površine. V letu 1979 ocenjujemo, da bo zgrajenih okrog 70.000 m 2 površine. Vseka­ kor velik proizvodni in poslovni uspeh. Ker je Ingrad v proizvodnji pretežno usmer­ jen v stanovanjsko gradnjo, ne moremo spregle­ dati, da smo v letu 1974 vpeljali v proizvodnjo najmodernejšo tehnologijo gradnje stanovanj Ou- tinord. Na splošno lahko ugotovimo, da je delovna or­ ganizacija naredila največji razvoj in vzpon v zad­ njih petih letih in s tem dejansko tudi uresničila cilje združitve pred dvajsetim i leti. Nabavljena je bila oprema za novo tehnologi­ jo, zgrajeni novi proizvodni prostori, izboljšani po­ goji dela, povečani osebni dohodki in družbeni standard, izvršena reorganizacija poslovanja, orga­ nizirane tem eljne organizacije in sprejeti vsi sa­ m oupravni akti v smislu zakona o združenem de­ lu te r povečana gospodarska osnova poslovanja. Delovna organizacija Ingrad se dejansko lahko uvr­ šča z nad 3.000 zaposlenimi, z realizacijo nad 200 m ilijard starih dinarjev in z vrednostjo nad 30 mi­ lija rd starih dinarjev poslovnih sredstev med naj- večje in najuspešnejše gradbene kolektive v Slo­ veniji. Na grobo je bilanca zgrajenih objektov delav­ cev Ingrad v dvajsetih letih naslednja: — 199 industrijskih objektov, — 101 šol, vrtcev in upravnih stavb, — 72 trgovskih, gostinskih in objektov za kmetijstvo, — 74 objektov nizke gradnje, — 241 stanovanjskih stavb s 7141 stänovanji. Kako je DO Ingrad organizirana danes in ka j nudi tržišču V delovno organizacijo Ingrad je danes zdru­ ženo 12 tem eljnih organizacij združenega dela. Za opravljanje skupnih nalog in funkcij pa so tem elj­ ne organizacije ustanovile delovno skupnost skup­ nih služb. Sedem tem eljn ih organizacij gradbene operati­ ve opravlja svojo glavno dejavnost, izvajanje vi­ sokih gradenj. Sedeže im ajo v Celju, Slovenskih Konjicah, v Šentjurju p ri Celju, Rogaški Slatini, Laškem, Žalcu in v L jubljani. Proizvodnja tem eljnih organizacij gradbene operative je usm erjena v tr i osnovne specializacije: a) Stanovanjska gradnja Stanovanjska gradnja pomeni nad 50 °/o vred­ nosti vse proizvodnje. Približujem o se letni zmog­ ljivosti 1000 stanovanj. Stanovanjsko gradnjo izva­ jam o pretežno po sistem u litega betona Outinord, ki smo ga razvili in izpopolnili z lastnimi projekti in elementi. b) Gradnja industrijskih in drugih objektov visoke gradnje Razvili smo lastni odprt montažni sistem, upo­ raben za industrijske objekte, šole, vrtce, trgovine, upravno poslovne stavbe, km etijske objekte ipd. Sledimo potrebam trga in ta lastni sistem nenehno dopolnjujemo. V letu 1979 bomo po montažnem sistemu Ingrad zgradili ca 70.000 m2 raznih objek­ tov. c) Gradnja mostov Zgradili smo vrsto mostov in viaduktov po si­ stem u Hünnebeck. Sedaj uvajam o še najnovejšo nemško tehnologijo, gradnjo betonskih mostov brez podpiranja. Z obema tehnologijama bomo lahko zadovoljili najzahtevnejše tovrstne gradnje. Letna zmogljivost gradnje mostov je okrog 3000 tekočih metrov. V izvajanje gradbenih del pa so s svojimi dejavnostmi in zmogljivostmi vključene tudi ostale temeljne organizacije, združene v GIP Ingrad. S povezanostjo in združevanjem dela vseh tem eljnih organizacij je šele delokrog sklenjen. Naj pri tem navedemo glavne dejavnosti ostalih tem eljnih or­ ganizacij. TO M ehanizacija Celje, v kateri je združena vsa mehanizacija za potrebe gradbene operative. Le tako je mogoče mehanizacijo racionalno izkori­ ščati, vzdrževati in obnavljati. TO IG M M edlog je ena naj večjih temeljnih organizacij z najbolj pestro dejavnostjo. V njej so združeni kamnolomi, peskokopi, centralna beto­ narna, železokrivnica, tovarna elementov montaž­ nega sistema Ingrad, tovarna betonskih montažnih elementov za trafo postaje, obrat betonskih INAS oken, obrati za izdelavo betonskih votlakov, be­ tonskih cevi, robnikov, plošč in drugih izdelkov iz betonarne za potrebe proizvodnje v delovni orga­ nizaciji kakor tud i za široko potrošnjo. TO proizvodni obrati Celje opravlja naslednja končna dela: elektroinstalacije, kleparstvo, krov­ stvo, vodovodne instalacije, stavbno ključavničar­ stvo, centralno kurjavo, instalacije plina, prezra­ čevanje in slikopleskarstvo. Vse proizvodne kapa­ citete so vključene v lastno proizvodnjo in zadovo­ ljujejo le okrog 30 °/o potreb. Ker so te dejavnosti na območju Celja in tudi v širšem slovenskem prostoru zelo deficitarne, jih bomo v prihodnje pospešeno razvijali. TO lesni obrati Gomilsko opravljajo dejavno­ sti mizarstvo, tesarstvo in žaganje okroglega lesa. Tudi zmogljivost te tem eljne organizacije pokriva le okrog 25 °/o lastnih potreb. TO p ro jektivn i biro je z vsemi kapacitetam i projektiranja vključena v gradnje, ki jih izvajajo TO Ingrad. Izvajamo veliko stanovanjskih, indu­ strijskih in objektov družbenega standarda po tip ­ skih projektih in rešitvah strokovnjakov te tem elj­ ne organizacije. Na rezultate dela in razvoja svoje delovne or­ ganizacije smo delavci Ingrada ponosni, čutimo p ri­ padnost kolektivu in veliko socialno varnost. Sedanja organiziranost po tem eljnih organiza­ cijah, opremljenost, bogate delovne izkušnje de­ lavcev so jamstvo, da smo sposobni izvajati naj­ zahtevnejše objekte visokih in nizkih gradenj. Vse to nam zagotavlja in daje samozavest, da bomo tudi v bodoče dosegali dobre delovne rezultate, v vsaki tem eljni organizaciji kakor tudi v delovni organizaciji kot celoti. v 20-letnem obdobjuRazvoj tehnologij dela GIP Ingrad UDK 624.002.2 INGRAD Pred dvajsetimi leti so bila na celjskem ob­ močju številna m ajhna gradbena podjetja, ki so bi­ la slabo opremljena in organizacijsko na obrtniški ravni. Taka niso bila več kos vedno večjim potre­ bam po novogradnjah. Zato je prišlo do združitve celotne gradbene dejavnosti na celjskem območju v enotno podjetje Ingrad. Združeno delo in sredstva so nudili ugodne po­ goje za sodobnejše delovne postopke te r h itrejši tehnološki razvoj. P rvi korak je bil prehod iz klasičnih postopkov gradnje na uporabo prefabrikatov. Gradnja hotela v Dobrni Na področju stanovanjske gradnje se je uve­ ljavil sistem Jugomont. To je bil montažni sistem iz armiranobetonskih stenskih in stropnih elem en­ tov, iz katerih so se na gradbišču sestavljale sta­ novanjske enote. Po tem sistemu se je m ed leti 1960 in 1965 veliko gradilo zlasti na Hrvaškem in v Srbiji. V Celju je bil s to tehnologijo zgrajen pre­ del Otoka — takrat sodobnega Celja. Čeprav je imel sistem številne pomanjkljivosti, je pomenil za tisti čas velik napredek. Zlasti velik korak je pomenila uvedba m ontaž­ ne gradnje za našo gradbeno operativo. Iz nič je m orala ustvariti pogoje za serijsko proizvodnjo be­ tonskih prefabrikatov; izvajati montažo večnad­ stropnih objektov kljub slabi opremljenosti z me- Avtor: Leon ČREPINŠEK, dipl. grad. inž., GIP INGRAD, Celje LEON ČREPINŠEK hanizacijo in preiti na bolj industrializiran sistem finalizacije kljub pom anjkanju materialov. Vrzel pa se je pokazala tud i pri projektiranju. Pomanjkanje znanja s področja gradbene fizike, ki se pri klasični gradnji zaradi preizkušenih iz­ vedb ni pokazalo, je imelo p ri montažni gradnji usodne posledice. Nove kombinacije številnih ma­ terialov z različnimi lastnostmi so zahtevale po­ polnoma nove pristope k pro jektiranju in reševa­ nju detajlov. Vse to se je seveda pokazalo v kvaliteti izdel­ ka, ki je imel kljub velikim prizadevanjem še ved­ no številne pom anjkljivosti. Te so se sicer s prido­ bivanjem izkušenj iz leta v leto zmanjševale, ven­ dar je ta šola dosti stala. Vsekakor pa smo se pri tem toliko naučili, da je bil naslednji korak znatno lažji. Razvojna pot v tem obdobju je jasno razvid­ na na zgrajenih objektih, ki se med seboj vidno razlikujejo. Sistem pa je imel tudi take pomanjkljivosti, ki so zahtevale večje posege. To je narekovalo na­ daljnje iskanje rešitev za boljšo gradnjo. Posku­ sili smo z velikostenskimi opaži in tehnologijo lite­ ga betona. Ta tehnologija je pred gradbeno opera­ tivo postavila nov problem. Kako na gradbišču izdelati kvalitetne betone? To je bilo znatno teže kot prej v specializiranem obratu. Tudi ta problem je naša operativa uspešno rešila. Ostal je le še problem projektov, ki so osta­ li »klasični« in so zato povzročali velike probleme izvajalcem. Izkušnje, pridobljene p ri tovrstni grad­ nji, smo prenesli na naslednjo fazo v razvoju teh­ nologij — to je liti beton s temeljskimi opaži. To tehnologijo uporabljamo še danes. P ri uvedbi te tehnologije smo prvič celovito posegli v našo de­ javnost. Samo operativna uvedba nekatere tehno­ logije, kot je bilo to običajno v praksi, nikoli ni prinesla pričakovanih rezultatov. Zato smo vzpo­ redno razvili tudi sistem pro jek tiran ja za to teh­ nologijo kot tudi organizacijo poteka del. Sestavni del nove projektne dokumentacije so postali odslej tudi tehnološki in fazni projekti, ki jih klasično projektiranje ni poznalo. H itra groba gradnja, ki jo omogoča ta tehnologija, je zahtevala tudi vzpo­ reden razvoj vseh ostalih elementov, kot so fasad­ ne obdelave, instalacije, finanlizacije. Zlasti veliko pozornost smo posvetili področju fasadnih elementov. Obsežne dolgoletne študije in lastne operativne izkušnje so nam omogočile, da imamo danes že obsežno proizvodnjo prefabrika- tov za fasade, ki ustrezajo vsem kriterijem grad­ bene fizike. Vsi stanovanjski objekti v litem be­ tonu, in to ne le naši, tem več tudi številni objekti drugih slovenskih gradbenih podjetij, imajo vgra­ jene naše m ontažne fasadne elemente. Prvo tako gradbišče, k je r smo vse racionaliza- cijske ukrepe ob novi tehnologiji združili v celoto, je bila stanovanjska soseska Lava — prvi objekt usm erjene stanovanjske gradnje. Po prim erjalnih kalkulacijah, ki jih je tedaj izdelal GIPOSS za skupno ponudbo vseh članic združenja, so se ti ob­ jek ti izkazali kot najbolj ekonomični. To tehnologijo pa še nadalje nenehno izpopol­ njujem o in prilagajam o novim zahtevam. Trenut­ no dajemo večji poudarek toplotni izolaciji objek­ tov te r energetskim problemom gradnje. Naša dolgoletna prizadevanja pa niso bila us­ m erjena le na področje stanovanjske gradnje. Celje kot industrijsko mesto je potrebovalo znatne gradbene kapacitete tudi na področju indu­ strije in gospodarstva. Pretežni del industrijskih objektov na širšem celjskem območju je delo na­ šega podjetja. Že leta 1960 smo sami projektirali in izvajali prednapete konstrukcije, vendar v m ajh­ nem obsegu. Pretežni del gradnje na tem področju so bile klasične izvedbe. Pred petimi leti pa smo tudi tu storili odlo­ čilen korak in prešli na industrializirano proizvod­ njo montažnih konstrukcij za vse vrste javnih in industrijskih objektov. Razvili smo lasten odprt montažni sistem z m odularno usklajenim i elemen­ ti, ki ga danes uporabljam o v velikem obsegu tako GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1979 (28) ST. 8-9, STR. 157 Leon Črepinšek RAZVOJ TEHNOLOGIJ V 20-LETNEM OBDOBJU DELA GIP INGRAD Združeno delo in sredstva so v GIP Ingrad nudili ugodne pogoje za sodoben delovni postopek in hitrej­ ši tehnološki razvoj pri čemer niso slepo sledili re­ zultatom tehnološko razvitejšega sveta, temveč so ved­ no iskali lastne rešitve, prilagojene našim specifičnim razmeram. V Ingradu so najprej uporabljali sistem Jugomont, nato so gradili tehnologijo velikostenskih opažev in litega betona, nakar so prešli v tehnološkem razvoju na liti beton s temeljskimi opaži — to tehnologijo uporabljajo še danes. Podjetje je na podlagi bogatih izkušenj pridobljenih v tehnološkem razvoju, danes sposobno izvršiti tudi najzahtevnejša gradbena dela. glede na funkcijo objektov kot po oblikovnih re­ šitvah. Naš razvoj pa se tudi tu ni ustavil. Sistem stal­ no izpopolnjujemo z novimi elementi in rešitvami. Redno zasledujemo potrebe našega gradbenega tržišča in hkrati razvoj po svetu, da vselej lahko investitorjem nudimo najsodobnejše rešitve. S stalnim izpopolnjevanjem delovnih postopkov in opreme pa povečujemo produktivnost in izboljšu­ jemo kvaliteto izdelkov. Podjetje je v dvajsetletnem obdobju tehnolo­ škega razvoja na podlagi bogatih izkušenj, ki izvi­ rajo iz iskanja lastne poti, danes sposobno izvršiti tudi zahtevana gradbena dela. Problem je le pom anjkanje strokovnih kadrov, ki je iz leta v leto bolj pereč. To dejstvo upošteva­ mo tudi pri uvajan ju novih tehnologij. Podjetje zato posveča posebno skrb dopolnil­ nemu izobraževanju obstoječih kadrov. Zaveda se, da je treba znanje pri današnjem hitrem razvoju stalno dopolnjevati, če hočemo slediti razvoju in vsaj ohraniti, če že ne povečati delež, ki ga danes podjetje INGRAD prispeva k naši celotni gradbeni operativi. Ob pogledu na prehojeno »tehnološko pot« v 20-letnem obdobju lahko povzamemo le to: vselej smo težili k napredku, nismo pa slepo sprejemali vsega, kar je nudil tehnološko razvitejši svet, tem ­ več smo vedno iskali lastne rešitve, prilagojene na­ šim specifičnim razmeram. Tako zastavljeno pot nameravamo nadaljevati, le da se bomo v bodoče še bolj postavili na lastne sile. GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1979 (28) ST. 8-9, STR. 157 Leon Črepinšek TECHNOLOGY DEVELOPMENT DURING THE 20-YEAR PERION OF WORK OF G. I. P. »INGRAD« Good conditions for a modern process of work and rapid technological development have been made possible at G. I. P. »Ingrad« by associated labour and investment. At this enterprise there has not been a blind following of the results of the technologically more developed countries, but a continual search has been going on for solutions based on the enterprise’s own concepts and adapted to the specific conditions of the Yugoslav and Slovene construction markets. At »Ingrad« at first the »Jugomont« sistem was used, then the technology for large-panel shuttering and poured-in-place concrete was developed, after which a transiton was made in technological develop­ ment to poured-in-place concrete using steel forms — the technology still being used today. On the basis of wide experience obtained during technological deve­ lopment this enterprise is today capable of carrying out the most demanding of construction works. Montažni sistem Ingrad UDK 624.07:69.057 INGRAD Potrebe tržišča in obstoječa proizvodnja beton­ skih prefabrikatov, ki ima v industrijskem grad­ benem podjetju Ingrad« Celje že večletno tradi­ cijo, so nudili ugodne pogoje za napredek proiz­ vodnje na tem področju. Leta 1975 se je podjetje odločilo razviti svoj lastni montažni sistem iz b e­ tonskih prefabrikatov. Kljub temu, da so številna gradbena podjetja tedaj že imela uvedeno proiz­ vodnjo montažnih konstrukcij, se je sistem uspeš­ no uveljavil na gradbenem tržišču. K temu sta pripomogli predvsem dve predno­ sti: — visoka stopnja prilagodljivosti in fleksibil­ nosti, ki jo nudi »odprt« montažni sistem, — možnost izvedbe etažnih konstrukcij. Želeli bi le v nekaj obrisih prikazati sistem in možnosti, ki jih nudi za gradbeništvo: Iz montažnih elementov GIP Ingrad je zgrajena tudi osnovna šola v Žalcu Dvorana »Mehanizacije« zgrajena z elementi sistema GIP Ingrad Avtor: Elza CREPINŠEK, dipl. inž. arh. GIP IN­ GRAD, Celje ELZA CREPINŠEK — Montažni sistem Ingrad je odprt sistem, ki ga tvorijo arm iranobetonski elementi. To so med seboj dimenzijsko in oblikovno usklajeni z mer­ skim sistemom. Osnovni model je 2,40 m oz. 1,20 m; — sistem je nam enjen za gradnjo vseh vrst javnih, industrijskih in km etijskih objektov. Mož­ no pa ga je vključiti tudi v področje stanovanjske gradnje. Sistem sestavljajo 4 osnovne skupine elemen­ tov: 1. stebri, 2. nosilci, 3. stropne oz. strešne plošče, 4. fasadni elementi. Ti elementi se lahko sestavljajo v številne raz­ lične konstrukcijske kombinacije, odvisno od ob­ likovnih in funkcionalnih zahtev posameznega ob­ jekta. P ri konstrukcijskih kombinacijah, k jer glavne razpone prenašajo II plošče, se lahko izvedejo kon­ strukcije z m aksimalnimi razponi 12,00 X 12,00 m, pri kombinacijah s strešnim i nosilci pa so možni razponi do 24,00 m. Fasadni elementi, ki so sestavni del tega si­ stema, se izdelujejo kot enoslojni — neizolacijski ter kot izolacijski fasadni elem enti v sendvič iz­ vedbi beton — stiropor — beton. Njihova izola­ cijska vrednost »K« je 0,65 Kcal/m2 h°C (0,76 W/° m2) po atestu ZRMK. Površinske obdelave fasad­ nih elementov so lahko različne: vidni beton s strukturo ali brez silikonske barve, klinker obloge ind. — za vse elemente so izdelane računalniške sta­ tične presoje do 9. potresne cone. — Montaža je enostavna, izvedljiva z avtodvi- gali ter posebno opremo za dviganje elementov. — Transport je možen s kamioni — vlačilci ali po železnici. N ajtežji elem ent sistema tehta okrog 15 t. — Ker je ekonomičnost odvisna od pravilno izbrane konstrukcijske zasnove, nudi proizvajalec kompleten inženiring od projekta do izvedbe. Kot pripomoček za tu je projektante rabijo katalogi, ki nakazujejo splošne kot tudi posebne konstrukcijske možnosti za posamezne vrste objektov, kot so šole, vrtci, trgovine, km etijski objekti. Elem enti se proizvajajo v specializiranem obra­ tu za proizvodnjo betonskih prefabrikatov na pod­ lagi specifikacije elementov za vsak objekt pose­ bej. Zato mora vsak projekt za montažni objekt vsebovati tudi seznam m ontažnih elementov oz. pregledno tabelo. Vsi elem enti so izdelani v jek ­ lenih kalupih in iz betonov visokih trdnosti, kar zagotavlja kvaliteto izdelkov, ki ne zahteva vzdr­ ževanja. Čeprav so m inila šele tr i leta od uvedbe pro­ izvodnje, sistem že danes prezentirajo številni ob­ jek ti, raznoliki po obliki in namembnosti. Poleg industrijsk ih objektov zavzemajo največji obseg trgovski objekti (blagovnica Lesnine, m arketi v Preboldu, Šempetru, Rogaški Slatini, Mestinju, na Vranskem .. .). Po tem sistemu se prav zdaj gradi že druga šola v Celju s površino 4600 m2. Prva je enake velikosti z drugačno konstrukcijsko zasno­ vo. Sledijo upravni prostori, večnamenski objekti ipd. Nekatere od teh številnih montažnih objektov prikazujejo priložene ilustracije. K ljub temu da sistem omogoča tako široko področje uporabe, se nenehno dopolnjuje z novi­ GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1979 (28) ST. 8-9, STR. 159 Elza Črepinšek MONTAŽNI SISTEM INGRAD Leta 1975 so se v GIP Ingrad odločili razviti svoj lastni montažni sistem iz betonskih prefabrikatov, ki se je uspešno uveljavil na gradbenem tržišču. Ingra- dov montažni sistem ima dve prednosti — visoko stopnjo prilagodljivosti in fleksibilnosti ter možnost izvedbe etažnih konstrukcij. Za vse elemente so izde­ lane računalniške statične presoje do 9. potresne cone. Montažni sistem armirano-betonskih elementov je odprt in usklajen z merskim sistemom po osnovnem modelu 2,40 m oz. 1,20 m. Sestavljajo ga štiri osnovne skupine — stebri, nosilci, stropne, oz. strešne plošče in fasadni elementi. Konstrukcijsko je možnih več kombinacij od 12 X 12 m pri uporabi »Pi« plošč in do 24 m pri upo­ rabi strešnih nosilcev. Izolacijska vrednost fasadnih elementov znaša 0,65 Kcal/m2 H°C (0,76 W/°m3). Tran­ sport in montaža elementov je enostavna in je možno sestaviti objekte vseh vrst raznolike po obliki in na­ menu. mi komponibilnimi elementi in razvijajo se nove konstrukcijske kombinacije. Poseben poudarek je na montažnih fasadah, ki so sestavni del tega sistema, se pa po obsegu še vse premalo vključujejo v sistem. Praksa pa kaže, da montažni objekt s klasično pozidano fasado ne le da izgubi vse prednosti montaže, kot so: h itra iz­ vedba, faznost, variabilnost, temveč ima za posle­ dico tudi vse pomanjkljivosti, ki izvirajo iz »ne­ homogene« gradnje. Zato teži za tem, da bi bili montažni objekti v celoti montažni. To pa zahteva večji obseg in izbor montažnih fasadnih elementov, ki ustreza vsem kriterijem za toplotno izolacijo. Danes nudimo lahko le izolirane in neizolirane II plošče širine 2,40 m in višine do 12,00 m. Proizvod­ ni program bomo razširili z vertikalnim i elementi širine 1,20 m in s horizontalnimi elem enti (para- peti) različnih površinskih obdelav. Seveda pa je možno uporabiti tud i vse lahke montažne fasadne izvedbe drugih proizvajalcev ob upoštevanju mo­ dularnih dimenzij sistema. S temi podatki nismo želeli prikazati le to, kar danes nudi odprti montažni sistem INGRAD. Bolj smo želeli nakazati še vse odprte možnosti, ki naj bi pritegnile širše strokovne kroge, da bi s svo­ jimi rešitvam i obogatili sistem. GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1979 (28) ST. 8-9, STR. 159 Elza Črepinšek THE “INGRAD” PRECAST CONCRETE CONSTRUCTION SYSTEM In 1975 a decision was made at G. I. P. “Ingrad” to develop its own construction system of precast re- inforced-concrete elements. Since then this system has found a successful place for itself on the construc­ tion market. Ingrad’s system has two advantages: a brigh degree of adaptability and flexibility, and the possibility of building storied structures. Statics cal­ culations by computer have been carried out for all elements for up to seizmic zone 9. The system of precast reinforced-concrete elements is open and fits the dimensional system according to the basic modular length 2,40 m or 1,20 m. It is made up of four basic groups of elements: columus, beams, floor or roof slabs, and exterior wall panels. Structurally, several combinations are possible, from 12 X 12 m if double-Jee slabs are used up to 24 m if roof beams are used. The insulation coefficient of the exterior wall panels is 0,65 Kcal/m2 H°C (0,76 W/°m2). Transport and erection of the elements is simple and it is possible to construct buildings of all kinds, differing according to shape and purpose. Raziskovalna naloga Daljinsko ugotavljanje energetskih izgub ALBERT JARH 1. Splošni podatki Raziskovalna naloga Daljinsko ugotavljanje energetskih izgub je bila izvršena v letu 1978 s ci­ ljem, da se na podlagi skanerskega snem anja ugo­ tovi možnosti določanja toplotnih izgub zgrajenih objektov. Za to delo je bila v letu 1977 sklenjena po­ godba med izvajalcem Razvojnim centrom Celje in investitorji oz. naročniki: Raziskovalno skupnostjo Slovenije, Skupščino občine Celje, gradbenim pod­ jetjem Ingrad Celje, gradbenim podjetjem Gradis te r ostalimi sodelujočimi organizacijami. V razisko­ valno skupino so bili vključeni delavci s področij lizike, geodezije, gradbeništva in kemije. Pomembno omejitev v tej nalogi predstavlja državno vodena politika kontrole izvajanja slikanj iz zraka. Tako še precej časa v SFRJ ne bomo mogli uporabiti nekaterih tudi novejših in boljših tehnologij, s tem pa tudi metodologij za termično slikanje iz zraka. Tujim izvajalcem pa v določe­ nih pogojih ne smemo dovoliti takšnega dela. 2. Izhodišča raziskave Že dalj časa so znani postopki za določanje koeficientov toplotne prevodnosti posameznih grad­ benih materialov in konstrukcijskih elementov v gradbeništvu. Vendar z njim i še vedno ne more­ mo določiti toplotne prevodnosti in preizkusiti izo­ lacijske sposobnosti že grajenih objektov, naprav ali celo naselij. Zadnjih deset let pa so znane in vse več upo­ rabljane različne tehnike daljinskega zaznavanja (remotesensinga), ki med drugim omogočajo m e­ ritve term alnih ali energetskih odnosov našega okolja. Metoda daljinskega zaznavanja tem elji na detekciji in registraciji elektromagnetnega sevanja izbranih valovnih dolžin opazovanih objektov. Ska- nrska term alna detekcija je ena izmed metod da­ ljinskega zaznavanja, ki je bila za te nam ene več­ k ra t uporabljena. V letu 1976, ob izdelavi energetske bilance Ce­ lja, se je pojavila tudi potreba po ugotavljanju to- Avtor: Albert JARH, dipl. gradb. inž., Razvojni center, Celje plotnih izgub že poseljenega m estnega področja. Takšno zamisel daljinskega ugotavljanja toplotnih izgub je bilo mogoče uresničiti šele kasneje v letu 1978, ko je prišlo do odziva p ri uporabnikih in sklenitve pogodbe z naštetim i organizacijami. 3. Uporabljene metode Daljinska term alna detekcija je m erjenje tem ­ perature oz. njenih variacij na površini, ki jo opa­ zujemo. Dejansko merimo količino energije, ki jo izžareva opazovana površina ali objekt v izbranem intervalu infrardečega dela spektra. Po W ienu in Stefan-Bolzmanovemu zakonu je skupna em itira­ na energija kakega telesa proporcionalna četrti po­ tenci njegove tem perature: Q = a • T* Ker je tem peratura v četrti potenci, lahko v praksi spremembo sevanja obravnavamo samo kot posledico spremembe tem perature opazovanega telesa (površine). Za običajne tem perature, ki jih v naravi srečamo, se gibljejo valovne dolžine naj­ močnejših sevanj med 8 in 11 mikrometrov. Me­ ritve tem perature opazovanega objekta bi teoretič­ no lahko izvedli z m eritvijo celotne energije, ki jo objekt seva na različnih valovnih dolžinah. Pri tem pa nastopa p ri praktični izvedbi veliko motenj in drugih vplivov. Zato je enostavneje in enako natančno, če za m erjenje uporabimo ozek interval valovnih dolžin in merimo sevanja samo v in ter­ valu od 8—14 mikrometrov. Znanih je veliko šte­ vilo spojin, ki rabijo kot senzorji (detektorji) in ki reagirajo na spremembo sevanja s spremembo svoje upornosti ali električnega potenciala. Težave v razvoju detektorjev so bile razlog, da se je te r­ m alna detekcija razvila šele po detekciji v vidnem delu elektromagnetnega spektra in bližnjem infra­ rdečem delu. M eritve v vidnem delu spektra potekajo s kla­ sično fotografsko metodo, ki se še vedno razvija. V infrardeči (IR) fotografski tehniki je senzor emulzija, ki ji moramo vzdrževati ustrezno nižje tem perature. Te zahteve predstavljajo tolikšno omejitev, da so bile razvite nove nefotografske me­ tode merjenja, pri katerih je mogoče vzdrževati tem perature senzorjev že blizu absolutne ničle. 4. Principi skanerskega snemanja Skanerski način snem anja je metoda, pri ka­ te ri s postopnim zajem anjem posameznih podatkov opazovanega predm eta (točka za točko ali linija za linijo) sestavimo sliko celote. V našem prim eru imamo opraviti z linijskim skanerjem, ker se po angloameriški terminologiji imenuje opazovana (snemana) linija »scan«, naprava »scanner«, meto­ da pa »skaniranje«. Rezultantni prikaz po sestavi posameznih skanov v sliko je skanogram. Če gre za termalno sliko se ta im enuje »termogram«. Ska- nersko snemanje je mogoče izvršiti v poljubnem delu elektromagnetnega spektra oz. v tistem, za katerega je na razpolago prim eren detektor. Ska­ n iranje je mogoče izvršiti iz kake fiksne točke ali pa v gibanju, to je iz avtomobila, aviona ali sa­ telita. Uporabljeni skaner je »opazoval« skozi odpr­ tino na dnu aviona površino z objekti pod sabo in sprejemal sevanje, ki ga sicer vsi objekti na zem­ lji oddajajo enakomerno v vseh smereh. Sprejeto sevanje rotacijsko zrcalo usm eri preko zbiralne optike v detektor (senzor). Ta pretvori energijo se­ vanja v električni impulz, ki se zabeleži na m ag­ netni trak. Os rotacije zrcala skanerja je v smeri aviona, zato so zabeležene linije otipavanja — skaniranja pravokotne na smer leta. Zapis na magnetnem tra ­ ku je zaključna faza avio snemanja. Nadaljnja dela so kabinetska oziroma laboratorijska. S posebnim procesorjem dešifriramo zapis m a­ gnetnega traku. Ta sprejete podatke dešifrira, to je sestavlja linijo za linijo v toplotno obliko — te r­ mogram. S ponovnim nizanjem podatkov posamez­ nih linij dobimo prikaz celotne površine, ki smo jo preleteli oz. posneli. Izpis v grafični obliki je na črnobelem filmu, kjer vsaka stopnja gradacije ustreza določenemu tem peraturnem u nivoju. Na filmu širine 125 mm lahko v procesorju na­ staja črnobeli negativ, ki s svojimi gradacijami od­ raža tem peraturne odnose na terenu. Geometrija slike je zelo blizu perspektivni projekciji snema­ nega terena oz. toliko, da ne otežkoča identifikaci­ je posameznih objektov. P ri skaniranju — snema­ nju z relative višine ca. 500 m dobimo sliko v m e­ rilu 1 :5000. Procesor omogoča izdelavo različnih termogramov iz istih podatkov magnetnega traku. Iz zapisa na traku lahko nam reč izberemo za izpis na filmu tudi poljuben del tem peraturnega območ­ ja. Prim erjanje oz. določanje stopnje gradacije in s tem tem perature posameznih detajlov je mogoče izvršiti z denzitometrično meritvijo. Uporabljen je bil elektronski denzitom etor oz. analizator (Image Analyser VP-8 am eriške firm e ISI). Ta predstav­ lja v bistvu zaprt televizijski sistem z lastno ka­ mero, ki opazuje cilj — term ogram na presvetljeni podlagi (m atiranem steklu) in predaja podatke na dva zaslona. Analizator omogoča pretvorbo posa­ m eznih stopenj gradacij v posamezne barve (osem različnih barv). Vsaka barva ustreza določenemu tem peraturnem u intervalu. Barva slike na zaslonu nima nobene zveze z naravnim i barvam i snemanih predmetov, temveč so to matematične barve po vrednosti tem peraturnih intervalov. Razumljivo, da je na tak način mogoče ne samo izmeriti absolutne tem perature, temveč tudi ocenjevati geometrijo, ki nam sicer ostane prik rita v črnobeli tehniki. 4. Potek raziskave 4.1 P riprava Za področje raziskave je bil izbran poseljen prostor mesta Celja, ki predstavlja ožji ali strn je­ ni del in m eri v prem eru ca. 3 km. K er je odprt za nižje prelete avionov samo v smeri vzhod-zahod, je bila s tem določena tudi smer snemalnih pasov za relativne višine med 400 in 600 m. V večjih vi­ šinah je mogoč prelet v poljubnih sm ereh ob zm anjšani natančnosti in pozicijski ločljivosti. Po­ sameznih snem alnih pasov ne moremo lomiti ali kriviti, kar pomeni, da dobro snemamo le v ravnih preletnih linijah in »skanih«, ki so pravokotni na smer leta. Tako so bili izbrani snemalni pasovi in vrisani v karti 1 : 12500. Snem anje je bilo predvideno v treh pasovih višine 800 m, ki naj bi prekrilo celot­ no področje, v enem pasu pa iz višine 380 m za pod­ robnejše raziskave. Vpliv sonca (akumulirane toplote) je močan tudi po njegovem zahodu, zato ni primerno snema­ nje v večernih urah. Tudi najm anjša snežna odeja bistveno spremeni toplotno sliko pokrajine in ob­ jektov zaradi odličnih izolacijskih lastnosti. Pogoji snem anja so: — zunanje tem perature pod 0° C, — brez snežne odeje, — brez direktnega sončnega sevanja, — zgodnje ju tran je ure. Da bi izm erjene tem peraturne diference na term ogram ih lahko pretvorili v absolutne vredno­ sti, moramo na terenu izpostaviti nekaj referenč­ nih površin in zanje ugotoviti resnične tem peratu­ re v momentu snem anja. Za ta namen so bile kla­ sično na terenu m erjene tem perature tako imeno­ vanih kalibrirnih površin, in sicer tem perature vo­ da Savinje, Voglajne in Hudinje. Poleg tega je bilo izbranih skupno devet vzorč­ nih zgradb, na katerih so bile izvršene terenske m eritve v času snem anja. Pripravljena je bila me­ ritev tem peratur nekaterih prostorov, ki mejijo na južne ali severne fasade. Poleg tega so bili p ritr­ jeni kontaktni term om etri na same fasade, tako kakor je običaj p ri geoloških raziskavah (s kita- njem). Na podlagi tako pripravljenega načrta sne­ m anja in terenskih del je bilo mogoče skleniti do­ govore z zunanjim i institucijam i in posamezniki, ki so morali usklajeno sodelovati pri nalogi. 4.2 Snemanje 5. Rezultati raziskave V začetku januarja 1978 so bile prim erne v re­ m enske razmere, tj. tem perature pod ničlo in brez snega. 12. januarja je ekipa poletela ob sicer m ajh­ ni vidljivosti in dokaj uspešno izvedla snemanje. 4.3 Obdelava podatkov Iz podatkov zbrane projektne dokumentacije je bil za vzorčne objekte obnovljen transm isijski izračun in izračunani poprečni koeficienti toplot­ nega prehoda »K« za celotne fasade, vključno z odprtinam i (okni in vrati). Tem perature zraka v notranjosti vzorčnih objektov so bile m erjene na tridesetih mestih. Rezultati terenskih del: — magnetni zapis skanerskega snemanja, — zapisi kontrolnih m eritev tem peratur, zu­ nanjih površin in notranjosti objektov, — projekti in atesti vzorčnih objektov. Za vzorčne objekte so bili izdelani tud i ter- mogrami vseh vidnih površin fasad. Z dezintomet- rično metodo je bila izm erjena tem peratura posa­ mezne fasade. Tem perature opazovanih površin fa­ sad vzorčnih zgradb so se gibale med — 0,25° C in + 4,25° C, pri čemer so bili izvzeti ekstrem i (dimnik). Poprečne tem perature posameznih fa­ sad pa so znašale med + 0,687° C do + 2,82° C. Absolutna natančnost izm erjenih tem peratur zna­ ša ± 0,5° C, medtem ko je relativna natančnost, tj. znotraj intervala, ± 0,15° C. To pomeni, da lahko prim erjam o tem perature med posameznimi zgrad­ bam i z natančnostjo + 0,15° C. 4.4 Preverjanje toplotnih koeficientov Na podlagi izm erjenih notranjih in zunanjih tem peratur zraka ter izmerjenih tem peratur zu­ nanjih površin zgradbe je mogoče določiti K kon­ strukcije zgradbe (poprečni koeficient prehoda to ­ plote skozi fasado). Kot znane količine vzamemo: Tnz — tem peratura zraka v notranjosti zgradbe Tzp — tem peratura zunanje površine fasade Tzz — tem peratura zunanjega zraka aZ — površinski koeficient prehoda toplote Izračun Ki (izmerjeni koeficient prehoda top­ lote) izvršimo po enačbi: (Tzp — Tzz) (Tnz — Tzz) X aZ Tako izračunani koeficienti prehoda toplote so se gibali od 0,96 - 3,65 W/m 2° C. V celotni bilanci toplotnega toka skozi obrav­ navani prostor (zgradbo) je poleg za ogrevanje do­ vedene toplote vključena še dovedena energija za razsvetljavo, sanitarne potrebe, pripravo vode, bi­ vanje itd. Kot »toplotne izgube« pri ogrevanju bi­ valnih in drugih prostorov pa štejemo samo nepo­ sredno dovedeno toploto za ogrevanje teh prosto­ rov. Izračunavanje absolutnih vrednosti toplotnih tokov oz. izgub ima omejeno natančnost in pomen. Zato je relativno izračunavanje toplotnih to­ kov oz. prim erjanje zgradb med seboj ustreznejše. Zgradbe oz. njihove toplotne izgube primerjamo med seboj tako, da iz znanih tem peratur fasad oz. njihovih koeficientov toplotne prevodnosti izraču­ namo vrednosti toplotnih tokov. Te imajo sicer omejeno natančnost, vendar so ta odstopanja pri vseh v isto smer. Njihove medsebojne razlike pa so realne. Če želimo prim erja ti med seboj toplotne iz­ gube objekta tud i po enoti volumna posamezne zgradbe, moramo upoštevati še njeno obliko (geo­ metrijo), tj. volumen, ki pripada 1 m 2 zunanje po­ vršine. Toplotni tok oz. moč M, ki prehaja iz prostor­ ske enote zgradbe skozi njeno zunanjo površino v okolje, je bila izračunana po enačbi: M = Ki X dT X površ. zgradbe volumen zgradbe M je toplotna moč W/m3 Ki je koeficient toplotne prevodnosti W/m2 °C dT je (Tnz - Tzz) = 17,93° C Tako izračunane vrednosti toplotnih tokov so znašale med 7,22 do 23,17 W/m3. Kasnejša uzako­ nitev teh enot kot m erila kvalitete zgrajenih ob­ jektov glede na toplotno izolacijo je potrdila v na­ logi uporabljene metode (Ur. list SRS, št. 12/79). Poleg teh vrednosti so bile izračunane tudi razlike v porabi olja za posamezne zgradbe. 6. Analiza vzrokov in sklepi Ker nastopajo v tem peraturah fasad večje raz­ like od pričakovanih, so bili raziskani tudi možni vzroki. Dovodi toplote v posamezne zgradbe niso bili merjeni. Zelo na široko pa so bile zastavljene in izvedene m eritve tem peratur zraka v notranjo­ sti prostorov. Te naj bi omogočale uporabo pred­ postavke, da je p ri enaki no tran ji tem peraturi zra­ ka v prostorih različna tem peratura njihove zuna­ nje površine posledica različnih toplotnih prevod­ nosti sten. Enake notranje tem perature pa vzdržu­ jemo z različnimi dovodi toplote. Če smo torej ugo­ tovili, da so tem perature zunanjih sten različne, v notranjosti pa enake, smemo trditi, da dovajamo v zgradbo z višjo tem peraturo zunanje površine več toplote in narobe. V nadaljevanju smo z izvajalci posameznih zgradb poskušali pojasniti vzroke v razlikah po­ prečnih K-jev teh zgradb. P ri tem smo ugotovili, da na poslabšanje dejanske toplotne izolacije ce­ lotnega objekta v prim erjavi s projektirano vpliva več posameznih vzrokov. Ti v najneugodnejšem prim eru lahko s svojim seštevkom celo podvojijo koeficient toplotne prevodnosti. Našteli bi nekaj najverjetnejših vzrokov. To so: toplotni mostovi, ki so posledica nepravilnega projektiranja ali ne­ kvalitetne izvedbe (široki presledki med izolacij­ skim i ploščami, ki jih zalije beton); vgrajevanje izolacijskih materialov, ki so poškodovani ali pa im ajo slabše lastnosti od deklariranih; vzidava ne­ kvalitetnih mizarskih izdelkov (okna, vrata); ne­ pravilno postavljena grelna telesa (npr. v zidnih nišah) itd. Raziskava je torej v celoti potrdila pričakova­ no uporabnost, ki ni samo v tem, da je mogoče ugotavljati kvaliteto toplotne izolacije zgrajenih objektov, temveč omogoča z enkratnim snemanjem vpogled v toplotne fenomene vsega področja, ki nas zanima. Na tak način je izvedljiva kategoriza­ cija toplotnih izgub. Na podlagi rezultatov lahko ukrepamo: — korekcija projektov v fazi priprave novo­ gradnje, — izboljšanje starih rešitev, ki so se pokazale za manj prim erne (m ateriali in oblike), — pomanjkljivosti, k i so posledica tehnologije izvedbe, je mogoče v bodoče odstraniti z ustrez­ nimi spremembami, — odločanje o sanaciji izolacije ali drugih to­ plotno prevodnih lastnosti obstoječih zgradb je mogoče na podlagi izračuna porabe energije. Termogram zgradbe oz. fasade je lahko pri objektih družbene lastnine zaključni dokum ent ko- lavdacijskega postopka. 7. Dodatni izsledki raziskave Med raziskavo so bile odkrite ali potrjene še druge možnosti uporabe te metode. Analiza termo- gramov področja varstvenega pasu pitne vode kaže infiltracijska m esta med rečno in talno vodo. Prav tako so vidna mesta povečanih izgub ener­ getskih vodov na področju industrije ali lokacije podzemnih napeljav v mestnem področju. Podatki snemanja so bili uporabljeni tudi v železarni Štore za njihove in terne potrebe pri izdelavi katastra odpadne toplote. Poleg omenjene detekcije pod­ zemnih kom unalnih vodov in njihovih izolacijskih lastnosti je bila nepričakovano registrirana tudi prom etna obrem enitev cest kot izm erljiva tem pe­ ra tu rna anomalija, kar pomeni novo možnost ob­ ravnave tega področja. Glede lastnikov individu­ alnih zgradb, ki pomembno sevajo, je dana mož­ nost za relativno jasne dialoge in konkretne pred­ loge, saj je sama slika — tako barvna kot črnobela — izrazito sugestivno preprečevalno sredstvo. S strani recenzentov naloge je bila našteta cela vrsta institucij, ki naj bi preučile rezultate te naloge z namenom neposredne uporabe ali nadaljnjega iz­ popolnjevanja. Varstvo kakovostne vode UDK 628.5 NIKO ROŽIC Onesnaževanje voda na porečju Savinje in Sotle je doseglo že tako stopnjo, da ovira gospo­ darsk i in družbeni razvoj. Samoupravno dobro organizirane in aktivne vodne skupnosti m orajo b iti v bodoče najboljši po­ rok, da bomo čimprej stanje izboljšali. Delovna organizacija Nivo, ki v okviru zako­ na o vodah in sam oupravnega sporazuma o ustano­ v itv i območne in tem eljnih vodnih skupnosti opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, je zrasla na izkušnjah slovenske hidrotehnike. Iz- Avtor: Niko Rožič, dipl. inž., Vodna skupnost, Celje kušnje pa bi pomenile malo, če ne bi za razreše­ vanje te nove problem atike — varstva kvalitete vode — upoštevali vseh novih spoznanj. P ri pose­ gih v naravo se moramo pač zavedati, da so pro­ stor, voda in zrak nedeljivi. P rav zaradi tega mo­ ramo še posebej upoštevati naravne danosti in ce­ lovito prostorsko načrtovanje. Največje napore bo­ mo morali usm eriti v preventivno varstvo, da ne bi postale nujne in drage sanacije tako nov prob­ lem varstva in ravnovesja okolja. Vodarji, k i poleg ostalih dejavnikov v naši družbi sodelujemo pri razreševanju varstva vode, bomo m orali v prihodnje doseči, da bodo interesi vodnega gospodarstva bolj dosledno upoštevani v prostorskih in urbanističnih programih. Rotacijski biodisk, sistem čistilne naprave za velike obremenitve in visoke zahteve Ni več mogoče zagovarjati miselnosti o nego­ spodarnosti investicij, k i zagotavljajo manjšo one­ snaženost voda. P ri novih investicijah v prihod­ nje ne bi smelo biti več nobenega popuščanja glede zahtev po potrebni stopnji čiščenja, oz. kakovosti odpadnih voda in izvajanju zaščitnih ukrepov za preprečevanje onesnaženja, kar se je doslej često dogajalo. Nivo je km alu spoznal, da pri odpravi one­ snaženja ne bo mogel b iti pasiven opazovalec, am ­ pak aktiven sodelavec. Vodno gospodarstvo, zlasti tisti del, ki pomeni večjo skrb za človekovo okolje, m ora sloneti na jasnem program iranju in načrt­ nosti. Cilji nam morajo b iti čim večje zaloge pitne sladke vode. Ni slučajno, da p ri dolgoročnem pro­ gram iranju sedaj še bolj dosledno upoštevamo usklajenost naravnih danosti, možnosti, za rabo in izrabo vode in ugotovljeno globalno vodnogospo­ darsko bilanco, na podlagi katere je možno nadalj­ nje usklajevanje razvoja ostalih dejavnosti. Območje Savinja—Sotla spada med porečja, ki so manj bogata z vodo. Prvo onesnaženost Savinje s komunalnimi odplakami opazimo v Lučah, ven­ dar je tu še v prvem do drugem kakovostnem raz­ redu. Naselje in industrija v Nazarjih in Mozirju, posebno pa še pritok Pake, Savinjo nato poslabša v II. razred. Pod izlivom Voglajne pa se Savinja zaradi komunalnih odplak Celja in pritoka Voglaj­ ne poslabša v III. razred. Do izliva v Savo se sta­ nje izboljša, tako da je ob sotočju s Savo Savinja v II.—III. razredu kakovosti. Paka je do Velenja v I. razredu, v Velenju se poslabša v II.—III. raz­ red, skozi Šoštanj pa v IV. razred. Do sotočja s Sa­ vinjo se kvaliteta izboljša in je v III.—IV. razre­ du. V Celju se izliva v Savinjo Voglajna s Hudi­ njo, ki je v IV. kakovostnem razredu. Onesnaženje Sotle s komunalnimi in industrij­ skimi odplakami se začne v Rogatcu. Nad Rogat­ cem je Sotla v II. razredu kakovosti, pod njim pa v II.—III. Onesnaženje se še stopnjuje v Rogaški Slatini, k jer se Sotla poslabša do III.—IV. razreda kakovosti, vendar je v Podčetrtku ponovno v II.—III. razredu. Celotno onesnaženje voda z odplakami indu­ strije je za OVS Savinja—Sotla ocenjeno na 552.000 E, od tega odpade na celjski industrijski bazen okrog 220.000, na Velenje in Šoštanj pa pri­ bližno 76.000 E. Da bi v naslednjih letih izboljšali kakovost naših voda, je skupščina območne vodne skupno­ sti Savinja—Sotla dne 13. 12. 1977 sprejela vrsto sklepov, od katerih navajam le nekatere najvažnej­ še. V letih 1978—1979 je potrebno opraviti aplika­ tivne hidrološke, hidrogeološke, hidrokem ijske in hidrobiološke raziskave vodnih izvirov površinskih in podzemeljskih voda. 1. Na podlagi že izdelanih vodnogospodarskih osnov, študij in načrtov, raziskovalnih rezultatov naj se izdelajo vodnogospodarski program i za ob­ močja vseh občin. Program i morajo biti izdelani ob upoštevanju načel celovitosti in enotnosti vod­ nega režima. 2. Tudi v prihodnje je v vodarskih programih, načrtih treba dati prioriteto tistim hidrotehničnim posegom, ki bodo v naj večji m eri prispevali k najboljšim rešitvam vodnega režima (zadrževanje visokih, bogatenje nizkih voda). 3. Na podlagi analitičnih podatkov si morajo vse delovne organizacije, ki imajo v svojih postop­ kih tehnološke odplake, pridobiti vso potrebno in­ vesticijsko in upravno dokumentacijo. 4. V pogledu varstva voda naj se na nivoju občin pa tud i na regijskem nivoju vodnogospodar­ ski in komunalni interesi najsm iselneje združijo. 5. Strokovne službe, v katerih pristojnost so­ di varstvo vode, se morajo kadrovsko in m aterial­ no tako organizirati, da bodo kos vse večjim in odgovornejšim nalogam. Sklepi skupščine območne vodne skupnosti so bili naši delovni organizaciji vodilo, ki naj bi p ri­ peljalo do izboljšanja ekološkega stanja. Poleg že utečene sam oupravne organiziranosti vodarstva na porečju Savinje in Sotle, ki ima mimogrede pove­ dano edina organizirane tem eljne vodne skupnosti po občinah, so bili organizirani še gradbeni odbori. Ti naj bi v posameznih občinah prevzeli iniciati­ vo za hitro razreševanje problem ov na področju varstva vode. Gradbeni odbori so bili ustanovlje­ ni: v Mozirju — tu naj bi zgradili prim arno kana­ lizacijo Rečica—Nazarje—Mozirje s čistilno napra­ vo pod Mozirjem; v Velenju — z nalogo zgraditi kolektor Velenje—Pesje—Šoštanj in centralno či­ stilno napravo; v Laškem — za izgradnjo prim arne kanalizacije Laškega na levem in desnem bregu in za izgradnjo centralne čistilne naprave; v Šm arju — za izgradnjo čistilne naprave v Rogaški Slatini; v Žalcu — za izgradnjo prim arnih kolektorjev in čistilnih naprav Kasaze—Šempeter, Vransko in Braslovče. V občinah Š en tju r pri Celju in v Celju gradbeni odbori niso bili predlagani. Do danes je bilo opravljeno že obsežno delo. Za območje občine Mozirje je bila izdelana študija kom pleksne ureditve kanalizacije in čistilne n a­ prave za perspektivno število onesnaževalcev 12.000 E s tem, da se določene tehnološke odplake (Glin Nazarje in drugi) poprej ustrezno očistijo. Predvideno je, da bi se že v tem srednjeročnem obdobju 1976—1980 pričela izgradnja glavnega zbi­ ra ln ika Rečica—Nazarje—Mozirje, po letu 1980 pa izgradnja čistilne naprave. Za območje občine Ve­ lenje je bilo izdelano več študij; v zadnji, ki jo je izdelala naša delovna organizacija v letu 1978 do 1979, pa je osvojen koncept, v katerem se vse ko­ m unalne odplake vodijo do centralne čistilne n a­ prave v Penku. V pripravi je investicijska tehnič­ na dokumentacija, v teku je lokacijski postopek za centralno čistilno napravo, medtem ko se p ri­ m arni kolektor Velenje—Pesje že gradi. Zaradi zahtevnosti problem atike čiščenja, zlasti predčišče- n ja v nekaterih industrijah (Tus, Gorenje), raču­ namo, da bo v tem srednjeročnem obdobju v ce­ loti zgrajen kolektor Velenje—Penk. Prva etapa čistilne naprave s kapaciteto ca. 50.000 E pa bi se pričela graditi 1981. leta. Za območje občine Žalec smo leta 1978 izde­ lali študijo odvajanja in čiščenja odplak. Š tudija je pokazala, da je smiselno združiti komunalne in tehnološke odplake iz Polzele, Šempetra, Prebolda in Žalca te r jih v skupnem zbiralniku voditi na čistilno napravo ob Savinji pod Petrovčami. Ena varian ta obravnava tud i ločeno čiščenje dela ko­ m unalnih odplak v Šempetru. Kapaciteta čistilne naprave v Petrovčah je ocenjena na 60.000 E v prvi etapi. Za centralno čistilno napravo je v pripravi investicijski program. Izdelujejo pa se tudi projek­ ti za več odsekov glavnih zbiralnikov. Leta 1977 je bila projektirana mehansko biološka čistilna na­ prava za komunalne odplake s kapaciteto 500 E v Braslovčah. Do realizacije ni prišlo, ker gradnja ni bila predvidena v srednjeročnem planu OVS, posojila pa banka še do danes ni odobrila. Za novo stanovanjsko sosesko v Šem petru je bila 1977. leta zgrajena mehansko biološka čistilna naprava za 150 E. Projekt, tehnologija, izvedba vključno z opremo je delo naše delovne organizacije. V Celju je bila v le tu 1978 izdelana nova štu ­ dija, ki obravnava lokacijo, tehnologijo, velikost in etape gradnje centralne čistilne naprave. V I. fazi bo potrebno zgraditi čistilno napravo za 160.000 E, v II. etapi pa se objekti ponovijo. Spe­ cifičen problem so v Celju tehnološke odplake. Te so bile posamično, še posebno v zadnjih dveh le­ tih, ponovno tem eljito preanalizirane. V tovarni EMO je bila 1977 zgrajena čistilna naprava za či­ ščenje agresivnih odplak iz vseh obratov za nev­ tralizacijo, zgoščevanje in stiskanje blata. Problem atika odpadnih vod Cinkarne Celje je težka. K ratko povedano, Cinkarna spušča od- padne vode v Hudinjo. Najtežji problem so obrati titanov dioksid, litopon, grafika, modri baker, or­ ganska barvila, žveplena kislina in cinkov prah. 1973. leta je za obrat titanov dioksid bila zgrajena naprava za avtomatično nevtralizacijo. Slednja je bila premajhna, nastale pa so tudi težave zaradi prelivanja kislinskih odplak, zato so jo leta 1976 usposobili za večjo zmogljivost. Problem je še ved­ no deponija odpadnega blata iz nevtralizacijskega bazena v Žepini. Blato, ki vsebuje veliko ferosulfata, odteka v Vzhodno Ložnico in nato v Hudinjo. Za vse obrate je v naši delovni organizaciji v pripravi sanacijski program, po katerem bi naj vključno do leta 1980 bile očiščene vse odpadne vode Cinkarne Celje. Železarna Štore izpušča tehnološke, hladilne in sanitarne vode zaenkrat iz starega dela tovar­ ne neočiščene naravnost v Voglajno. Nivo je spro- jektiral in v gradnji je že čistilna naprava, ki bo problem železarne rešila že v letu 1980. Na pod­ lagi izdelane investicijske tehnične dokumentacije za skupen odvod in čiščenje komunalnih odplak Čistilna naprava Štore iz Vojnika, A rclina in Škofje vasi te r tehnoloških vod tovarne Etol in tovarne volnenih odej je že v gradnji skupna čistilna naprava v Škofji vasi Do­ grajena bo sredi 1980. leta. V Laškem je levoobrežni kolektor že zgrajen, v gradnji je desnoobrežni. Že v letu 1980 ali naj­ kasneje 1981. leta se predvideva začetek gradnje centralne čistilne naprave. P ri odpravi onesnaženja in čiščenja odplak na področju občine Šmarje, zlasti območja, ki gravi­ tira k Sotli, je bilo v zadnjih letih storjeno veliko po študijsko raziskovalni strani. Sočasno z realiza­ cijo večnamenskega vodnega zadrževalnika Vonar- je na Sotli se je obravnavala zaščita vode. Žal na današnji dan lahko ugotovimo, da do realizacije ni prišlo zaradi zastojev v upravnem postopku, ki onemogoča pričetek gradnje kolektor j a in čistilne naprave v Rogaški Slatini. Delavci Nivoja si upajo trditi, da probleme s tega področja danes že dobro poznajo. V vseh ob­ činah in velikem številu delovnih organizacij, kjer so problemi varstva vode akutni, smo prisotni. Predhodno navedene študije in projekti za domala vse glavne zbiralnike in čistilne naprave so izde­ lali naši strokovnjaki, organizirani v študijskem in projektivnem oddelku v Celju ter Projektinže- niringu Nivo v Ljubljani. Zavedali smo se, da sa­ mo projektiranje ni dovolj, ampak smo sočasno razvijali tudi lastno tehnologijo čiščenja vključno s proizvodnjo opreme. Osvojili smo proizvodnjo mehansko bioloških čistilnih naprav kapacitet do 30.000 E po sistemu biodiskov. Delovno področje Nivoja pa ni samo območje Savinje—Sotle, ampak v zadnjih petih letih uspeš­ no delujemo na jugoslovanskem prostoru. Zgradili smo komunalne čistilne naprave v Valjevu, Mur­ ski Soboti, Gorenju, Šempetru, Osijeku, Žalcu itd. te r vrsto industrijskih čistilnih naprav galvanika Gorenje, Gostivar, EMO Celje, TO-BI Limbuš, itd., v gradnji pa so Titove Užice, Osijek, Železarna Štore, Škofja vas. Nivo je posebno skrb posvetil tipizaciji opre­ me, lastni razvojni službi, še posebno pa izobraže­ vanju kadrov, bodočih upravljalcev čistilnih na­ prav. Tudi vnaprej bomo naš razvoj gradili na de­ javnosti, ki so vezane na varstvo vode. Gradisova rastoča montažna hiša-G IVI H Splošno Gradisov projektivni biro v L jubljani je skup­ no z razvojno službo DO GIP Gradis L jubljana razvil svojski tip montažne rastoče hiše. Osnovni namen Gradisove rastoče montažne hiše je enostavnost in hitrost izgradnje, fleksibil­ nost zazidave, cenenost, možnost fazne izgradnje, skratka, enostavnost same izgradnje in možnost nakupa tudi delavcem z nižjimi osebnimi dohodki. Ob hitrem razvoju mest in rasti prebivalstva se pojavlja vedno večja težnja po stanovanju v in­ dividualnih gradbenih enotah, kar je rezultat bega Slika 1. Gradisova rastoča hiša, postavljena v Žalcu Avtor: Franc Zupančič, inž. gradb., GIP Gradis, TOZD GE Celje FRANC ZUPANČIČ prebivalcev mest iz gosto naseljenih mestnih aglo­ meracij iz socioloških vidikov in odtujenosti od naravnega okolja. Smo priča komaj kontroliranem u ali stihijske­ mu razvoju naselij, klasično grajenih individualnih hiš, ki že resno ogrožajo naše naravno okolje. Srečujemo se z nenormalnim i napori individu­ alnih graditeljev, ki si na družbeno škodljiv način (črna gradnja) prizadevajo doseči zastavljeni sta­ novanjski cilj in pri tem na skrajno neracionalen način trošijo svojo ustvarjalno energijo. Izhod iz te prostorske in sociološke stihije vi­ dimo v organizirani gradnji montažnih hiš, ki pred­ stavljajo sodobno, hitro in fleksibilno gradnjo. Ta način gradnje je zaradi minimalnega po­ trebnega časa od naročila do vselitve najekono- mičnejši. Poleg tega se je v praksi že izkazalo, da je tak način gradnje naj učinkovitejši pri reševanju bival­ nih problemov ob naravnih katastrofah. Namen je razviti sistem rastoče hiše v paketu. Možnost zazidave Montažna hiša nudi več možnosti zazidave: — kot samostojna stanovanjska hiša (tudi at­ rijski tip), — kot dvojček, — kot v rstna hiša, — in kot počitniška hišica. Teren je lahko raven ali v rahlem nagibu. Montažna hiša ima pritličje, nadstropje. Slika 2. I. faza: dvosobno stanovanje 52,08 m2 neto sta­ novanjske površine Slika 3. II. faza: izkoriščeno nadstropje s skupno 97,36 m2 neto stanovanjskih površin PRITLIČJE: GARSONJERA: 1VH0 D 570 M2 2 . K0FALNICA 336M2 3. kur niša nm A:B1VAW10EL2QA2M2 SKURAJGARS.3T88M2 STANOVANJE: 5. VHOD A95M2 6. BIV. KUHINJA 20 9AM2 1. DNEVNA S. 212AM2 8.PREDPR. Z23M2 9:W C 255M2 SKUPAJ STAN. 5T91M2 T6.SHRAMBA 9TIM2 17.GARA2A 2277M2 NADSTROBE: 10. PREOPR. A'95 M2 11. SOBA 1220 M2 12. GAROEROBA 5T5 M2 13. KOPALNICA A95M2 TA. STOPNICE 620 M2 15.BALK0N SKURAJ STAN.A5'65M2 STANOVANJE- 9756M2 GARSONJERA 3T88M2 SHR.GARAŽA 3T88M2 SKURAJ VSE 16T32M2 PREREZ, Slika 4. III. faza: bočna rast; 129,80 m2 zaprti prostori in 31,88 m2 atrija Bočno rast je možno izvesti posebej za potrebe garaže in shrambe in posebej za atrij. Slika 5. Končna oblika rastoče Gradisove montažne hiše GMH — 2.2 s 161,32 m2 neto stanovanjske površine M ontira se lahko tudi na kletno etažo. Možno je zadostiti regionalnim, zazidalnim in prostorskim potrebam kupcev. Sestavljanje elementov Podano je večje število osnovnih tlorisov z va­ riantnim i izvedbami, ki jih je mogoče z upošteva­ njem osnovne konstrukcijske zgradbe sprem injati: sestavljanje obodnih in notranjih elementov, ve­ like možnosti oblikovanja zunanjih mas, zam enja­ va elementov (polni, prazni, zastekleni z vrati) z enostavno možnostjo medsebojnega kom biniranja. Rast Osnovni tlorisi so zasnovani tako, da omogo­ čajo faznost izvedbe. Osnovni tloris deluje kot sa­ m ostojna stanovanjska enota, ki lahko raste s p ro­ storskim i potrebami uporabnikov. Faznost izgrad­ n je se kaže v bočni rasti in dodelavi po nadstopjih. Z bočno rastjo pridobimo na eni strani garažo in shrambo za vrtna orodja, na drugi stran i pa lahko pridobimo atrij ali zimski v rt ali rastlinjak in v končni fazi lahko tudi garsoniero s svojim vhodom. V osnovni fazi je urejeno le pritličje kot dvo­ sobno stanovanje, s tem da je nadstropje izvedeno le konstrukcijsko in toplotno izolirano. Kupec si lahko po svojih potrebah in zmožnostih dodela nad­ stropje sam, tako da dokupi potrebne elemente p re­ delnih sten. Konstrukcija, m ontažni elementi Montažni elementi so lahki in jih je možno m ontirati brez uporabe težje mehanizacije, k ar go­ tovo zmanjšuje stroške izgradnje (dovozne poti). Montaža bo izvedena na že pripravljen masiv­ ni podstavek. Temelji, u trjen i sloji pod tlaki, h i­ droizolacija, zaščitni sloj hidroizolacije, komunalni in energetski priključki morajo biti izvedeni pred montažo. Nakazana je tud i možnost izvedbe z zidano pritlično etažo ali podkletitvijo. Obodne stene in srednja predelna stena so sidrane v betonski podstavek, na stene so sidrani lahki predalčni žebljani nosilci, ki tvorijo s stro j­ nim i polnili in stenami konstrukcijsko celoto. Koncept m ontažne rastoče hiše je zasnovan ta­ ko, da so toplotne izgube minimalne. M ateriali m ontažnih elementov so iz negorlji­ vih snovi oziroma protipožarno zaščiteni. Obloge, finalne obdelave, inštalacije Zunanje obloge tvorijo fugiran zid iz silikatne opeke, plastični fasadni ometi, opaži, vezani na pe­ ro in utor. Notranje obloge so izvedene iz gipskarton plošč z bandažiranjem stikov in slikopleskarsko obdela­ ne. Stene sanitarij so obložene s keramičnimi plo­ ščicami ali proti vodi odporna iverica, pleskana s poliuretanskim i laki. Talne obloge so po posameznih prostorih la­ melni parket, tapison, keram ične ploščice. Strešna k ritina je lahko salonit, salonitke, te- gola, šablone; za počitniške hišice pa se kot kritino lahko uporabi tudi skodle. S trojne instalacije so po vertikali speljane po m ificiranem instalacijskem bloku proizvajalca IM P Idrija. Ogrevanje je možno s centralno kurjavo na trda, tekoča goriva, plin in elektriko. Kotel za cen­ tralno kurjavo je zm ontiran v predprostoru sani­ tarij v pritličju. E lektroinstalacije so izvedene po sistemu »IKL« — plastične letve s priključki. V hiši je zidan dimnik s priključki in čistilni­ mi vratci. Prototip rastoče Gradisove montažne hiše v Žalcu Da bi potencialnim kupcem čimbolj približali predstavo RASTOČE GRADISOVE MONTAŽNE HlSE smo se odločili, da izvedemo in opremimo prototip GMH — 2.2 v Žalcu (stanovanjska soseska V. v Žalcu — zahodno od trgovske hiše NA-MA). V nadaljevanju vam predstavljam o samo mož­ ne glavne faze rasti od osnovne faze do končne ob­ like tega tipa (GMH — 2.2) stanovanjske hiše. Možno je izvesti več izpeljav tlorisov, kar je prikazano na prospektih. Prospekti so vsem, ki se zanimajo za rastoče Gradisove montažne hiše do­ segljivi pri Gradis TOZD GE Gelje, Ulica XIV. di­ vizije št. 10. Prototip v Žalcu pa si lahko vsakdo ogleda v dopoldanskem času. P riglasiti se je potrebno na gradbišču stanovanjskih stolpnic v Žalcu, ki jih gradi Gradis TOZD GE Celje. Cestno podjetje Celje Kamnolom Velika Pirešica JOŽE VENGUST Cestno podjetje Celje ima v dokumentih, ki omogočajo registracijo podjetja, pod »dejavnost« vpisano pridobivanje kam nitih materialov. Proizvodni proces pridobivanja kam nitih m a­ terialov se odvija v kamnolomu Velika Pirešica te r v mnogo manjšem kamnolomu Šibenik pri Šent­ jurju . Oba kamnoloma uprav lja tem eljna organiza­ cija združenega dela Asfalt-kamnolom, ki združuje še tovarno asfaltov v Veliki Pirešici. Tako poteka v enem tozdu celovit delovni proces od pridobiva­ n ja kam nitih agregatov do končnega proizvoda — asfaltnih zmesi. Splošno Kamnolom apnenca v Veliki Pirešici je po ob­ segu in proizvodnji naj večji v Sloveniji in eden največjih v Jugoslaviji. Že od daleč se vidi rana v rastočo hribino, ki da slu titi razsežnost kamnolo­ ma. Kamnolom leži ob cesti 11/341 A rja vas—Ve­ lenje, približno v petem kilometru, in se zajeda v južno stran grebena Pernovo z najvišjo koto 503,5 m, ki je hkrati tud i najvišji vrh tega območ­ ja. Na zahodni in južni stran i obvija greben P e r­ novo potok Pirešica, ki je tudi edina tekoča povr­ šinska voda na širšem območju kamnoloma. Pridobivalni in raziskovalni prostor kamnolo­ m a ni naseljen z izjemo dveh kmetij na skrajnem jugovzhodnem delu ležišča, za kateri pa že teče postopek za odkup. Dostop do separacije in kam ­ noloma je s ceste drugega razreda A rja vas—Ve­ lenje izveden tako, da je omogočeno varno vk lju ­ čevanje težkih vozil v prom et na cesti II. Kamnolom na sedanji lokaciji so izkoriščali že v času stare Jugoslavije, in sicer je bil v privatn i lasti. Po osvoboditvi se je zaradi potreb po gradbe­ nem m aterialu obnovila proizvodnja v kamnolomu, vendar vse do leta 1966 kamnolom ni žel večjih proizvodnih uspehov. Kamnolom je bil do 1962. le­ ta v upravljanju Republiške uprave za ceste, sek­ cija Celje. 1962. leta pa je prešel v upravljanje cestnega podjetja Celje, sprva kot samostojna eno­ ta Asfalt kamnolom. Leta 1973 se je izoblikovala Avtor: Jože Vengust, dipl. gradb. inž., Cestno pod­ jetje Celje tem eljna organizacija združenega dela Asfalt kam­ nolom v okviru cestnega podjetja Celje. Vse do leta 1966 je pridobivanje kam nitih m a­ terialov potekalo v zelo težkih razmerah. Klasično m iniranje hribine, ročno nakladanje in doziranje v drobilec, neučinkovit transport, sortiranje z bob­ nom ni omogočalo večje proizvodnje. Podatek, da je v takratnem obdobju delalo v kamnolomu ok­ rog 100 delavcev in da se je proizvodnja kam nitih m aterialov gibala od 15—20 m3/h, zgovorno govori o takratn i proizvodnji. Šele z izgradnjo nove sepa­ racije v letu 1966 se je proizvodnja skokovito po­ večala. Vgrajen je bil nov prim arni drobilec (STT- Trbovlje), uvedeno strojno nakladanje in mehanič­ no doziranje. Leta 1967 so bila izvedena prva poizkusna glo­ binska m iniranja hribine. Vse večje potrebe po kam nitih m aterialih v celjski regiji zahtevajo povečanje proizvodnje v kamnolomu. Zato so v letih 1971 in 1972 izvedli večje rekonstrukcije v kamnolomu. Zgrajena je bi­ la nova separacija kapacitete 120 m3/h. Vso opre­ mo, razen prim arnega drobilca firme Neyrpic CRR 13, je izdelala in m ontirala STT - Trbovlje. Sejal­ na miza z več v rst mrežastih sit omogoča proizvod­ njo več frakcij, in sicer 0—5 mm, 5—8 mm, 8—12,5 mm, 12,5—30 mm, 30—60 mm. Povečana ka­ paciteta drobilnice in separacije pogojuje učinko­ vit odkop z globinskim m iniranjem in odpiranjem novih etaž ter h iter prevoz z etaž kamnoloma do drobilca, ki je potekal s Tatrami, katere so v letu 1978 zamenjali dem perji sovjetske izdelave tipa Belaz 540 A nosilnost 30 t oziroma 20 m 3. Osnovno vodilo p ri obnovi kamnoloma v zadnjem obdobju je bilo izboljšati delovne razmere, povečati fizični obseg proizvodnje te r izboljšati kvaliteto pridoblje­ nih materialov. Obseg fizičnega dela se je vseskozi zmanjševal, saj so ga prevzeli moderni stroji, člo­ vek pa je postal le upravljalec le-teh. Podatek, da je v kamnolomu zaposlenih 34 delavcev, ki letno pridobijo približno 550.000 m3 kam nitih m ateria­ lov, ob tem pa izvajajo še tekoče in letno vzdrže­ vanje strojev in naprav, dovolj zgovorno pove o m ehanooprem ljenosti te r o strokovni usposoblje­ nosti kadrov v kamnolomu. Vzporedno s povečanjem proizvodnje v kam­ nolomu je potekal razvoj proizvodnje asfaltnih zmesi. Razvoj je potekal od klasičnih baz, k jer je bilo v letih 1962—1966 še ročno upravljanje. Od leta 1966—1969 se je proizvodnja asfaltnih zmesi vršila z asfaltno »bazo« M arini kapacitete 60 t/h, katero je leta 1969 nadomestila sodobnejša, že av­ tom atizirana »baza« M arini kapacitete 120 t/h. Po­ trebe po asfaltnih zmeseh na celjskem območju in tehnološki napredek p ri vgrajevanju asfaltov je v letu 1973 narekovalo izgradnjo še ene asfaltne »baze« Wibau s kapaciteto 150 t/h. Podatek, da se okrog 30 % proizvodnje kam no­ loma uporabi za pripravo asfaltov, zgovorno govo­ ri o tesni povezavi kamnoloma in tovarne asfaltov v Veliki Pirešici. PROIZVODNJA KAMNITIH MATERIALOV V KAMNOLOMU VELIKA PIREŠICA la iz jeder, prahu in iz stene kamnoloma. Izvrta­ nih je bilo deset globokih vrtin, in sicer dve na vzhodni strani pridobivalnega prostora in osem na severni strani. Naloga tega raziskovalnega vrtan ja je bila povečati rezerve in ugotoviti smer, kamor naj se v bodoče napredovanje kamnoloma razvija. Jedra so bila preiskana v mehanskem in petro- grafskem laboratoriju. Iz geološke k arte Pirešice in okolice je raz­ vidno, da tvori zaledje karbonatnim kamninam eruptivni masiv. Avtor te geološke karte je vse karbonatne kam nine na območju Pernovega ozna­ čil kot apnence. To se je pri zadnjih raziskavah pokazalo za netočno, ker tvori približno polovico karbonatnega m asiva dolomit. Po podatkih iz geoloških raziskav v letu 1970 in še nekaterih poprej je bilo znano, da je na pod­ ročju kamnoloma in njegove okolice triadni apne­ nec, ki se m enjava z neštevilnim i plastm i in le­ čami dolomita. Z raziskavam i v letu 1976 pa je bilo PROIZNOQl* ASfAUOV V TCVARM ASFALTOV VELIKA PIREŠICA i i iOOOOO II: i _r«vv jf/M nsT M rw c 150000 1 / \ 5 v / 1 v KO OOO J * / — 50 000 —f 1 / / 66 68 K K 75 K 76 BO 82 85 ie to PB0/2WDNJA ASFHIT0V PBEDHDtW PBOWODNJA cementne snfO fU čPeur S tem^pa delovni proces še ni bil v celoti kon­ čan, saj je potrebno asfaltne zmesi še vgraditi. P ri vgrajevanju asfaltov zopet prednjači cestno pod­ je tje Celje, ki vgradi okrog 70 °/'o proizvodnje as­ faltn ih zmesi proizvedene v »bazi« Velika P ire- šica. Porast in velikost proizvodnje v kamnolomu in tovarni asfaltov v Veliki Pirešici je razviden iz grafikona. Geologija Detajlne geološke raziskave so bile izvršene že v le tu 1970. Takratne raziskave so pokazale, da je m aterial na raziskovalnem področju uporabljiv za vse vrste betonov. Uporaben je tudi za asfalte no­ silnih plasti za vse vrste prom eta in tudi za želez­ niški zgornji ustroj. Leta 1976 je Zavod za raziskavo m ateriala in konstrukcij — Ljubljana izdelal elaborat o geolo­ ških zalogah in uporabnosti kamna v kamnolomu Velika Pirešica. Preiskave so obsegale kartiran je terena, izdelavo globokih v rtin na jedro in na prah, odvzem površinskih vzorcev in preiskave m ateria­ ugotovljeno, da severno od sedanjega eksploatacij- skega področja poteka meja m ed apnencem in do­ lomitom. Le na skrajnem severnem delu terena, ki je bil preiskan, se znova pojavi ozek pas apnenca. Plasti apnenca in dolomita slemenijo v smeri ju- govzhod-severozahod in padajo proti jugozahodu. Meja med apnencem in dolomitom je izrazita, ra ­ zen tam, k jer so v stratigrafske razm ere posegla kasnejša tektonska dogajanja. P lasti so različno debele in se na področju apnenca večkrat m enja­ vajo s tankim i pasovi dolomitnega apnenca, dolo­ mita, dolomitne breče in strom otolitrskega dolo­ mita. Apnenec je siv do temnosiv, dolomit pa bel do svetlosiv. Pridobivalno področje je presekano s številnimi prelomi, ki potekajo v glavnem v dveh smereh: v dinarski smeri (jugovzhod-severovzahod) in v prečni sm eri na dinarsko smer. V dinarski sm eri so prelom i številni, a manjši, saj je ob njih le m eter ali malo več zdrobljenega materiala. Prečna smer je marlčantnejša. V tej sme­ ri prelomov poteka 50 do 60 m široka zdrobljena cona, v kateri je ves m aterial sprem enjen v brečo in kjer so pogostne leče in gnezda zaglinjenega m a­ teriala. Tudi površinsko razpadanje je na tem pod- roč ju intenzivnejše, kar se da sklepati iz debelejše krovne plasti. Žepi kraške ilovice se zajedajo glo­ boko v zemljino. Ta m ateria l je monoliten in bre- čast te r slabo sprijet. V globini pa je breča dobro sprejeta in je p ri preiskavah pokazala dokaj dobre in pozitivne rezultate. Na jugu in jugovzhodu tonejo karbonatne kam ­ nine pod mlajše nanose. Na severu in severozaho­ du od raziskovalnega področja pa se karbonatne kam nine prislonijo ob vulkanske keratofirske kam ­ nine. Na jugu in zahodu obvija pridobivalni pro­ stor potok Pirešica, ki je edina tekoča voda na tem področju. S področja kamnoloma in njegovega zaledja odteka skoraj vsa voda podzemnim potom. Iz rezultatov, dobljenih v laboratoriju, povze­ mamo nekaj najvažnejših geomehanskih karak te­ ristik m ineralne surovine in prihribin. Tlačna trdnost — poprečna vrednost a) apneni m aterial iz stene 1740 kp/cm2 iz vrtine 1091 kp/cm2 b) dolomitni m aterial iz vrtine 923 kp/cm2 Obrus — poprečna vrednost apnenec 17,8 cm3/50 cm2 dolomit 16,5 cm3/50 cm2 vrtine, ki leži približno v sredini tektonsko poruše­ ne cone, se je pokazala kot neodporna in je raz­ padla na več kosov. Ostali vzorci so pokazali od 0,00 °/o do 0,25 °/o izgube. Iz geološkega poročila je tudi razvidno, da zna­ šajo skupne zaloge m ateriala vseh kategorij v ra- ščenem stanju 34,705.000 m3. Če upoštevamo razsip­ ni koeficient 1,5, znašajo zaloge v razsutem stanju 52,057.500 m 3. P ri perspektivni letni kapaciteti 500.000 m3 bi lahko tekla proizvodnja v kamnolo­ mu 104 leta. Opis tehnološkega procesa Odkop kam nine v kamnolomu Velika Pirešica poteka po sistemu širokih etaž z masovnim mini­ ranjem. Ta m etoda se je na tem delovišču obnesla in je ni potrebno bistveno spreminjati. Istočasno sta v pogonu po dve etaži, iz katerih se m inirani m aterial odvaža na separacijo in drobilnico. Sedaj je aktivnih pet etaž. V bodoče pa se bo aktivirala še ena, in sicer etaža na koti 325. Etaže, ki so od­ prte in jih je mogoče eksploatirati: II. etaža kota III. etaža kota IV. etaža kota V. etaža kota VI. etaža kota 325—350 350—375 375—400 400—430 430—465 h = 25 m h = 25 m h = 25 m h — 30 m h = 35 m Los Angeles — poprečna vrednost apnenec 25,6 % dolomit 27,6 % K ristalizacijski preizkus a) iz stene pri drobnem m aterialu 3,47 % izgube pri debelem m aterialu 0,23 % izgube Nemočljivost — poprečna vrednost apnenec 0,28 °/o dolomit 1,30 °/o U darna trdnost apnenec 30,6 °/o dolomit 28,4 °/o Sprejem ljivost z bitum enom apnenec 25 °/o neoblitih zrn dolomit 30 9/o neoblitih zrn Višina etaž je določena na osnovi geomehan­ skih lastnosti kam nine in z dosedanjim odkopava­ njem. Dolžina etaž je podana z mejami apnenčevega masiva in z dovoljenimi količinami istočasno ak­ tiviranega razstreliva. To še ne povzroča seizmič­ nih efektov, ki bi poškodovali bližnje stanovanj­ ske hiše in druge objekte. M aksimalna dolžina eta­ že bi bila glede na omejeno uporabo razstreliva L m ax = 171 m. Širina ravnic etaž Po sedanjih izkušnjah znaša m inim alna širina ravnice, ki je še dovolj stabilna in v am a za giba­ nje hidravličnega nakladalnika z vsebino žlice 3,0 m3, prav tako pa tudi vrtalnih garn itu r ca. 12 m. Zaradi učinkovitega odvodnjavanja etaž, ki so v eksploataciji, se izvajajo ravnice v nagibu 1 °/o v smeri proti zahodu in jugu. Agresivne lastnosti m ineralnega prahu Apnenec in dolomit vsebuje le sledi SIO2 in pirita. Drugih agresivnih sestavin ne vsebuje, za­ rad i česar lahko štejemo, da prah apnenca in dolo­ m ita nim a agresivnih lastnosti. Delovni nagib etaže — pobočje etaže Privzet je delovni nagib etaž 70°. Ta nagib predstavlja istočasno tudi naklonski kot minskih vrtin. Zaključni nagib etaž mora biti m anjši od 56°. Odpornost proti atm osferilijam Preizkus je bil izvršen z natrijevim sulfitom z deset cikli na kosih jeder iz vrtin. Kamenina iz Zaščitni in varnostni pasovi Kamnolom je situiran v sorazmerno strmem pobočju na levem bregu potoka Pirešica. Ob po- V separaciji je vgrajena najmodernejša strojna oprema toku je speljana tudi asfaltirana cesta 11/341 A rja vas—Velenje. Zaradi zaščite omenjenega po­ toka in ceste pred kotaljenjem blokov ob m inira­ nju, je po izohipsi 350 izvedena zaščita v obliki le­ senih pilotov. Najm anjša zračna razdalja 120 m od ceste je zadostna, da v času m iniranja ne bo poškodovana cesta. Prom et na tej cesti se v času m iniranja ustavi na dolžini približno 800 m. Okoli robov kontur kamnoloma je izveden za­ ščitni pas, širine 10—30 m, v katerem je posekano drevje te r odstranjena krovna zemljina. Ob robo­ vih naj višjih etaž, ki niso več v eksploataciji, je postavljena zaščitna ograja, ki se prestavlja suk­ cesivno s širjenjem kamnoloma. Jalovina se deponira v kraške vrtače, ki so na jugovzhodnem delu pobočja; delno pa se deponira tudi na odkopanem delu etaže. Jalovina v obliki glinenih vložkov in podobno se delno uporablja za spodnji ustroj manj obremenjenih cest oz. za na­ sipe. Odkrivanje tanjše plasti (0,15 m) jalovinske prekrivke nad še neodprtim delom ležišča se izvaja delno ročno na strm ejših predelih delno pa je omo­ gočeno odkrivanje z buldožerjem. Pridobivanje hribine poteka z masovnim m ini­ ranjem . V rtanje globinskih minskih v rtin poteka vzporedno z bokom etaž in nagib znaša a = 70°. P rem er minskih vrtin znaša d = 0,085 m. P ri m ini­ ran ju upoštevamo izbojnico W = 4,5 m za prvo v r­ sto v rtin in 4,0 m za vsako naslednjo vrsto, iz ka­ tere izhaja razdalja med minskimi vrtinam i 2,0 m. Dolžino podvrtavanja, ki znaša p = 1,0 m, nareku­ je prem er vrtin (p = 10 X d). Dolžina minske v rti­ ne znaša H = 28 m (a = 70°). Dolžina čepa je od­ visna od kompaktnosti kamnine. Kolikor je ka­ m nina kompaktna, zadostuje dolžina čepa 3,5m, p ri krušljivi kamnini pa se dolžina čepa poveča na 4,0 m. Čep se izvede z vrtalno moko, ki pa m ora biti nekoliko ovlažena. Da je kam nina tud i v po­ dročju čepa zdrobljena, je potrebno vstaviti v sre­ dino čepa eno patrono (1 kg) razstreliva. Za prido­ bivanje kamnine se uporablja praškasto am onitrat- no razstrelivo, in sicer kombinacija AMON AL »V« in NITROL I. Potrebno količino razstreliva izraču­ namo po obrazcu (Weibhelt) L2 = W3 X r X qg X X A l XE Upoštevajoč geomehanske lastnosti kam nine in minersko tehnične lastnosti razstreliva, dobimo po­ trebno količino razstreliva v eni vrtini, ki znaša La = 99,3 kg; odstopanje v količini razstreliva je lahko ± 10 % . Z aktiviranjem ene vrtine pridobi­ mo 252 m3, hribine (raščeno stanje). Specifična po­ raba razstreliva znaša qs = 0,393 kg/m3r. Vrtanje globinskih minskih v rtin se izvaja iz že form iranih etaž. Minske vrtine se vrtajo z vrtalno garnituro fir­ me Böhler tipa TKD 11/35, ki ob porabi 2 m3 zra­ ka na min. izvrta poprečno okrog 4 m vrtine na uro. Prem er krone znaša 85 mm, maksim alna glo­ bina v rtan ja je več kot 60 m, moč motorjev je 2,5 PS, število obratov pa 60—100/min. V kamno­ lomu vrta ta dve takšni vrtaln i garnituri. Vsako vrstalno garnituro pa napaja prevozni kompresor kapacitete 12 m 3/min. P ri v rtan ju se upoštevajo po­ sebni varnostni ukrepi. Napredovanje del je izbra­ no tako, da se doseže na obeh ravnicah etaž do­ volj prostora za nakladanje in odvoz kam nine ter za izvedbo vrtin . Vznožne vrtine, ki so običajno horizontalne ali le pod m anjšim nagibom (do 5°), se vrtajo v vznožju etaže, katero se nam erava mi­ nirati. Naloga teh v rtin je, da se zanesljiveje odbi­ jejo noge etaže in da se ohranijo etaže ravne. Glo­ bina vznožnih v rtin znaša HI = 4,5 m pri m inira­ nju z eno vrsto m inskih vrtin oziroma pri dvovrst­ nih H2 = 9,0 m. P ri krajših vznožnih vrtinah se izvaja čep dolžine 1,7 m, pri daljših pa 2,5 m. Ko­ ličina polnitve ene vrtine z razstrelivom znaša za enovrstno m iniranje 10 kg pri dvovrstnem m inira­ nju pa 23 kg. Ob upoštevanju vertikalnih in vzdolž­ nih minskih v rtin znaša specifična poraba razstre­ liva qs = 0,4325 kg/m3r. Posamezne vrtine se aktivirajo z detonacijsko vrvico, v katero so vstavljeni m ilisekundni zakas- nilci. Uporabljajo se 20 m ilisekundni zakasnilci, ki ustrezajo empirično dobljenim rezultatom (t = 24,06 milisekund). Izvršene so bile inženirsko-seizmološke razi­ skave. Rezultati teh raziskav nam pokažejo, da je istočasno dovoljeno aktiv irati 3440 kg razstreliva oziroma 31 m inskih vrtin, s tem da se uporabljajo m ilisekundam i zakasnilci. Količina apnenca p ri­ dobljenega p ri enem masovnem m iniranju z maksi­ malno dovoljeno količino razstreliva znaša 7950 m3 v raščenem stanju. P ri masovnem m iniranju so zračni udarni va­ lovi manj občutljivi predvsem zaradi izdatno di­ menzioniranih čepov min. Nevarna cona zaradi razm eta m ateriala ob ak­ tiviranju m aksim alne polnitve znaša 80 m. Iz po­ sebnih varnostnih razlogov je zaradi razm eta v ča­ su sekundarnega m iniranja upoštevan večji var­ nostni radij. Da bi se preprečile poškodbe ljudi, je potrebno izprazniti in zavarovati prostor z radi­ jem 400 m, ki velja za nevarni polmer razmeta drobnih delcev kam nine pri sekundarnem m inira­ n ju z minskimi vrtinam i in ob veliki specifični po­ rab i razstreliva. P ri masovnem m iniranju ostane približno 3 % negabaritnih blokov, ki jih je potrebno naknadno drobiti. Sekundarno m iniranje poteka z razstrelivom Amonal »V« 28/100, iniciranje pa z električnimi de­ tonatorji. Minske vrtine se vrtajo z ročnimi pnev­ matičnim i vrtalnim i kladivi R K — 18. Prem er m in­ skih vrtin je 32 mm, dolžina pa od 0,63 m do 0,80 m, dolžine čepov pa najm anj 1/3 dolžine naboja v m inski vrtini. P ri celovitem postopku m iniranja se upošte­ vajo vsi varnostni ukrepi, ki jih zahtevajo predpi­ si in pravilniki s tega področja. Po izvršenem m iniranju je potrebno odkopne etaže očistiti, da se lahko nemoteno odvija delovni proces. Nakladanje m iniranega m ateriala na tran ­ sportna sredstva poteka z dvema nakladačema Ca­ terp illar tip 966 z volumnom žlice Q = 3,0 m3, kar zadostuje za potrebe nakladanja. Na posameznih etažah se po masovnem in se­ kundarnem m iniranju naklada kam nina z nakla- dačem na demperje, ki jo odvažajo po cesti v do­ ti ajalni bunker prim arnega drobilca. Prevoz poteka z dem perji tipa Belaz 540 A nosilnosti 20 m3 ozi­ rom a 301. Dovozna cesta, ki rabi za transport z vseh etaž je široka 10 m z maksimalnim naklonom 10 °/o. Na horizontalnih krivinah je izvedena raz­ širitev, tako da poteka transport z demperji v obe sm eri nemoteno. N ajm anjši polmer horizontalne krivine je 25 m. Ob vozišču so zgrajeni tudi objek­ ti odvodnjavanja površinske vode z vozišča in za­ ledja ceste. V dolžini 600 m je cesta asfaltirana (do kote 350) naprej pa je v makadamski utrditvi. Naj­ krajša transportna razdalja je 800 m, najdaljša pa 1300 m. Hkrati' opravljajo transport štirje dem­ perji. G ranulacija m ateriala, ki se transportira z etaž do separacije, se giblje v mejah 0—800 mm. V skupni količini 120 m 3/h normalne proizvodnje se dopušča prisotnost 5 do 20 % samic do enega m et­ ra. Demperji stresejo naravni odstreljeni m aterial v sprejemni zalagovnik prim arne drobtinice. Pod zalogovnikom odvzema m aterial dodajalni voziček, ki enakomerno dozira lomljenec na fiksno rešetko, katere funkcija je, da izvaja prim arno selekcijo nečistega m ateriala in da ščiti vibracijsko rešeto pred večjimi kosi. Če se eventualno večji kosi ap­ nenca zagozdijo in s tem zaustavijo proizvodnjo, se ti kosi drobijo. M iniranje v preteklosti je za­ m enjalo drobljenje s hidravličnim i kladivi, k ar je učinkovitejše. Umazani apnenec 0—10 mm klasira v ibracij­ sko rešeto v dve frakciji 0—30 (60 mm) in 30 (60) do 100 mm. Nečista frakcija se uskladišči na od­ p rti deponiji z gumi transporterji. Nadrešetni lom­ ljenec granulacije 100 do 800 (1000) mm se spušča na fiksni rešetki v prim arni drobilec tipa CRR 13 francoske firme Neypric. Vstopna odprtina prim ar­ nega drobilca je 1000 X 1350 mm. Zaradi neena- mernega drobljenja prim arno zdrobljenega apnen­ ca in zaradi zaščite gumi transporterja se le-ta do­ daja na transporter z vibracijskim dodajalcem. Omenjeni transporter pa sprejema tudi nadrešetni apnenec iz vibracijskega rešeta. Transportni sistem gumijastih trakov odpremi j a prim arno zdrobljeni apnenec v zalagovnik sekundarne drobtinice. Pod zalagovnikom s trem i izpusti so nameščeni doda­ jalni vozički, ki enakomerno dozirajo in hranijo sekundarne drobilnike IZ-31. Transportni sistem gumi trakov vodi sekun­ darno zdrobljeni apnenec na končno klasiranje v klasirnico nad betonske silose. Resonančno rešeto tipa Binder, dvoetažno, dimenzij 2000 X 8700 izva­ ja končno klasiranje posameznih frakcij, in to: 0—5 mm, 5—8 mm, 8—12,5 mm, 12,5—30 mm in 30—60 mm. Posamezne frakcije se spuščajo po lo­ čenih žlebovih v posamezne silose skupne kapaci­ tete 400—450 m3. Pod silosi so nameščeni mehanič­ ni zapirači za m anipulacijo pri nakladanju na pre­ vozno sredstvo, ki se daljinsko upravljajo. V tehnološki postopek je uvedeno tudi terci- alno drobljenje nekurantnih frakcij 8— 12,5 mm in 30—60 mm. Silosa omenjenih frakcij im ata stran­ ski odvzem in sta opremljena z dodajalnim i vo­ zički. Tercialni drobilec, udarni g ranulator UD-4, je nameščen v sklopu baterije sekundarnih drobil­ nikov. Drobilnik UG-4 ima funkcijo, da sprejeti m aterial zdrobi na granulacijo 0—8 mm. Tercialno zdrobljeni apnenec sprejema že opisani transportni sistem trakov, ki se vklopi v že opisani tehnološki postopek. Klasirnica in drobtinica tam pona II v kamno­ lomu ima kapaciteto 50 m3/h max. drobljenca 0—60 mm, to je tam pona II. M aterial 30—100 mm, ki se preseje s pomočjo izločevalnega rešeta, je možno preko lopute dodajati na transporter in v nadaljnji obstoječi proces, če je čist. Če je m aterial 30—100 mm zaglinjen, ga transportiram o s tran ­ sporterjem v novo drobtinico, kjer ga drobimo v tampon 0—60 mm. Iz zdrobljenega m ateriala 0—150 (300) mm iz čeljustnega drobilca CRR-13 je možno s pomočjo vibracijskega rešeta odsejati gra­ nulacijo 0—60 mm in s tem izboljšati kvaliteto končnih granulacij. Odsejana granulacija 0—60 mm se pomeša z granulacijo 30—100 mm na transpor­ terju in zdrobi v drobilniku na 0—60 mm kot tam ­ pon II, katerega deponiramo na prosto deponijo, ki lahko sprejem a 600—1000 m3 tam pona II. V tehnološkem postopku so tr i osnovne vari­ ante: I. varianta: proces z izločanjem odpadne jalo­ vine 0—30 (60) mm, II. varianta: proces z izločanjem odpadne jalo­ vine 0—30 (60) mm in izločanjem granulacije 30 do 100 m izpod fiksne rešetke, III. varianta: proces z izločanjem odpadne ja ­ lovine 0—30 (60) mm, izločanjem granulacije 30 do 100 mm izpod fiksne rešetke in izločanjem drob- ljenca 0—60 mm iz granulacije 0—150 (200) mm, ki jo proizvaja drobilnik CRR-13. Pravilnost delovanja naprav se nadzoruje v osrednjem prostoru separacije, iz katere se tudi av­ tom atsko vodi delovanje naprav v vsej separaciji. Posebno poglavje v tehnološkem procesu zaje­ m a odpraševanje najfinejših delcev, ki nastajajo pri drobljenju apnenca. Ob rekonstrukciji leta 1972 so bile vgrajene priprave, ki so zajele prašne delce, vendar pa so že iztrošene in odpraševanje je manj učinkovito. Zato je prioritetna naloga izboljšati sistem od- praševanja in s tem zajeti najfinejše delce. S tem bi pridobili apneno moko, ki je potrebna p ri p ro­ izvodnji asfaltov, ter preprečili onesnaženje zraka in okolja s prašnimi delci. Opisani tehnološki postopek drobljenja in sor­ tiran ja m aterialov poteka v objektih separacije, ki je locirana na koti 286,70 in je v začetku rudnega telesa. Poleg objektov, v katerih poteka tehnološki postopek, je v okviru separacije postavljenih še več pomožnih objektov. Priročna delavnica na koti 300 rabi za m anjša popravila nakladalnih strojev in demperjev in za tekoča m anjša vzdrževalna dela. Popravilo vrtaln ih strojev in druga dela ob tekočem ali letnem vzdr­ ževanju se izvajajo v delavnici separacije. Priročno skladišče rezervnih delov te r orodja je v separaciji in ga uporablja separacija in kam ­ i z n a š i h h o l e h t i v o v GIP BETON — ZASAVJE, Zagorje Zaživela je SOZD GIK Zasavje V oktobru 1976 je bila izdelana analiza možnosti povezovanja v zasavskem gradbeništvu in industriji gradbenih materialov. Na podlagi te analize je bil pri­ pravljen in sprejet samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo Gradbeno industrijski kom­ binat Zasavje. Obenem je bil pripravljen tudi samou­ pravni sporazum o osnovah srednjeročnega plana GIK Zasavje kot podlaga za realizacijo dogovorjenih ciljev. Vpis sestavljene organizacije v sodni register je bil izveden 20. 12. 1978. Skladno s samoupravnim sporazumom je bila usta­ novljena delovna skupnost sestavljene organizacije, ki šteje sedaj 8 delavcev. Delovna skupnost opravlja skupne zadeve, ki se tičejo realizacije skupnih intere­ sov v GIK Zasavju. Tu gre predvsem za opravljanje poslov marketinga in razvoja, organizacijsko ekonom­ skih poslov, splošnih in pravnih zadev ter informatike. Le skupno ter usklajeno delo in odgovorne samou­ pravne odločitve bodo zagotovile poslovanje GIK tako, kot si vsi delavci v združenih temeljnih organizacijah GIK želimo. nolom. Skladišče tekočih goriv, olj in maziv se nahaja na asfaltni bazi, ki je oddaljena od kam ­ noloma približno 300 m. Skladišče razstreliva je v kompleksu kamnoloma in je zgrajeno in varovano v skladu z ustreznim i predpisi in pravilniki. V sklopu kamnoloma so tud i objekti in prosto­ ri, ki omogočajo čimboljše delovne pogoje in druž­ beni standard delavcev. Apnenčevi agregati, pridobljeni po opisanem postopku, se uporabljajo predvsem v cestogradnji. Približno 30 % pridobljenih m aterialov se uporabi za proizvodnjo asfaltov v bazi Velika Pirešica. Ostali m ateriali pa se uporabijo predvsem za iz­ vedbo nosilnega (tamponskega) sloja cest, manj pa za proizvodnjo betonov. Z doseganjem proizvodnje kam nitih agregatov v višini 512,611 m 3 pa se razvoj kamnoloma Velika Pirešica še ni ustavil. Razvoj kamnoloma je usmer­ jen predvsem v izboljšanje tehnologije pridobiva­ nja agregatov, kar bo omogočilo še kvalitetnejše materiale, dodatne frakcije (0—8 mm ->■ 0—5 m, 5—8 m) in zm anjšanje obsega manj kvalitetnih agregatov. Področje novih tehnologij in novih pro­ izvodov bo v naslednjem obdobju obsegalo pred­ vsem proizvodnjo vseh vrst betonov, betonskih pol­ izdelkov in cementnih stabilizacij. S tem bo omo­ gočen zaključen delovni proces — od izkopa kam ­ nine do končnega proizvoda. Načrtovana proizvod­ nja betonskih polizdelkov bo usm erjena predvsem v proizvodnjo tistih vrst, ki se uporabljajo v cesto­ gradnji. Stibo zidak — nov proizvod betonarne v Kisovcu! Zaradi pomanjkanja in visoke cene zidakov iz gli- nopora je razvojni oddelek pripravil nov sistem be­ tonskega zidaka s stiropor vložkom. Zidak je sestav­ ljen iz nosilnega dela v debelini 20 cm, 7 cm debelega stiropor vložka in zunanjega obložnega betonskega dela debeline 3 cm. Ima standardne dimenzije 39 X 29 X 19 cm in precej boljše toplotno prevodnostne lastno­ sti kot glinopor zidak. Proizvodnja zidaka je stekla proti koncu leta 1978. ZRMK v Ljubljani je najprej izdal atest o trdnosti zidaka, ki je popolnoma zadovoljil našim predpisom. Nato so v ZRMK sezidali zid. Debelina obojestransko ometanega zidu je bila 31 cm. Z meritvami je bil izra­ čunan koeficient toplotnega prehoda K = 0,62 kcal/ m2h"C. Iz atesta je razvidno, da je stibo zidak toplot­ no izolativno skoraj 100% boljši od glinopor zidaka. Tako smo s stibo zidakom dobili material, ki bo ustre­ zal novim predpisom o toplotni zaščiti. Znano je, da bo koeficient toplotnega prehoda iz sedanjega kd°P = = 1,1 kcal/m2h°C spremenjen na približno kd°P = = 0,70 kcal/m2 h°C za III. klim. cono. Novi stibo zidaki so tudi paletizirani. S posebno pripravo bo možno s pomočjo dvigala na kamion naložene palete pripeti, dvigniti in transportirati v depo ali direktno na delo­ višče. Vir: glasilo ZASAVSKI GRADBENIK, marec 1979. GIP INGRAD, Celje Številke govorijo V preteklih dvajsetih letih, od 1959 do vključno leto 1978, smo zgradili: 199 industrijskih objektov, 101 šol, vrtcev in upravnih stavb, 72 objektov za trgovino, gostinstvo in kmetijstvo, 34 objektov nizke gradnje, 241 stanovanjskih stavb s skupaj 7141 stanovanji. Vrednost vseh zgrajenih objektov je okrog pet mi­ lijard dinarjev. Ce bi bili vsi zgrajeni objekti v enem samem kraju, bi bilo to kar precej veliko mesto z iz­ redno močno industrijo in drugimi dejavnostmi. Število zaposlenih po kvalifikaciji 1. januarja 1979. leta smo imeli v primerjavi s 1. 1. 1959 naslednji kvalifikacijski sestav: 1959 1979 inženirji 7 42 ekonomisti 1 11 pravniki — 4 drugi strokovni delavci z visoko in viš. izobr. — 16 gradbeni tehniki 42 127 ekonomski tehniki 13 56 drugi tehniki, delavci s srednjo izobr. 75 102 razni upravnoadministrativni delavci 38 71 gradbeni delovodje 55 125 mojstri, obratovodje 14 26 VK in KV delavci 626 1331 PU in PK delavci 325 677 NK delavci 788 216 učenci v gospodarstvu 141 290 skupaj vseh zaposlenih 2125 3094 Zanimivosti iz gradbeništva V zadnjem časa zasledimo številne polemike o tem, ali z okni pridobimo ali izgubljamo energijo za ogrevanje prostorov. Ugotovili so, da lahko okna na južni strani pri osončenju pozimi prihranijo do 15 °/o energije za ogre­ vanje prostorov. Okna z ostalimi orientacijami pa so izkazala večje izgube kot prihranke v primerjavi z zidovi brez oken. Mnenja so bila deljena tudi o tem, kako občasno prezračevanje vpliva na energetske izgube, če upo­ števamo količino CO2 v prostoru kot merilo za one­ snaženje zraka. Ugotovili so: — Z večkratnim občasnim zračenjem se lahko v primerjavi s trajnim zračenjem z enako količino sve­ žega zraka prihrani energija za ogrevanje. Prihranek je odvisen od ciklusov občasnega zračenja in od vrste gradnje. — V upravnih zgradbah s posameznimi pisarnami ali v podobno izvedenih večdružinskih hišah se lahko pri lahkih sistemih gradnje prihrani do 9 %> energije, pri težkih gradbenih izvedbah pa 6—7 %>. — Pri enodružinskih hišah je prihranek 12—13 °/o. — Pri prostorih, kjer se zadržuje več ljudi, kot npr. v šolah, se zaradi velike količine CO2 s takim načinom zračenja ne more doseči dopustna mejna vrednost 0,1 %>. — Posebni primeri, kot so umetno prezračevane sanitarije, globoke kuhinje ipd. so bili iz teh preiskav izvzeti. Vir: Glasilo INGRAD, št. 3-4/79. GP STAVBAR, Maribor Stanovanjska gradnja 1979—1980 Celotna stanovanjska gradnja GP STAVBAR je koncentrirana: V soseski S-23, kjer so vsi objekti v gradnji in bo do konca leta 1980 predanih preostalih 820 stanovanj. 2. V soseski Nova vas I, kjer pričnemo graditi le­ tos in bomo do zaključka leta 1980 predali 608 stano­ vanj. Skupna naloga Stavbarja v letih 1979/1980 znaša 1428 gotovih stanovanj. Naloga je izredno zahtevna, vendar ne zaradi števila stanovanj, temveč zradi kom­ pleksnosti problematike te izgradnje. Pojavljajo se ne­ nehno nepredvidene ovire, kot so: — Zapleti okrog izgradnje začasne kotlovnice, brez katere ni možno ogrevanje soseske S-23 do izgradnje kotlarne Maribor-jug. V februarju je vrhovno sodišče SR Slovenije ugodilo tožbi 167 občanov, ki se niso strinjali z izdanim lokacijskim dovoljenjem. S tem je izgradnja začasne kotlovnice ponovno na začetni točki. — Zamujanje izvajalca oblaganja fasade z alumi­ nijem. Ker navzlic intervencijam vseh pristojnih delo ni steklo, smo morali angažirati drugega izvajalca. — Ovire pri izpraznitvi zadnje stanovanjske hiše na lokaciji objekta D, ki je kljub pravomoćnosti sod­ nega sklepa ni bilo mogoče izprazniti v določenem roku. — Zamude za pridobitev soglasij za rekonstruk­ cijo Knafličeve ulice. Zato nastaja zamuda pri gradnji komunalnih naprav, ki prečkajo Radvanjsko cesto. — Naknadne pritožbe krajanov proti višini objek­ ta »A« v soseski Nova vas I, kar ima za posledico ob­ novo lokacijskega postopka. Postavljeni plan stanovanjske gradnje zahteva predvsem letos delo na zelo široki fronti. Število sta­ novanj v gradnji, skupaj 639 na dan 1. 1. 1979, je po­ raslo na 964 v prvem trimesečju in bo doseglo v tret­ jem trimesečju 1346 stanovanj. To veliko nalogo bo­ mo lahko v celoti izpolnili, če bodo svoje naloge iz­ polnili tudi ostali dejavniki. Za nas je mnogo bolj za­ skrbljujoče stanje gradnje stanovanj v prihodnjem letu. Trenutno so priprave novih stanovanjskih sosesk v taki fazi, da ne morejo zagotoviti pričetka novih del v letu 1980. Največ je napravljeno v soseski Nova vas II. vendar bo tudi tu omogočen pričetek izdelave teh­ nične dokumentacije šele v začetku leta 1980. Raču­ nati moramo na dodatne zakasnitve. Zato bomo pospe­ šili pripravo graditve 80—100 stanovanj v Pristanu. Na tej lokaciji je naročena sprememba dokumentacije, kar bo omogočilo nadaljnje pritožbe krajanov. Istočasno se preučuje drugačen energetski vir. Kot intervencijsko zemljišče bo potrebno ponovno vključiti S-31 jug, si­ cer v letu 1981 v Mariboru ne bo gotovih novih stano­ vanj. Vir: glasilo STAVBAR št. 1/9. SGP KONSTRUKTOR, Maribor Proslavili smo obletnico SGP Konstruktor Dvaintrideseta obletnica ustanovitve podjetja je bila svečano obeležena. Na svečani seji delavskega sve­ ta je bil častni gost član sveta federacije in ustanovi­ telj naše delovne organizacije Ivan Maček-Matija. Drugi dan obiska Ivana Mačka pri Konstruktorju je bil posvečen gradbeniškim problemom, s katerimi se je gost seznanil pri razgovoru za okroglo mizo. Ta raz­ govor je bil izredno koristen za vse udeležence, saj jim je član sveta federacije neumorno odgovarjal na vrsto postavljenih vprašanj, iz svojega bogatega živ­ ljenja pa je povedal veliko klenih misli. Drsanje mlina Intes Drsanje mlina s silosi v Melju lepo napreduje. Zanimiv je način gradnje z drsnimi opaži, ki so bili prvič uporabljeni leta 1912 pri gradnji silosov v Ameriki. Pri nas so bili prvi silosi zgrajeni na ta način leta 1958. Z leti je razvoj naprav in opreme omogočil s to tehnologijo tudi gradnjo drugih objektov, kot so razni stolpi, svetilniki, tovarniški dimniki, stebri mo­ stov pa tudi stanovanjske zgradbe. Konstrukcija drs­ nega opaža višine 1,10 m je sestavljena iz nosilne kon­ strukcije, ki jo tvorijo prostorska paličja ter opaža sten in gred. Na nosilni konstrukciji opaža je delovni plato, ki se dviga istočasno z opažem. Pod nosilno kon­ strukcijo je viseči oder, ki omogoča sprotno obdelavo površin. Celotna obtežba drsnega opaža se prenaša prek jarmov in hidravličnih dvigalk na vertikalna vodila iz posebnega železa (kleterr palice). Na našem objektu uporabljamo dvigalke tipa Biging — Švedska (nosil­ nost ene je 6 ton), ki morajo dvigovati približno 250 ton. Drsni opaž se dviguje v približno četrturnih ci­ klusih po 2,5 cm. Posebno skrb je treba posvetiti re­ cepturi za pripravo betonske mase ter stalni kontroli v času vezanja cementa. Opaž posameznih celic je sestavljen na posebnem pla­ toju in nato prenesen na pravo mesto (slikalevo). Opa­ ži posameznih celic so med seboj povezani z »jarmi«, na katere so pritrjene hidravlične dvigalke, ki dvig­ nejo opaž (slika desno) Avtobusna postaja v Lendavi Investitor je Certus I. faza za leto 1979 obsega 722 m2 bruto površine skupaj s pokritimi peroni. Za­ jema čakalnico s sanitarijami, pisarniškimi prostori, turistični biro, zavarovalnico, trafiko, galanterijo in bife. Dovršitveni rok je do dneva republike. Informa­ tivna predračunska vrednost znaša 14 milijonov di­ narjev. Druga faza s 300 m2 bruto površine obsega večjo halo, mesnico in delikateso s pomožnimi prostori ter zaklonišče. TOZD Gradbenik Lendava gradi še: — Poslovno zgradbo v Črenšovcih za investitorja Merkator—Univerzal iz Lendave. Predračunska vred­ nost je 8,350.000 din. — 20-stanovanjski blok v Lendavi v vrednosti 12,6 milijona din in tripleks garaže z 60 boksi. Predvide­ na pa je tudi gradnja nove stanovanjske soseske s 40 stanovanji, zgrajenimi v letu 1979. Načrte je izdelal PTB Konstruktor. — Toko Domžale — obrat v Žižki pri Črenšovcih, v katerem naj bi bilo do naslednje pomladi že zapo­ slenih 150 ljudi. — V Lendavi se končuje gradnja osmih žitnih si­ losov. — V Dobrovniku bo v kratkem dograjen montažni otroški vrtec. Vir: Glasilo KONSTRUKTORJA, št. 5/79. EM-HIDROMONTAŽA, Maribor Izgradnja TE Boxberg Ob zaključenih delih na termoelektrarni Boxberg v Demokratični republiki Nemčiji smo lahko upravi­ čeno ponosni, da smo sodelovali pri izgradnji tako gi­ gantskega objekta. Že samo pogled na tri tristo metrov visoke dimnike in devet hladilnih stolpov ter mednje postavljen strojni del z razpredenimi transportnimi napravami za premog navdaja z zadovoljstvom. Z zmogljivostjo 3520 MW je to ena naj večjih vzhodno­ nemških termoelektrarn. Z deli so pričeli leta 1966. V času izgradnje je bilo prek 8000 zaposlenih in prvič v tako velikem obsegu so sodelovale države ZSSR, Češkoslovaška, Madžarska Poljska in Jugoslavija. Naši strokovnjaki monterji so opravljali pretežno montažo cevovodov v turbinskem delu, kar je zahte- Del stikališča s transformatorji in plinskimi turbinami valo izredno strokovnost naših varilcev in cevarjev. Delavci EM-Hidromontaže so zmontirali nekaj nad 600 ton cevovodov in opreme. Priznanja, pohvale in zlata lopatica turbine, ki jo je investitor podelil naši delovni organizaciji za kva­ litetno opravljena dela, so dokaz več, da so naši mon­ terji sposobni prevzeti najzahtevnejša montažna dela. Delali smo v Iranu V decembru 1977 je bila podpisana pogodba z AEG Kanisom za montažo 10 plinskih turbin v Reyu pri Te­ heranu. Dela so obsegala elektro in strojno montažo 10 plinskih turbin, prostozračno postrojenje s 5 polji, prostozračno postrojenje z 8 polji in medsebojno po­ vezavo z daljnovodom 220 kV ter cevarska dela — raz­ vod tekočega goriva in plina do posameznih enot. Z montažo smo pričeli 20. 1. 1978, končali pa naj bi 1. julija 1978. V resnici smo dela končali dva dni pred rokom. Vseh deset enot je bilo priključenih na omrežje. Skupaj z AEG smo slavili enkraten delovni uspeh, saj še do danes ni nihče v svetu v pičlih pet in pol mesecih zmontiral ter priključil na mrežo 250 MW. S tem smo ponovno opravičili dolgoletno sodelovanje z AEG, saj smo zanje do danes zmontirali že 32 enot po 25 MW. Na kompleksu, kjer smo gradili z AEG so sočasno gradila še 3 podjetja: Hitachi (250 MW), Mitsobuchi (258 MW) in Fiat (252 MW). Skupaj z že prej postav­ ljenimi enotami bo imel ves kompleks instalirano moč 1396 MW. Ob otvoritvi smo z AEG edini izpolnili vse pogodbene obveznosti. Vir: GLAS EM, št. 33/79. SGP PRIMORJE, Ajdovščina Osnovna šola Otlica Šola, katere predračunska vrednost znaša 10,5 mi­ lijona dinarjev, bo lahko sprejela 160 učencev. Zgrad­ ba je pritlična, razen dela nad vhodom, sanitarijami in garderobami, kjer bodo kabineti in zbornica. Nosil­ no zidovje je armiranobetonsko, debeline 18 cm. Streš­ na konstrukcija je iz železnega paličja, krita z valovi­ to barvno pločevino. Kljub vsem težavam, ki jih ima­ mo, upamo, da bodo učenci stopili v nove prostore že jeseni s pričetkom novega šolskega leta. Prispevek delovnih organizacij, združenih v GAST Ko so se v letu 1968 pričele priprave za izgradnjo omrežja avtocest v naši republiki, so se podjetja Gra­ dis, Primorje, Slovenija ceste in Tehnogradnje odloči­ la za sodelovanje. Ze avgusta istega leta so podpisala pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju, ki je bila podlaga za sodelovanje v okviru skupine GAST ves čas, od izgradnje prvega odseka avtoceste od Vrhnike do Postojne pa vse do danes, ko sodelujejo pri izgrad­ nji odseka Dolgi most—Vrhnika, ki mora biti letos končan do konca septembra. Poglejmo, kolikšna je bila udeležba GAST pri iz­ gradnji prometnih objektov v SR Sloveniji v 000 din (podatki ZSSRS in GAST). L eto V rednost, p rom . o b je k to v SRS V rednost del, v izvedbi GAST O dsto tek ud e l. GAST 1970 521.282 41.290 7,9 1971 652.615 66.691 10,2 1972 970.349 187.567 19,3 1973 912.755 285.606 31,2 1974 1,321.674 368.593 27,8 1975 1,822.174 384.362 21,1 1976 1,802.343 329.906 18,3 1977 1,943.403 336.956 17,3 1978 še ni podatka 270.878 Doslej zgrajeni odseki avtocest, ki so jih zgradili izvajalci skupine GAST, nedvomno dokazujejo, da je ustvarjeno sodelovanje prispevalo h kvalitetni in pra­ vočasni izgradnji vseh doslej zgrajenih odsekov avto­ cest v naši republiki. Vir: glasilo PRIMORJE, april 1979. SGP SLOVENIJA CESTE Združevanje teče naprej Po slovesnem podpisu samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo SGP Slovenija ceste —Tehnika teče združevanje naprej in se je pravo delo šele začelo. Priča smo živahni razpravi o novih sa­ moupravnih aktih, ki so nujni za registracijo nove de­ lovne organizacije in tistih aktov, ki so življenjskega pomena za vse nas, delavce 7000-članskega kolektiva, ki načrtuje v letu 1979 524 starih milijard celotnega prihodka. Predor skozi Karavanke V jeseniškem Železarju smo prebrali, da sta Ju­ goslavija in Avstrija podpisali meddržavno pogodbo o gradnji predora skozi Karavanke. Vsaka stran bo no­ sila polovico stroškov. Gradnja bi predvidoma trajala od leta 1980 do leta 1983. Glavni projekt bo gotov do avgusta 1979. Predor Hrušica—Podrožca je izbran od prvotnih 26 variant. Dolžina predora je 7,8 km. Nadmorska vi­ šina južnega portala bo 625 m, severnega v Avstriji pa 655 m. Investicija bo znašala predvidoma štiri mi­ lijarde dinarjev. Predor bo opremljen z instalacijami, prezračevalnimi napravami, TV kamerami, radijsko zvezo in točkovno razsvetljavo. Gradimo za luko Koper Gradbišče se nahaja v prosti carinski coni Luke Koper. Tu bo ploščad za kontejnerski terminal, katere površina bo v prvi fazi pokrita z asfaltom 66.400 m2, v drugi pa še 27.000 m2, torej skupaj 93.400 m2. Pri­ četek del je bil 2. aprila letos, celotno ureditev pa moramo predati 1. julija 1.1. Pravo predstavo o tej površini dobimo, če jo pretvorimo v 20 nogometnih igrišč 95 X 50 m, ali še bolje v 13.000 m dolgo cesto z asfaltirano površino v širini 7 metrov. Izvršiti bo treba 2000 m kanalizacije iz cevi 0 40—140 cm, v armiranobetonski oblogi. Po izravnavi površine bo treba dosuti 20.000 m3 kamnitega materia­ la 0—100 mm iz 25 km oddaljenega kamnoloma nad Črnim Kalom. Od tam bo treba pripeljati tudi 40.000 m3 tamponskega materiala 0—30 mm granulacije. Na pri­ pravljeni planum pride cementna stabilizacija, skupaj 12.000 m3. Nato bodo iz. asfaltne baze v Kaldaniji pri­ peljali in položili 26.000 ton asfalta (8 cm sloj bitu- drobirja in 3 cm sloj asfaltbetona). Odvodnjavanje je rešeno s posebnimi montažnimi kinetami, katerih ele­ menti so težki 8 ton in jih izdeluje Stavbenik. Vred­ nost del, ki jih je treba izvršiti v 120 dneh, je 105 milijonov dinarjev. Vir: Glasilo KOLEKTIV, št. 128—130. INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE, Ljubljana Podpisali pogodbo za dela na ljubljanski toplarni Konec marca je TOZD Inženiring podpisala po­ godbo za vsa elektro dela pri povečanju zmogljivosti ljubljanske toplarne (50 MVA-električno povečanje in 100 Gcal toplotno). TOZD Inženiring bo zagotovila, da bodo vsa dela na 110 kV, 6 kV in 0,4 kV omrežju ter regulaciji in avtomatiki opravljena v naslednjih 30 mesecih. Naša kooperanta za dela, ki jih nimamo v programu, bosta Rade Končar in ATM iz Zagreba. Projektirati moramo začeti takoj, z montažo pa čez 12 mesecev. Vrednost del, ki smo jih prevzeli, znaša 100 milijonov din. To je novo področje dejavnosti IMP, ki je zanimivo zaradi načrtovanega reševanja energet­ skega vprašanja SR Slovenije. Takoj za tem objektom sledi termoelektrarna Trbovlje (zmogljivost 150 MVA). Nosilec del sta Jugoturbina in Energoinvest. Računa­ mo, da bomo kot njuni kooperanti sodelovali tudi pri teh delih. Vir: IMP GLASNIK, št. 4. SGP PIONIR, Novo mesto Nova dela Od februarja do maja smo z investitorji podpisali pogodbe za naslednja nova dela, katerih vrednost pre­ sega 10 milijopov din: — stanovanjski objekti B -l in B-2, Cesta herojev Novo mesto — gradnja za trg. Vrednost objektov 70,500.000 din, — stanovanjski objekt 1 v Bršlinu — gradnja za trg. Vrednost 29,000.000 din, — za Euroturist, Poreč — objekti na lokaciji 4-3 in 12. Vrednost objektov 90,000.000 din, — Za USIZ društvene brige o djeci predškolskog uzrasta grada Zagreba, za objekt: Dječji vrtič u Ve­ likoj Gorici. Vrednost 10,252.990 din, — z investitorjem Adriamont, Rijeka za IV. fazo stanovanjskega naselja v Škurinskoj Dragi. Vrednost 47,526.720 din, — z Živilskim kombinatom ŽITO, Ljubljana za gradnjo pekarne v Brežicah. Investicijska vrednost 15,914.578 din, S skupnostjo za gradnjo OŠ in VVZ, Ljubljana — gradnjo osnovne šole Franc Rozman-Stane, Ljubljana Šentvid. Investicijska vrednost znaša 13,581.000 din. Inženiring z novo tehnologijo in novo organizacijo! Uvideli smo, da lahko investitorje zadovoljimo le s tem, da prevzamemo vsa dela. Tako smo organizirali delovno skupino »inženiring program Beti«, v katere­ ga so vključeni predstavniki vseh enot, ki so udele­ žene pri realizaciji programa. Določen je bil tudi vod­ ja, ki tesno sodeluje z investitorjem že pri izdelavi ponudbe, usklajuje izdelavo projekta s ponudbo in pogodbo, preskrbi vsa potrebna soglasja, uvede v delo gradbeno operativo, zatem pa vse do konca gradnje neprestano sodeluje in koordinira med gradbeno ope­ rativo in investitorjem. To novost bomo vpeljali na vsa gradbišča. Pogodba za izgradnjo nove proizvodne hale, za izdelavo projektov, vodenje inženiring poslov, gradbenih, obrtniških in instalacijskih del znaša 75,000.000 din. Objekt ima 11.060 m2 koristne površine. V njem bodo: proizvodna dvorana, skladišča, barvarna, ener­ getski prostori z delavnicami ter aneks za garderobe, pisarne in laboratorije. Objekt bo v celoti zgrajen iz montažnih elemen­ tov, vse od stebrov, nosilcev, strešne konstrukcije in fasade. Vse elemente smo pripeljali iz tovarne TO- GREL v Krškem prek Gorjancev v skupni teži 6.500 ton. Čeprav je to velika teža in razdalja, se je ta teh­ nologija gradnje izkazala za hitro in uspešno. Med gradnjo smo naleteli na mnogo težav. Ze pri zemeljskih delih nas je oviralo razmočeno zemljišče, dvakrat pa nam je voda poplavila gradbišče. Posa­ mezni elementi so bili težki do 15 ton. Pri temeljenju so bile potrebne razne poglobitve in sanacija zemlji­ šča po navodilih Geološkega zavoda iz Ljubljane. Vre­ me nam je zelo nagajalo. Vendar smo te operativne težave kot gradbinci znali premagati in bomo končni dovršitveni rok dosegli. Gradimo v Drvarju Investitor Tkaonica čilima Sarajevo gradi v Dr­ varju novo tovarno tepihov. Halo gradimo po pogodbi »na ključ«. Hala s skladiščem ima približno 5.500 m2. V pritličju aneksa so garderobe, sanitarije, razne de­ lavnice idr., v nadstropju pa bo uprava tovarne, raz­ stavni salon in kuhinja z jedilnico. Okostje hale je TOGRELOVA montažna konstrukcija: dvokapnica, kombinirana z ravno streho. Obodne stene so iz send­ vič elementov v sestavi: valoviti aluminij, tenol, de­ beline 10 cm in barvane profilirane aluminijske fa­ sadne plošče. Gradnja hale je v zaključni fazi. Poslovno stanovanjska soseska ob Cesti herojev v Novem mestu Petnajst podpisnikov je 25. 4. 1979 podpisalo sa­ moupravni sporazum o družbeno usmerjeni gradnji ob Cesti herojev v Novem mestu. Ta soseska obsega po­ leg 428 stanovanj v petih objektih še: 5 lokalov v sta­ novanjskih objektih, tri stanovanjske objekte, poslov­ no stanovanjskih blok, družbeni center in blagovnico. Skupna vrednost investicije je ocenjena na približno 450 milijonov din. Prvič nastopa kot podpisnik spora­ zuma tudi delegacija uporabnikov, ki ima možnost vplivanja že na izgradnjo soseske, ceno, opremljenost itd. Z izkopi smo začeli 2. novembra lani. Med izko­ pom pa smo naleteli na plast, v kateri so bile skale samice in ilovka. Geolog je zaradi tega zahteval po­ globitev gradbene jame za 80 cm, nasutje gramoza in nabitje z udarno silo 500 kg/cm2. To je seveda povzro­ čilo zamudo in podražitev. Na podložni beton bo po­ ložena izolacija, nanjo pa 80 cm debela armiranobe­ tonska plošča. Tako daleč smo z deli na objektu B-l. Na objektu B-2 je geolog ugotovil, da je gradbena jama še vedno v nasipu in je zahteval poglobitev za 0.40—3 m. Ko smo v globini treh metrov vrtali še 3 m globoko, je bila še vedno živa skala, zato je geolog nato dovolil betoniranje pasovnih temeljev. Objekt, s katerim dela nadaljujemo, je kotlarna, vendar še nimamo gradbenega dovoljenja za kotlarno, ki mora biti zgrajena in opremljena hkrati s prvima dvem objektoma, ker bo decembra letos ob predaji objektov B -l in B-2 potrebno gretje. Za komunalne naprave in za zunanjo ureditev ni­ mamo ne gradbenega dovoljenja in ne predračunov. Tudi nimamo še potrjenih cen za dela, ki jih že oprav­ ljamo. Mi pa kljub takšnemu stanju pridno delamo in smo si delo dobro organizirali. Kljub vsem dose­ danjim zamudam z dokumentacijo, bomo stavbe v zastavljenih rokih zgradili, če bodo zato dani ostali pogoji. Zasedba na gradbišču je zelo dobra. Gradnja hotela v Varšavi se je začela! SGP Pionir je v letih 1973/74 zgradil hotel Kas- pravy v Zakopanih. Dela so bila opravljena kvalitet­ no in v roku. To je pripomoglo, da so nam zaupali gradnjo hotela Soleč II v Warszawi. No, kljub temu se bomo morali dobro potruditi, saj v tujini ne pred­ stavljamo samo Pionirja, ampak vso Jugoslavijo. Za začetek bo treba kar v najkrajšem času izko­ pati 9000 ms zemlje in jo odpeljati 9 km daleč. Naša mehanizacija je prispela iz domovine, ko je premagala tisoč dvesto kilometrov dolgo pot. Vir: Glasilo PIONIR, št. 3-5. Bogdan Melihar vesli Janko Sketelj 70-letnik Ko letos septembra praznuje prof. Sketelj svojo 70-letnico, poteka hkrati tudi 41 let, odkar je kot mlad inženir po odsluženem vojaškem roku nastopil takrat trdo pot iskanja »pravice do dela«. Ta ga je vodila od začasne zaposlitve na tehni­ škem oddelku tedanje banske uprave na mesto pri­ pravnika pri ministru za gradnje, kjer je delal na operativnih in projektantskih delih vse do zloma sta­ re Jugoslavije, ko se je začasno zaposlil pri »izmeri mesta Ljubljane«. Jeseni leta 1941 je nastopil mesto asistenta v In­ štitutu za vodne zgradbe univerze. Ves čas okupacije je aktivno sodeloval v vrstah OF. Leta 1945 ga najde­ mo na mestu vršilca dolžnosti šefa odseka v takrat­ nem ministrstvu za industrijo LRS. Februarja 1946 je bil imenovan za docenta na gradbenem oddelku tehniške fakultete, marca 1953 za izrednega profesorja in decembra 1961 za rednega pro­ fesorja za predmete vodovod, kanalizacijo ter čišče­ nje pitne in odpadne vode. Na tem mestu deluje vse do danes, hkrati pa je predstojnik Inštituta za zdravstveno hidrotehniko vse od njegove ustanovitve. Profesor Sketelj je leta 1946 ta inštitut ustanovil in uspel že ob njegovi ustanovitvi uveljaviti interdi­ sciplinarni pristop pri reševanju nalog sanitarne hidro­ tehnike, tako da je sanitarna hidrotehnika s tem hitro prerastla v mnogo širši okvir inženirstva za zaščito voda. Z visoko strokovnim znanjem, upornim delom, disciplino in samoodrekanjem se mu je posrečilo no­ voustanovljeni inštitut opremiti s takrat najsodobnej­ šimi aparaturami, istočasno pa je razvijal takrat za naše razmere novo in nam prirejeno metodologijo v raziskovalnem delu in inženirski praksi. Hkrati pa je ustvarjal tudi izvirno slovensko terminologijo na tem področju. V desetletnem delu inštituta so nastale v avtorstvu prof. Sketlja številna znanstvena in strokovna dela, ki obravnavajo vrednotenje padavinskih podatkov, na metode za dimenzioniranje vodovodnih in kanalizacij­ skih omrežij, preiskave odtočnih koeficientov, kako­ vost odpadne vode in drugo. Za razvoj inštituta je značilno tudi, da so bile pod vodstvom prof. Sketlja konstruirane in izvedene šte­ vilne specialne aparature, kot npr. Warburgova apara­ tura, ombrografi za registriranje nalivov s kratkim trajanjem, aparatura za ugotavljanje nivojnic pri pre­ cejanju vode na temelju elektrohidrodinamične po­ dobnosti itd. Zelo pomemben je pionirski delež prof. Sketlja pri preiskavah stanja slovenskih voda. Te preiskave so zajele vse pomembnejše reke v naši republiki pa tudi Blejsko jezero. Kot priznan poznavalec dogajanja v vodotokih, je sodeloval v mešani jugoslovansko-av- strijski komisiji za Muro. Svoja spoznanja s tega pod­ ročja je prenašal širšemu strokovnemu avditoriju na domačih in mednarodnih kongresih. Raziskovalno in razvojno delo se nenehno prepleta s pedagoškim delom, tako da prof. Sketelj svoje zna­ nje posreduje številnim generacijam študentom grad­ beništva in arhitekture in vsem dosedanjim študen­ tom hidrotehnike po osvoboditvi. Poleg izredno bogatega rednega pedagoškega in znanstvenega dela je prof. Sketelj opravljal vrsto naj­ pomembnejših funkcij na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani, našel pa je tudi čas za aktivno sodelovanje v številnih stro­ kovnih svetih in komisijah. Je član domačih in med­ narodnih strokovnih organizacij, za svoje delo pa je prejel Prešernovo nagrado ter skupinsko nagrado Bo­ risa Kidriča. Z osebnostjo, ki jo označuje velika mera samo- odpovedi, vztrajnosti in trdega dela, je vedno dosled­ no branil svoja stališča ne glede na konfliktne situa­ cije, ki so ob tem nastajale, da bi tako uresničil vi­ soke in pomembne cilje, ki si jih je zastavil. Profesorju Sketlju — univerzitetnemu učitelju in raziskovalcu — ob njegovi 70-letnici dolgujemo slo­ vensko terminologijo na področju preskrbe z vodo in zaščito voda, izvirno obdelavo padavinskih podatkov, nove metode za dimenzioniranje vodovodnih in kanali­ zacijskih omrežij in še mnogo drugega, predvsem pa mu dolgujemo, da je desetletja pred ekološko revolu­ cijo z ustvanovitvijo Inštituta sanitarno hidrotehniko, s svojo neupogljivo borbo za obstoj in razvoj tega in­ štituta in s svojim pogledom v prihodnost znal ge­ neracijam slovenskih gradbenikov zbuditi smisel za probleme oskrbe z vodo in zaščite voda ter jim po­ sredovati potrebno znanje za reševanje teh problemov. Jože Kolar gradbeno in obrtno p o d je t je - 6300i Celje Celje, Lava I I — podaljšek Dečkove ceste Telefon: 21 020, poštni predal 84 TO ZD O B R TN A D ELA : kamnoseška, teracerska, slikopleskarska, keram ičarska, pečarska, parketarska, oblaganje ta l s ploščicami iz umetnega kam na ter s tekstiln im i oblogami, obloge sten in ta l z lit. um etn im i masami in drugim i m ateria li, črkoslikarska in steklarska dela (izdelava spomenikov in izde­ lava iz naravnega in umetnega kamna). TO ZD M O N T A Ž A : inštalaterska, mizarsko stavbarska, krovskokleparska in ključavničarska dela (elektroinstalacije in izolacijska dela). TO ZD G R A D B E N A O P E R A T IV A : gradbena dela, vzdrževanje, adaptacija in rekonstrukcije (visoke gradnje), gradnja stanovanj za trg. E § * t .J T S 2 D L E T ISTEKLAR-CELJEl Tomšičev trg 3/II, telefon n. c. 25 240, 25 251 STEKLARSKO PODJETJE S T E K L A R Celje zastekljuje vse vrste grad­ benih objektov z najsodobnejšimi vrstam i stekla, opravlja steklobrusilska dela in izdeluje ogledala in okvire GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA TOZD GRADBENA ENOTA CELJE N. SOL. O. 63000 CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE TEL. H. C. 22 130, 23 692 — POSTNI PREDAL 111 PROJEKTIRA IN IZVAJA INDUSTRIJSKE, STANOVANJSKE IN OSTALE OBJEKTE VISOKOGRADENJ