1502 TEORIJA IN PRAKSA let. 53, 6/2016 prezgodnjih idej, ki niso povsem v skladu s prevladujočo ideologijo ča- sa), kot tudi podcenjevanje stroke pri odločevalcih na različnih ravneh, tudi v podjetjih, je novost in izviren pri- spevek knjige. Avtor na skoraj 300 straneh pov- zema le ključne razvojne priložnosti, ki jih Slovenija ni (v celoti) izkoristila. Skrben izbor tem veča aktualnost ne le zato, ker te dobro razložijo, zakaj so Slovenijo v zadnjem letu prehi- tele skoraj vse »novejše članice EU«, temveč tudi zato, ker sistematično opozarja na zamujanje, odlaganje in neukrepanje ter na razsežnosti gra- dualistične tranzicije. Monografijo poleg uvoda in sklepa sestavlja še se- dem poglavij; najprej avtor predstavi kronologijo strateškega razmišljanja v Sloveniji ter podaja predloge, kako okrepiti konkurenčnost, nadaljuje z izzivi globalizacije in transnacional- nimi podjetji, v tretjem poglavju po- drobneje predstavi Evropsko unijo in Slovenijo ter zunanji kontekst razšir- janja EU, v četrtem pa nadaljuje s pri- kazom internacionalizacije podjetij, kjer najprej obravnava slovenski od- nos do tujih neposrednih investicij, (zlo)rabo nacionalnega interesa ter odnos do multinacionalnih podjetij v slovenski razvojni strategiji, nadaljuje pa z izhodnimi neposrednimi investi- cijami in razvojem domačih multina- cionalk. V šestem poglavju predstavi posledice zaradi zamud pri selitvi delovno intenzivnih dejavnosti, tako pri selitvi proizvodnje kakor pri zu- nanjem izvajanju storitev. Nadaljuje s prikazom globalizacijskih trendov, ra- zvojem hitro rastočih gospodarstev v Andreja JAKLIČ Center za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani Marjan Svetličič Zamujene razvojne priložnosti Slovenije Založba FDV, Ljubljana 2015, 260 strani, 20.00 EUR (ISBN 978-961-235-762-7) Ob pogledu na naslov monogra- fije Zamujene razvojne priložnosti Slovenije in aktualno dogajanje bi morda pomislili, da tudi knjiga priha- ja med bralce z zamudo, a aktualnost dela povečuje dejstvo, da gre za izbor razvojnih izzivov Slovenije, ki so bili predstavljeni in tudi že objavljeni v času, preden so postali tako pereči ali odzivno zamujeni. Žal mnogi med njimi v slovenski družbi in politiki še vedno niso razumljeni, kaj šele strokovno in politično naslovljeni ali obravnavani. In šele ko so vsi izbrani izzivi predstavljeni skupaj, se pokaže- jo tudi razsežnosti, ki jih ima zamuja- nje v odzivu na globalizacijske trende na razvoj izbranega gospodarstva. V času, ko je Slovenija več kakor šest let drsela navzdol v lestvicah konku- renčnosti, institucionalne kakovo- sti ekonomske davčne svobode ter kakovosti poslovnega okolja ima ta monografija, ki opozarja na vzroke za razvojno zaostajanje, še večji po- men. Dokumentirana serija zamud v Sloveniji na vseh izbranih področjih in analiza vzrokov za to zamujanje, ki so tako strokovni (neznanje) kot ideološki (ignoriranje drugačnih ali PRIKAZI, RECENZIJE 1503 TEORIJA IN PRAKSA let. 53, 6/2016 zadnjih treh dekadah in sprememb v geopolitiki ter odzivu Slovenije na ta dogajanja. V zadnjem poglavju pred- stavi soočanje s krizo po »slovensko«. Gre za znanstveno monografijo, ki poleg analitičnega prikaza trendov globalizacije ter implikacij za majhne države poda tudi teoretsko ozadje procesa razvoja majhnih držav v kon- tekstu globalizacije. To je doprinos, saj prevladujoče temeljne teorije go- spodarskega razvoja ter tudi teorije ekonomskih integracij ta kontekst zanemarjajo. Avtor v delu prikaže in z lastno interpretacijo obogati vse novejše teoretične koncepte interna- cionalizacije, mednarodne trgovine in mednarodne proizvodnje ter nači- nov vstopa in globalnih verig vredno- sti, izpostavi njihove razvojne učinke ter jih poveže s teorijami gospodar- skega razvoja. Avtorju uspe v poljudnem jeziku dobro predstaviti idejo oportunite- tnih stroškov neukrepanja, počasno- sti in neglobalizacije, s čimer dodatno opozarja na potrebo po spreminjanju miselnosti in vrednost, ki je v majh- nih državah še bolj pereča. Vse navedeno prispeva k razume- vanju in razvoju aktualne znanstvene in strokovne terminologije ter pove- čevanju znanja na področju teorije mednarodne menjave, mednarodne proizvodnje in globalnih verig vred- nosti. Čeprav se znanstvena monografi- ja osredotoča na slovenske izkušnje, ta nikakor ni relevantna le za sloven- ski znanstveni in strokovni prostor ali evropski prostor, ki ga avtor ne- posredno večkrat omenja. Soočanje z izzivi in (pre)počasno reagiranje postaja tudi vse bolj pereč globalni problem. Manjšini reagibilnih držav in gospodarskih politik sledi nekaj posnemovalcev in večina počasnih. Menjava in globalizacija lahko pri- našata koristi vsem, razporeditev in velikost koristi pa sta odvisni pred- vsem od hitrosti in ne zgolj načina reagiranja. Toliko bolj, če velikost države narekuje, da se morajo njeni akterji cenam v veliki meri le prilaga- jati. Upravljanje sprememb, izzivi in problemi, na katere opozarja pričujo- če delo, se pojavljajo ne le v »mlajših članicah EU«, temveč tudi v nekaterih starejših članicah. Jasen prikaz prob- lemov, predvsem pa slikovit prikaz dejanskih reakcij na probleme, ki so bili predstavljeni, izpostavlja (ne)od- govornost političnega ukrepanja na več ravneh. Morda je avtorja k (po- novnemu) pisanju spodbudila tudi »postarana in počasna gospa Evropa«, ki ravno v tem letu predstavlja svojo novo zunanjetrgovinsko in investi- cijsko strategijo. Ta opredeljuje od- ločitve, ki so ključne ne le za današ- nje, ampak tudi za naslednje rodove Evropejcev: Evropska komisija jo predstavlja bledo in (pre)počasno, še z manj analitičnosti in energije kakor nekdanji enotni trg. Trenutne razpoložljive študije izjemno redko predstavijo oportunitetne stroške ne- ukrepanja ali/in stroške nepodpisa- nih (ali kasneje podpisanih) prosto- trgovinskih sporazumov ter zunanji kontekst in posledice povezovanja, rastoče menjave in razvoja multina- cionalnih podjetij v hitro rastočih gospodarstvih. Opisana monografija 1504 TEORIJA IN PRAKSA let. 53, 6/2016 vsem razmišljujočim bralcem, pred- vsem pa strokovnjakom in oblikoval- cem politik ponuja slikovit prikaz raz- sežnosti zamujanja in je opomin pred izgubljanjem blaginje v Sloveniji, EU in svetu. Tomaž KRPIČ Maca Jogan Sociologija in seksizem Založba FDV, Ljubljana 2014, 324 strani, 23,00 EUR (ISBN 978-961-235-680-4) Če bi me vprašali, katero knjigo bi vzel s seboj na osamljeni otok s tre- mi palmami v Tihem oceanu, bi bil v hudi zadregi, če bi smel vzeti samo eno. A če bi vas zanimalo, katero so- ciologinjo ali sociologa bi si želel na takšnem otoku imeti za družbo, bi bili hitro deležni odgovora. To bi bi- la Maca Jogan. Njo preprosto moraš imeti rad. Seveda se to lahko zgodi tudi potem, ko ti je nekaj časa celo malo neprijetno ob njenih razlagah in interpretacijah sodobne družbe in kulture. Nekoliko je takšna reakcija pričakovana, saj njene razlage asime- tričnih družbenih odnosov (med spo- loma) posameznika pogosto vržejo iz udobnega dremeža, v katerega so ga zazibali njemu naklonjeni druž- beni odnosi, ki pa za nekatere druge manj priviligirane družbene skupine in posameznike niti približno niso ta- ko zelo ugodni, malce pa zato, ker v današnjem svetu kritična razprava o stvareh in zadevah, ki se dotikajo nas vseh skupaj, pri mnogih ni sprejeta z odprtimi rokami ali pa je preprosto nerazumljena in celo zavračana. A če bi jo označili za »neugodno« sogo- vornico, bi Maca to takoj razumela kot svojevrstno priznanje oziroma kot pokazatelj, da so njene razlage in kritične pripombe vendarle imele ne- kakšen učinek na sogovornika, pa če- prav pri tem niso nujno padle ravno na najbolj plodna tla. To pa je vseka- kor avtoričina lastnost, ki je pri ljudeh vedno bila redka dobrina. Sociologija spolov se mi je, poleg sociologije družine, prostora ali pa na primer sociologije religije, vedno zdela ena izmed najbolje razdelanih in uveljavljenih socioloških razisko- valnih področij v slovenskem prosto- ru. Mislim, da ne more biti dvoma, da je za takšno stanje ena izmed najbolj zaslužnih prav Maca. Od začetka šest- desetih let prejšnjega stoletja, ko se je odločila za študij sociologije, pa vse do danes je bila vedno v prvih »bojnih vrstah«, bodisi glede razis- kovalnih rezultatov in razkrivanja prave narave družbene konstrukcije spolov kakor tudi glede aktivnega zavzemanja za enakopravnejše in pravičnejše odnose med spoloma. Seveda gre tu v prvi vrsti za njen od- por zoper podrejenost žensk v vseh družbenih razredih, poklicih, javnem in zasebnem življenju, v povezavi z različnimi religioznimi praksami, v politiki, znanosti in podobnim. Če je kdo glede tega do sedaj imel morebiti kakšne pomisleke, bi mu jih morala njena zadnja monografija Sociologija in seksizem dokončno razbliniti. Ne gre sicer za besedila, ki bi nastala z namenom, da bi bila objavljena prav