GDK: 113:118:574.4:630 Sonaravnost je odziv gozdarstva na novo miselnost Close-to-Nature Approach is the Response of Forestry to the New Mode of Thinking Mitj,a CIMPERŠEK' Izvleček Cimperšek, M.: Sonaravnost je odziv gozdar- stva na novo miselnost. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1994. V slovenščini, cit. lit. 11. Novi ekosistemski koncepti ln druge sistemske znanosti so vplivali na spremembo globalnega mišljenja o okolju. Novim spoznanjem o ekosi- stemski naravi gozda sta se gozdarska teorija in praksa odzvali s paradigmo sonaravnega ravna- nja. Ključne besede: ekosistem, entropija, sona- ravnost 1 UVOD INTRODUCTION Odkar se je človek postavil na zadnje noge, ne more ujeti ravnotežja. (Stanislav Jerzy Lee) Zeleni povrhnjici našega planeta - bios- feri in človeštvu -grozila duhovna, moralna in gospodarska kriza zastrašujočih razsež- nosti. Eksplozivno naraščanje prebivalstva, lakota, vojne, ujme, nesreče svetovnih raz- mer (Černobil, Bophal, Seveso, Three Mil es Island) ter ekološki kolapsi dokazujejo, da politiki in gospodarstveniki ne obvladujejo razvoja. Od 17. stoletja naprej so na svetovni nazor vplivala načela Newtona, Descartesa in Bacona. Ti so učili, da deluje narava skrajno racionalistično po mehanskih in matematičnih zakonih ter ima neomejene možnosti rasti. Središče vsega dogajanja na planetu je človek in njemu je narava dana v brezmejno izkoriščanje. Zato smo * Mag. M. C., dipl. inž. gozd., Ulica 14. divizije 19, 63250 Rogaška Slatina, SLO Synopsis Cimperšek, M.: Close~to~Nature Approach is the Response of Forestry to the new mode of Thinking. Gozdarski vestnik, No. 5~6/1994. ln Slovene, lit. quot. 11. New ecosystematic concepts and other scien- ces dealing with systems have had influence on the altered overall thinking regarding the environ~ ment. The reaction of forestry theory and practice to the new cognitions on the ecosystematic nature of the forest was the paradigm of close-to-nature approach. Key words: ecosystem, entropy, close-to-na- ture approach bili vseskozi prepncani v neomejena sa- moohranitvene sposobnostih narave, v ne- skončnost njenih rezerv in brezmejne teh- nične zmogljivosti človeka. Oboroženi in omamljeni z veličastnimi znanstvenimi in tehnološkimi dosežki smo se otresli materialne odvisnosti od narave, toda s posekanimi koreninami in brez izvir- nega stika z duhovnostjo prejšnih rodov. Ker naša pamet zaostaja za lastnimi dosež- ki,· se prepad med nami in naravo še poglablja. Antropologi ugotavljajo, da smo razvojno ostali na kamenodobni ravni, toda namesto preprostega lesenega kija nes- pretna opletamo z atomsko bombo. Čim bolj se razvija človekova zavest na simbol- nem oziroma na mišljenskem področju, tem bolj krni naš naravni instinkt, z njim pa tudi tisti zavorni mehanizmi, s katerimi se vse druge živalske vrste prilagajajo okolju. An- ton Trstenjak zato upravičeno trdi, da manjka našemu zavestnemu odločanju ti- pična živalska zanesljivost zadevanja. Trajnostni razvoj postaja ključno vpraša- nje globalne ekonomije in okoljske politike našega planeta. Mejnika v postopnem spre- minjanju miselnosti ljudi sta bili leta 1972 objavljena študija Rimskega kluba o mejah rasti in okoljska konferenca Združenih nara- GozdV 52, 1994 257 Sonaravnost je odziv gozdarstva na novo miselnost dov v Stockholmu istega leta. Junija 1992 je bila v Rio de Janeiru svetovna konfe- renca o okolju in trajnostnem razvoju s priporočili o varovanju vseh naravnih do- brin, zlasti gozdov in ozračja ter o prepreče­ vanju širjenja puščav. Udeleženci so spre- jeli temeljno vodilo prihodnjega ravnanja na planetu: "V središču zanimanja trajnos- tnega razvoja je človek, ki ima pravico do zdravega in bogatega življenja. Razvoj mora potekati v sozvočju z naravo in nikoli na račun prihodnjih generacij.<< Poudarek ni več na brezobzirnem količinskem, tem- več na kakovostnem razvoju, to je takem, ki zmanjšuje obremenitve okolja. Naša najpomembnejša naloga je ohra- njati ekološke sisteme, ki trajno vzdržu- jejo življenje na planetu. Med naravnimi sistemi so gozdovi najpomembnejši branik pred grozečim orwelstvom in tudi zadnji izvir, ob katerem še lahko duhovno doži- vimo bližino veličastnega snovanja narave. Zato ravnanje z gozdovi ni zgolj politično, tehniško ali lastniško vprašanje, temveč globoko filozofsko, saj posega v naše mi- šljenje, duhovnost, moralo, etiko, skratka v kulturo človeka. Posebnost gozdarske stroke je njena skrb za prihodnost, za ohranitev narave in človeka v njej. Gozdar- stvo je izrazito naravnano v prihodnost in to, kar danes sadi, neguje in vzgaja, bodo morda uživali otroci naših vnukov. Vedno večje število razumnikov, humani- stov in ekologov ugotavlja, da bo človek moral korenito spremeniti svoje obnašanje do narave, zlasti pa bo moral zamenjati izkoriščevalski odnos s kooperativnim part- nerstvom (Vester 1993). Martin Heidegger je že pred tremi desetletji ostro obsodil znanost in tehniko, ki se zaslepljeni pehata za enim samim ciljem - podjarmljanjem narave. če hočemo preživeti, potrebujemo nov način vedenja oziroma naučiti se mo- ramo živeti drugače. Veliki dvomljivec Ber- trand Russel se sprašuje, kako prepričati vesoljno človeštvo, da bo sprejelo drugačna preživetvena načela. Na pragu 21 . stoletja dosega moderno gozdarstvo zastavljene cilje z novo paradig- mo, imenovano sonaravno gozdarjenje, ki korenini na filozofsko-etični in metafizični 258 GozdV 52. 1994 ravni ter optimalno združuje ekološke za- hteve z ekonomskimi. Nova paradigma iz- haja iz ekologije, ki obravnava svet kot nedeljiva celoto, medsebojno povezano z množico fenomenov, ki se ravnajo po zako- nih termodinar 1ike in živih sistemih. 2 OD TEHNOKRATIČNEGA H KIBERNETIČNEMU MI$LJENJU 2 FROM TECHNOCRATIC TO CYBERNETIC WAY OF THINKING Okolje smo že tako spremenili, da se bomo morali sami spremeniti, če bomo hoteli preživeti v tako izmaličenem okolju. (N. Wiener) Nova dognanja na področju kvantne me- hanike, astrofizike in mikrobiologije so spro- žila nove ideje in povzročila spremembo ustaljene paradigme, ki je temeljila na sta- bilnosti in predvidljivosti . Celo največji um našega stoletja, Albert Einstein je moral priznati, da narave ni mogoče uokviriti v norme in fizikalno matematične zakone, kajti vse okrog nas je nepredvidljiv časovno odvisen razvoj, enormna mnogovrstnost, sestavljenost ter nepovratnost. Celovito kritiko industrijske družbe, ki je izzvala današnjo epohalno krizo, je leta 1982 zapisal fizik Fritjof Capra v svoj i knjigi The Turning Point, v kateri je tudi orisal temelje miselne in vrednostne prenove dru- žbe. Po mnenju Ericha Fromma je prvič v zgodovini fizično preživetje človeka odvisno od duhovne spremembe v smeri humani- zma, solidarnosti z okoljem, namesto hotenj po posedovanju sveta, torej zamenjavi ka- tegorije "imeti" z "biti". Če človeštvo, ujeta v sindrom rasti , v kratkem ne bo spremenilo odnosa do narave in uveljavi lo ekohumani- zma, nima nobenih preživetvenih možnosti. Lamarck in Darwin sta v nauku o neločljivi povezanosti človeka z evolucijskim razvo- jem univerzuma zakoličila pota modernega razvojnega mišljenja. Spremenjena misel- nost novih Mojzesov se nanaša na prenos racionalnega v intuitivno, na premik od Sonaravnost je odz111 gozdarstva nil novo mlSo!no: