štev. 1	Leto 11
Izhaja enkrat na mesec.
Naročnina četrtletno 12 dinarjev
NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Del. zbornice), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
1935-1936
Leto 1935 je za nami in bilanca tega leta je za delavce in nameščence porazna. Leto 1935 je bilo tudi prvo leto napačnega reševanja gospodarske krize, leto štednje in uravnovešanja budžeta. Državni nameščenci, aktivni in upokojeni, delavci so to leto plačevali račun, zaznamovali so udarec za udarcem, redukcijo za redukcijo, račun pridobitev na drugi strani pa je bil v tem letu tako malenkosten, da ga je komaj opaziti-
Na organizacijskem polju je bilo leto 1935 v znamenju nadaljne cepitve že itak popolnoma razbitih delavskih sil; k nešteto kategorijskim društvom so se pridružila še nova, da je tako odporna sila delavcev in nameščencev bila še bolj zmanjšana, med letom pa se je v kategorijskih in stanovskih organizacijah samih pojavila akcija za izstopanje in delodajalci različnih vrst niso zadeli na nikake ovire pri izvajanju nadaljnih redukcij.
Nič čudnega ni, če zaznamujejo v takih prilikah nastavljenci — aktivni in upokojeni — občutno znižanje dra-ginjskih doklad, če so bile ukinjene doklade za ženo, če so bile znižane doklade za otroke. Razumljivo je, da so redukcije nastopile tudi v železničarskih socialnih institucijah in da je bolniška blagajna omejila pravice zavarovanih članov na zdravljenje, znižala podpore ter uvedla še razne druge omejitve.
Kot običajno zadnja leta, je tudi leta 1935 glavni račun štednje plačevalo delavstvo, zlasti progovno, ki je bilo začetkom zime poslano na stalni brezplačni dopust in dela komaj toliko, da krije prispevke za starostno in bolniško zavarovanje.
Dolga bi bila vrsta, ako bi hoteli našteti vse ono, kar železničarjem pripada, kar so zahtevali, pa v letu 1935 niso dosegli. Kronski upokojenci zaman čakajo na izednačenje, kronski rentniki izumirajo in preostali ne morejo doseči prevedbe njih rent.
Minimalne mezde.
Strahovito je, kako padajo mezde že tri, štiri leta. Temu ni kriva zgolj kriza, ker je zaposlenih nekaj več delavcev, vendar mezde padajo. To je obenem izkoriščanje delovne sile, ker delavstvo glede svoje eksistence nima nobenega zakonitega varstva. Na eksistenčne pogoje bi se moralo gledati zlasti pri oddaji vseh javnih del, kar danes ni slučaj-
Če delavski razred trpi zaradi izkoriščanja, je dolžna država potrebno ukreniti, da. se zlo odpravi.
Zato zahtevamo zakon o minimalnih plačah.
Znižanje stanarin.
V Zagrebu se je vršil dne 5. t. m. kongres Združenja stanovanjskih najemnikov- Predsednik Združenja profesor Katunarič je izjavil (pristaš zasebne lastnine):
»Zasebno lastnino je treba ščititi, dokler ne škoduje celoti. Ko pa škoduje večini naroda, je potrebno, da država intervenira in da z izrednimi ukrepi odstrani škodo, ki jo trpi večina državljanov.
Stanovanjska vprašanja je prepustil zakonodajalec samim sebi. . . Hišni posestniki so si pa ustanovili kartel, s katerim je bil izigran zakon o
Delavci morajo doplačevati tisočake in tisočake za novi penzijski fond, dasi so redno plačevali odgovarjajoče prispevke v prejšnje fonde- Zaman moledujejo progovni delavci, da bi se jih zaposlilo vsaj 20 dni mesečno. Nastavljenci ne morejo doseči vračuna-nja let pred nastavitvijo za odmero pokojnine. O osemurnem delavniku, pripadajočih prostih dnevih in odmorih ni govora. Delavske zaupnike, ki bi bili svobodno voljeni, se smatra za institucijo, ki bi rušila red in disciplino. O svobodi organiziranja še vedno ni govora ter mora vsaka organizacija dobiti dovoljenje od svojega delodajalca, da sploh sme obstojati in vrednost takih organizacij v borbi za osnovna delavska vprašanja je enaka ničli.
'Na drugi strani drobtinice, ki so padle iz mize delodajalca, prav drobne- Komaj pomaga odobritev nadaljnih 12 voženj upokojencem, odobritev režijskega premoga vdovam, prevoz za aktivne uslužbence, če se je istočasno občutno reduciralo že itak nizke prejemke.
In izgledi leta 1936?
Nič dobrega ne moremo pričakovati železničarji v tekočem letu, ker izgleda, da se bo tudi letos nadaljevala stara pesem: štednja, kriza in uiavncvešenje budžeta. Odredba finančnega. ministra, po kateri se mora sestaviti proračun za leto 1936-37, napoveduje nove udarce.
Glavna smernica je:	štednja —
štednja povsod — pri izdatkih za delavce, za nastavljence, za upokojence. Le nekaj najbolj značilnih odstavkov iz navodil:
»Pincip, na katerem mora biti zasnovan budžet, je, da mora biti izvedeno RAVNOTEŽJE MED IZDATKI IN DOHODKI... Pri ugotovitvi bodočih izdatkov se mora gledati, da bodo BREZPOGOJNO NIŽJI, kot so odobreni v letošnjem bud-
prosti ponudbi in iskanju. Hišnim posestnikom se je posrečilo, da so obdržali višine najemnin, ki ne ustrezajo našim današnjim razmeram-
Tu se mora geniti državna uprava, oziroma narodna skupščina, ki zastopa interese — vsega naroda.«
Zavarovanje za starost in onemoglost.
Socialne razmere v državi kriče po splošnem zavarovanju za starost in onemoglost. Minister ima pooblastilo. Zato zmatramo, da je dolžnost države, da to vprašanje resno vzame v pretres in takoj reši.
Svoboda besede, tiska in organizacije.
Vse to je sedanja vlada obljubila-Uvidela je, da je potrebno spoštovanje narodove volje in javnega mnenja, če hočemo brez nadaljnjega no-i tranjega trenja preiti v zdrave normalne razmere.
Na podlagi obljub zahtevamo, da nam novo leto prinese te stvari. Kdo si bolj želi normalnih razmer kakor mi!
Gospodarska politika.
Napačno gospodarstvo!
Kaj je načrtno državno gospodar-
žetu ter se ne sme dovoliti najmanjše povečanje,,,
Krediti za plače osobja se morajo določiti po stanju na dan 1. VII. 1935 ter ne bodo odobrena nobena mesta za nove uslužbence. Po najnovejših podatkih je ugotovljeno, da je število uslužbencev previsoko TER SE MORA TO ŠTEVILO ZMANJŠATI. V splošnem se morajo ZMANJŠATI IZDATKI ZA USLUŽBENCE NAJMANJ ZA 10 ODSTOTKOV NA-PRAM SEDANJIM.
Materijalni izdatki se morajo odmeriti v višini stvarne in štedljivo odmerjene potrebe. Izdatke za materijal se mora ZMANJŠATI NAJMANJ ZA 20 ODSTOTKOV NA-PRAM SEDANJEMU BUDŽETU ...
Pod vtisom teh navodil stopamo železničarji v leto 1936- Tudi ostalo delavstvo se nahaja v težkem položaju in bije obupen boj za svoj obstoj, za pridobitev novih pravic. Privatno delavstvo voli januarja svoje delavske zaupnike, sestaja se na občnih zborih svojih organizacij, kjer neodvisno od delodajalca dela obračun za preteklo in načrt za bodoče delo. Delavstvo gre v agitacijo öd moža do moža, da ojača svoje razredne organizacije, da zbere nove udarne sile za boj za boljšo bodočnost.
In mi železničarji? Tudi mi ne smemo stati prekrižanih rok in čakati, kaj nam prinese usoda, češ, da udarec itak ne moremo odbiti. Tudi mi moramo enkrat izpregledati, moramo postaviti svoje zahteve in iti odločno v boj za dosego istih. Naše glavne zahteve v letu 1936 so: Svobodna železničarska strokovna organizacija, neodvisna od delodajalca!
Zasiguranje minimalne mezde na bazi potrebnega eksistenčnega minimuma in s tem v zvezi ukinjenje redukcij!
Pravično rešitev vprašanja staro-upokojencev in rentnikov!
stvo? Težko je povedati, kaj. Trdimo pa lahko dvoje:
Prvič:	Država mora preprečiti
ogromno eksploatacijo po tujem kapitalu, ki je do danes izprešal ogromne dobrine iz države in naroda. Zapleniti je treba preogromne dobičke prejšnjega gospodarskega izkoriščanja; v prid države in izboljšati socialni položaj državljanov.
Drugič: Poiskati trg za produkte in producirati za dom in po potrebi-
Tretjič: Zajamčiti delavcem in nameščencem s strogimi zakoni za eksistenco primerne prejemke in kršitelje teh določb strogo kaznovati.
Četrtič:	Spraviti oderuške cene
industrijskih, deloma tudi živilskih cen v sklad z normalnimi in prenizkimi cenami kmetiških pridelkov.
To so nujne reforme, ki jih zahteva takorekoč dvanajsta ura peokre-ta na bolje.
V današnjih razmerah, ko se ubija aktivnost državnega proračuna, slači konzumente do srajce, ne more in ne bo moglo narodno gospodarstvo uspevati. Ni mogoče!
Ta nova politika, ki je doslej nismo opazili, je potrebna.
Nezgodno zavarovanje in nastavljenci
Oblastna uprava bolniške blagajne v Ljubljani se je postavila v slučaju smrtne nezgode nastavljenca na stališče, da za vdovo ne veljajo predpisi o nezgodnem zavarovanju, ki predvidevajo dosmrtno rento vdovi, marveč da veljajo za njo samo predpisi zakona o državnem prometnem osebju- Zakon o državnem prometnem osebju predvideva za slučaj nezgode posebne predpise in vsled tega nezgodno zavarovanje po naredbi o zavarovanju drž. prom. osebja za slučaj nesreče sploh ne pride v poštev.
Temu stališču se je pridružila tudi direkcija, ki je obvestila vdovo (ki ima šest nepreskrbljenih otrok), naj zaprosi za odmero pokojnine po predpisih delavskega pokojninskega fonda in se ji bo ta pokojnina takoj odmerila. Kakih Din 200.— bi znašala ta pokojnina in s tem naj bi bila vdova za ves čas odpravljena-
Pri tem konkretnem primeru hočemo dokazati nepravilnost stališča bolniškega fonda, da se prepreči o-škodovanje te vdove in da se za bodoče razčisti vprašanje, kaj pripada družini nastavljenca v slučaju smrtne nezgode.
Naredba o zavarovanju železničarjev ima v § 61 glede zavarovanja sledečo določbo:
»To zavarovanje obsega vse državno prometno osebje, neozi-raje se na starost, spol, državljanstvo, službeno razmerje in višino dohodkov.«
Popolnoma isto določbo ima tudi § 2 službenega predpisa o zavarovanju državnega prometnega osebja za slučaj nezgode.
Za slučaj smrtne nezgode predvideva § 70 iste naredbe za vdovo odnosno družino, da se ima dati družini poleg drugih odškodnin tudi rento, ki znaša za vdovo samo 40% in se na to stopnjuje po številu otrok tako, da znaša, ako ima 3 odnosno več otrok, 100% rente, ki bi pripadala možu za slučaj popolne dela-nezmožnosti.
Citiramo še § 64 naredbe, ki predvideva primer, da bi postal uslužbenec vsled nezgode nesposoben za službo in bi moral biti upokojen. Za ta slučaj predvideva dobesedno:
»Če se ponesrečenega uslužbenca vpokoji, se mu izplačuje pripadajoča penzija in svoječasno odrejena renta-«
To so določbe, ki predvidevajo delokrog zavarovanja za slučaj nezgode pri železničarju. Čudimo se, od kod je vzela uprava fondov odredbo, da to zavarovanje za nastavljeno c sob j e ne velja, marveč velja samo za delavstvo?
Kaj pa pravi zakon o drž. prom. osebju? Zakon nikjer ne predvideva, da nastavljenci ne bi bili zavarovani za slučaj nezgode, marveč predvideva samo gotove beneficije, ki jih priznava ponesrečencem za odmero pokojnine, predvideva pa izrecno, da to niso nikake pravice, marveč samo ugodnosti, ki jih uprava lahko da, ako hoče, lahko pa jih tudi odkloni. Vse ugodnosti so torej odvisne le od naklonjenosti delodajalca in vsled tega take pogojne ugodnosti ne morejo nadomestiti nezgodnega zavarovanja, ki je predpisano tudi v -naši državi z zakoni. Poglejmo kaj odreja zakon o drž- prom. osebju za ponesrečence:
»Če se uslužbenec brez svoje krivde tako poškoduje pri državnem poslu, da postane nespo-
Zahtevamo, ker smo upravičeni
Iz vrst upokojencev
Ali bomo staroupokojend
V zadnjem »Železničarju« sem prebral članek »Iz vrst upokojencev« in članek o krivici, ki se je pripetila staroupokojenim služiteljem in zva-ničnikom, ki so bili upokojeni s polnimi službenimi leti. Tudi jaz sem prizadet in že več let zaman čakam rešitev. Od leta do leta so odločujoči in to od instanc v Ljubljani pa do beograjskih instanc obljubljali, da bodo rešili vprašanje staroupokojencev in na nas rentnikov. Vsako leto je bila obljuba, da bo to vprašanje rešeno s prihodnjim finančnim zakonom, vendar vsa ta leta smo čakali zaman. Finančni zakon je rešaval najbolj različna vprašanja, dajal obsežna pooblastila posameznim ministrom, razpravljal o najrazličnejših zaščitah, samo na nas staroupokojeh-ce in kronske rentnike je pozabil.
Leta 1927 sem bil osebno v Beogradu, ko je izšla uredba o prevedbi kronskih pokojnin. Pokazal sem tedaj v Ministrstvu moj dekret, ko mi je bila že leta 1914 odmerjena mesečna renta. Povedal sem tedaj gospodom, da sem s tem denarjem primerno živel ves mesec, danes pa dobim Din 32.— rente na mesec in če bi kupoval samo kruh, bi bilo to Vrf~ malo za ves mesec- Prijazni so bili
in rentnikl vedno prezrti!
gospodje in so rekli, da se je pripetila pomota pri sestavi uredbe, ker so izpustili naziv »rentniki«, vendar bodo to pomoto takoj popravili. Ta »takoj« pa je sedaj dolg že osem let in popravka še ni.
Obračam se do Vas, vpokojenci in vpokojenke ter rentniki, da skupno nastopimo za našo pravico! Saj ne zahtevamo nikakih podpor ali nagrad, zahtevamo samo to, kar smo skozi leta vživali, kar nam je bilo pripozano z zakoni. Draginja je enaka za vse in ko so prevedli krone v dinarje, bi morali prevesti tudi naše krone. Pa ne samo prevesti naše krone v dinarje, marveč odmeriti bi nam morali tako rento v dinarjih, da bi odgovarjala prejšnji renti v kronah, ki smo jo dobivali po prejšnjih predpisih v bivši Avstriji, da bi — pohabljeni, kakor smo — vsaj zadnja leta našega življenja lahko skromno in pošteno preživeli. Zato kličem vam vsem: združimo se in naredimo še ta mesec potrebne intervencije v Beogradu, da ne bodo potem zopet rekli, da smo prekasno prišli. Mi zahtevamo izednačenje pokojnin in rent in nič več-
P. M., kronski rentriik.
Dravski finanCni direkciji v Ljubljani
Železniški staroupokojenci — slu-žitelji in zvaničniki — ki smo bili u-pokojeni s polnim številom službenih let, se obračamo do Finančne direkcije s prošnjo, da bi nam odgovorila na sledeča vprašanja:
1.	Ali je Finančni direkciji znano, da smo bili z zadnjo uredbo o dokladah upokojencev, s katero se je hotelo staroupokojencem priznati višje draginjske doklade, oškodovani mi zvaničniki in služitelji, ki smo bili u-pokojeni s polnimi službenimi leti?
2.	Ali je Finančni direkciji znano, da dobi železničar-služitelj, ki je bil upokojen s polno pokojnino, v Ljubljani na mesec samo Din 570— doklade, njegov kolega, ki je bil upokojen n. pr, z 12 leti, pa Din 650.— doklade, služitelj pri sodniji, ki je bil upokojen s polno pokojnino, pa celo Din 750.— doklade?
3.	Ali je Finančni direkciji znano,
da so železniški zvaničniki-staroupo-kojenci s polno pokojnino obdržali nespremenjene draginjske doklade, med tem, ko so se ostalim staroupokojencem draginjske doklade vsaj malenkostno zvišale?
4.	Ker je Finančni direkciji gotovo znano, da so osebne pokojnine staroupokojencev (služiteljev in zva-ničnikov) izredno nizke, gotovo tudi draginjska doklada služitelja-staro-upokojenca iz drugih resorov, ki znaša Din 750—, ne odgovarja današnjim draginjskim razmeram.
Zato vprašamo Finančno direkcijo, ali je že podvzela kake korake, da se nam prizadetim železniškim služiteljem in zvaničnikom-'staroupoko-jencem popravi krivica, ki smo jo pretrpeli z novo uredbo in da se nam izplača naknadno od 1. oktobra 1935 dalje draginjskim razmeram odgovarjajoča draginjska doklada?
Tarifa la zob^zdravljenia pri bolniškemu
fondu
soben za nadaljno službo, se mu sme priznati za pokojnino preko časa, ki ga je do tedaj prebil v službi, še 10 let. Za tako odločbo sta potrebna pristanek finančnega ministra in soglasnost predsednika ministrskega sveta.«
In kaj pravi zakon v slučaju smrtne nezgode — za družino? To odreja § 152, ki pravi:
»Če vplačevalec brez svoje krivde se ponesreči pri državnem poslu in vsled tega umre, se sme njegovi rodbini priznati za pokojnino, kakor da je imel 10 let plačevanja več. Odločbo o tem izda finančni minister na predlog prometnega ministra v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta,«
Iz teh odredb zakona se vidi, da je diskrecijska pravica železniškega ministrstva, ali hoče priznati ponesrečencu 10 let več za pokojnino ali ne. Na to stališče se je v konkretnem slučaju postavili tudi Državni svet, ki je odklonil pritožbo prizadetega u-službenca, ker mu ni bil priznan pribitek 10 let. Iz tega sledi, da zakon ne predvideva nikakega nezgodnega zavarovanja in odškodnin za nezgode ter vsled tega event- ne morejo nadomestiti predpisov naredbe o zavarovanju za slučaj nezgode. Če bi hotel zakon o drž. prom. osebju nadomestiti to naredbo, bi moral vsebovati najmanj vse one ugodnosti, ki jih že naredba daje, poleg tega pa bi moral nuditi še nekaj več.
Ker gre nezgodno zavarovanje v breme državne blagajne in železniška uprava dejansko ne plačuje nikakih prispevkov za to zavarovanje, ki padejo po splošnem zakonu sto-procentno v breme delodajalca, ni pravilen zaključek, ki je bil svoje-časno narejen, da nikdo ne more dobivati iz državne blagajne dveh vzdrževalnim Vsaj za rente bi se morala tu narediti izjema, ker je državna prometna ustanova kot delodajalec itak obvezana, da mora plačevati za nezgodno zavarovanje prispevke in nikakor ni pravilno, da se temu izogne v škodo delojemalcev. Sprejemljiva bi bila kvečjemu odredba, da penzija in renta skupno ne sme presegati zadnjih celokupnih prejemkov ponesrečenca, vsaka druga omejitev pa je protivna obstoječim splošnim zakonom. Vendar danes tozadevno ne bomo razpravljali, ker hočemo obravnavati le vprašanje upravičenosti nastavljenca do rente.
Če pogledamo in preračunamo u-vodoma omenjeno stališče železniške uprave, da nastavljenec nima pravice do rente, ugotovimo sledeče razlike:
Ponesrečenec, ki je imel ženo in šest otrok, je prejemal kot zvaničnik poleg kilometraže neto Din 1500.— ! prejemkov. Ker se je v službi smrtno ponesrečil, pripada po določbah naredbe o zavarovanju za slučaj nesreče vdovi stoprocentna renta, torej Din 1500.—, kakor jih je prejemal ponesrečenec.
Če bi se zvel za podlago zakon in bi mu uprava, ker je bil šele eno leto nastavljen, priznalo 10 let za pokojnino zraven, bi dobila vdova 61.666 odstotkov pokojnine, ki bi znašala le Din 1170—, torej mesečno Din 330.— manj, kakor predvideva naredba o zavarovanju za slučaj nesreče.
Sedaj pa se lahko pripeti, da mu železniška uprava beneficije 10 let ne prizna. V tem slučaju ima vdova pravico le na pokojnino po delavskem pravilniku in ta bi znašal v najboljšem slučaju Din 305.— mesečno.
Ta primerjava sama drastično dokazuje, da je stališče uprave bolniške blagajne zmotno ter je dolžnost bolniške blagajne, da sama od sebe svoje stališče korigira. Za slučaj nezgod naj velja za vse brez izjeme pravilo:
V slučaju nezgode, če postane železničar — nastavljenec ali delavec — za službo nesposoben, ali če se smrtno ponesreči, mora železniška u-prava uradoma odmeriti tako pokojnino, kakor tudi rento. Dokler velja dosedanja praksa, da iz državne blagajne ne moreš prejemati dveh vzdr-ževalnin, naj ima prizadeti pravico, da se odloči za eno ali drugo, odnosno izplačuje naj se mu ona vzdrže-valnina, ki je višja-
Popravite krivico I
Od zvaničnika, ki par let čaka na preuvrstitev v uradniško kategorijo, smo prejeli sledeči dopis:
Če komu, se godi krivica služiteljem in zvaničnikom obeh kategorij, ki izpolnjujejo vse pogoje za napredovanje v višjo kategorijo, ker so v slučaju napredovanja na prejemkih občutno prizadeti. Zakon o drž. prom. osebju iz leta 1931 predvideva v čl. 9, 11 in 12 gotove izjeme, kdaj zamore uslužbenec tudi brez šolske izobrazbe napredovati v višjo kategorijo. Tako predvideva n- pr. za zva-ničnike L kategorije 10 let neprekinjene in dobro ocenjene zvaničniške službe ter seveda tudi položaj, ki odgovarja uradniški kategoriji. Veliko je takih zvaničnikov, ki so že davno izpolnili vse pogoje za preuvrstitev v uradniško kategorijo, so med njimi celo taki, ki so bili na položaju že leta 1923, veliko jih je, ki so izpolnjevali vse pogoje leta. 1931 (strojevodje, vozovni pregledniki, nadzorniki itd.), pa niso bili prevedeni in še danes čakajo na to razvrstitev, katere pa se zlasti starejši morajo bati, ker pomeni za nje udarec.
Zakonodajec je gotovo imel namen, ko je s posebnimi odredbami prervidel izjemno napredovanje, nagraditi vestne uslužbence, odnosno jim vsaj priznati pri preuvrstitvi iste prejemke, ki so jih imeli v nižji kategoriji ter jim omogočiti napredovanje v višji kategoriji. V resnici pa je ravno nasprotno- Navajam le en primer:
Zvaničnik I/l-O, ki ima vse pogoje iz § 9 zakona, je preuvrščen v X. uradniško skupino v II. draginjskem razredu. Njegovi prejemki v svojstvu zvaničniku I so bili: osnovna plača Din 720.—, položaj, plača Din 145.—, osebna doklada Din 480—, skupaj Din 1345.—.
Ko napreduje za činovnika X pa dobi: osnovna plača Din 575.—, položajna plača Din 200.—, osebna doklada Din 440.—, skupaj Din 1215.—
V II. draginjskem razredu je vsled izrednega napredovanja prizadet za Din 130—, v III. razredu pa celo za Din 190.— mesečno
In ta zguba ni samo trenutna, odnosno ne traja samo par mesecev, marveč traja najmanj 6 in pol let. Po zakonu mora uradnik ostati v X, skupini najmanj 4 leta in če ima srečo napreduje po štirih letih v IX. skupino in dobi na papirju Din 100,— mesečno več, v resnici pa mora čakati na ta znesek 13 mesecev. Razlika za 2 in pol leti med staro in novo plačo znaša v IL razredu Din 3900.—, v III. razredu celo Din 5700.—. Če bi ostal zvaničnik I, bi ! napredoval na to v plačilno stopnjo 1 Din 815—, torej za Din 95 — in ostane še vedno razlika za nadaljno poldrugo leto Din 1710— tako, da je navedeni uslužbenec (zvan. 1/1) vsled izrednega napredovanja za uradnika v III. draginjskem razredu oškodovan na prejemkih najmanj za Din 7410.—.
Razne govorice se širijo o novem zakonu, odnosno o spremembi gotovih odredb sedanjega zakona na podlagi razsodb Državnega sveta in raznih tolmačenj, ki jih je izdalo Ministrstvo. Naj bi odločujoči pri tej priliki popravili določbe dotičnih členov zakona", ki predvidevajo tako nesmiselno izredno napredovanje ter naj bi predvideli najmanj to, da se pri napredovanju iz kategorije v kategorijo prizadetemu tudi v novi kategoriji prizna: vsaj one prejemke, ki jih je vžival, dokler je bil še v nižji kategoriji- To naj se predvidi ali s posebno določbo zakona, ki naj predvideva priznanje te razlike, ali pa naj se členi, ki predvidevajo napredovanje iz kategorije v kategorijo, dopolnijo z določbo, da dobi uslužbenec v novi kategoriji ono period-sko povišico, ki je njegovi prejšnji plači najbližja.
Za tiste pa, ki so bili doslej že prevedeni in so vsled prevedbe prizadeti, naj se predvidi v prehodnih odredbah določba, da se jih uvrsti v ono grupo in periodsko povišico, ki bi odgovarjala njihovi plači ob času prevedbe, da ne bodo na zgubi vsled prejšnje prekategorizacije pri napre- ^ dovanju in še manj na prejemkih.
Na razna vprašanja, koliko mora prispevati član za zobozdravljenje za sc odnosno za družino, sporočamo-, da
Pogodbena taiifa za
Izruvauje zoba brez anestezije Izruvanje zoba z anestezijo Plombiranje zoba z navadno plombo Pombiranje zoba z duplirano plombo Zdravljenje korenike	. .
Za protezo in vsak umetni zob v protezi iz kavčuka do vključno 5 zob Preko 5 zob za vsak zob Za vsako zaponko iz Vipla-kovme na protezi iz kavčuka
Za popravo proteze iz kavčuka Za vsak nadomeščen zob pri popravi proteze iz kavčuka
Za sesalec z dvema gumicama na protezi Za porcelanast zob na klinu (Logan-krona) Za zameno porcelanaste krone, krone v mostu ali klina
Za vsako zlato zaponko v protezi iz kavčuka
Za vsako zlato krono na prednjih desetih zobeh
Za vsako zlato krono na kočnjakih od 6—8 Za vsako zlato krono v mostu Za vsako krono iz zlata in porcelana z zlato kapico in klinomi v korenu Za popravo zlate krone Za vsako zlato krono v protezi iz kavčuka Za nameščenje snete zlate krone čiščenje vseh zob, če je iz zdravstvenih ozirov potrebno
Za ploščo pri protezah iz kavčuka do 10 zob
ZAHVALA.
Več let sem iskali svojo pravico na različnih mestih, ,da bi se imi priznala dravinjska doklada, ki mi kot starouipokojencu — strojevodji s ipolnimi službenimi leti pripada. Vsi moji ukrepi so bili zaman. Potom znancev sem zaznal za Splošno delavsko pravovarstveno društvo, kjer sem se včlanil in zaprosil za zaščito, ki mi je bila tudi naklonjena. Sestavili so mi utemeljeno vlogo, ki sem jo 7. decembra vložil in že 17. de-
velja od 1. septembra 1935 dalje nova tarifa. V vednost objavljamo glavne postavke:
Od tega plača član
Dinarjev	takoj po vstopu	pri triletnem članstvu	
	za sebe in druž. člane	za sebe	za dniž. člane
		d i n a r j	e v
110.—	—	__	—
15.—	—	>—	* —
20.—	20,—	10.—	15.—
25.— 25,—	25,—	12.50	18.75
30,—	30,—	15,—	22.50
25.—	25,—	12.50	18.75
12.—	12.—	6.—	9.—
30.—	30.—	15.—	22.50
25,—	25.—	12.50	18.75
15.—	15,—	7.50	11.25
60,—	60,—	30.—	45,—
sa-	30.—	15.—	32.50
bo,—	60,—	60.—	60,—
180.—	180.—	180.—	180,—
200,—	200.—	200,—	200,—
220.—	220.—	220,—	220.—
220.—	220 —	220.—	220.—
50,—	50.—	50.—	50.—
90,—	90.—	90.—	90.—
25,—	25.—	12.50	18.75
10.—	_	—	—
40,—	40 —	20.—	30,—
cembra sem dobil rešitev, ,da mi pripada doklada po Din 26.— dnevno ki se mi bo iz-plačala za tri leta nazaj, t. ij. od 1. januarja 1933, starejše izplačilo pa je zastarelo. Res sem dobil sedaj januarja nakazan znesek Din 13.389.— za nazaj.
Smatram za svojo dolžnost, da to objavim ter priporočam vsem, da se včlanijo v Delavskem prav o va rs t v enem društvu.
Keber, Leopold, strojevodja v pokoju.
Zadnji dve postavki veljata do preklica.
Usrećitelji radnika
U zadnje vrijeme počele su me-dju radništvom kružiti vijesti, koje nas čine nespokojnima. Govori se, naime, da predstoji izmjena postojećeg Pravilnika za radnike, a izredba predloga da je povjerena Udruženju nacionalnih željezničara i brodara. Nespokojnima ne čini nas sama zamisao, đa se Pravilnik izmijeni, već to, što bi preloge imalo da izradi to udruženje. I radnici i imenovano osoblje imademo sa tim udruženjem premnogo gorkih iskustva. Sve što je to udruženje do danas uradilo, donje-to je nevolju željezničarima, pa tako i predloži, koje bi ono učinilo u vezi sa izmjenom radničkog pravilnika, mogu radništvu da donesu samo zlo, a nikakvo dobro- Za to udruženje važi ona narodna : i bor bi morao usah-nuti, ako bi se ono dotaknulo njegovih grana. Ako imade nešto istine na vijestima o izmjeni radničkog pravilnika,	onda mjerodavni treba predhodno da konzultiraju same radnike. Posredništvo nacionalnog udruženja radnici odlučno odbijaju. Udruženje nije i ne može biti predstavnik radnika, ono za to neima njihovog povjerenja. U udruženju uopće neima radnika po slobodnoj volji, već isključivo po sili pretpostavljenih. Pa i od tih imade samo neznatan broj sekcijskih radnika, koji u nijednom slučaju ne mogu reprezentirati sve željezničko radništvo. Od radioničkog, ložioničkog i ostalog radništva radnika u udruženju neima- Predloži, koje bi izradilo udruženje, bili bi predloži nekolicine umišljenih ljudi, koji sa radnicima ne-imaju ništa zajedničkoga; ti predloži bili bi izradjeni po njihovom naduve-nom raspoloženju, a ne po potrebama radnika. Stoga radnici sve takve predloge unapred odbijaju i. traže, da se sasluša njih i to neposredno. Radnik.
Kuda ide Bolesnički f U tome fondu dogadjaju se stvari, koje nam otkrivaju zavjesu sa mnogih čina, koji su u njem — na veliku štetu svega članstva — odigravaju i koji treba da nas učine pozornima. Puna tri mjeseca Oblasna uprava fonda bila je lišena mogućnosti da radi. 11. sept- 1935 skinuti su sa svojih funkcija trojica odbornika, a na njihova mjesta postavljena dekretom druga trojica. Svi članovi oblasne uprave u čudu su se zgledali. Kako je to moguće? Članove oblasne uprave može da bira samo godišnja skupština, njih se ne može postavljati dekretom. Svaki rad sa takvim nelegalnim. članovima oblasne uprave može da imade za posljedicu nelegalnost sviju zaključaka, koje bi takva uprava donjela, a to može da donese velike štete ne samo Bolesničkom fondu, nego i članovima uprave. Članovi upravnog odbora tražili su od g. Ministra, da protuzakoniti postupak Glavnog upravnika Bolesničkog fonda opozove- Puna dva mjeseca čekalo se na odgovor. Konačno je došlo •s *	.	■	riješenje: »na prvoj re- dovnoj skupštini birati će se cijeli no-	ond Direkcije Zagreb? vi upravni i nadzorni odbor«! Šta li mu to znači? Upravni i nadzorni odbor izabran je na prošlogodišnjoj skupštini na rok od tri godine i neima potrebe, da se da još jednom birati, kad su ispravno i savjesno radili! Ne može da bude nikakvih izmjena, već se imade poštivati zaključke godišnje skupštine. Uložena je ponovna žalba. Na tu je 3. decembra stigao odgovor, koji potvrdjuje stanovište Oblasne uprave kao jedino ispravno. Tek sada je Oblasna uprava, nakon stanke od tri mjeseca, mogla opet započeti sa svojim funkcijama. Kako je to moguće i kako je do toga došlo? Zna se, da su Udruženja-ši prigodom prošlih izbora izgorjeli sa svojim kandidatima. Oni su se toliko kompritirali, da su im svi željezničari okrenuli ledja. Na godišnjoj skupštini fonda udruženjaši su bili iščezavajući i nije moglo biti ni riječi o nekoj njihovoj kandidaciji u Oblasni odbor. U medjuvremenu je ali njihov glllavni tajnik Bakić postao glavnim upravnikom fonda u Beogra-du. '	*	*	t. t »»* I; > ’ri
Šfa li to rad® skupltln Decembra navodno su održane skupštine radničkog »Penzionog fonda«, Ni predhodno ni naknadno ništo konkretnog o tome nismo znali: ni tko je sve bio na skupštini, ni kako je radila, a ni što je zaključila. Sve to, kao da je obavljeno dubokom tajnom. Ništa ne mijenja na stvari, što su na skupštini radnike predstavljali i neki »radnički delegati«. Od njih se ne može ništa saznati. Oni su, istina, na skupštini bili, podigli i dnevnice, ali što je tamo bilo, o tome ne govore. Ne znaju! To su, naime, »dekreti-rani« delegati. Već kod njihovog iznalaženja vodilo se računa, da budu u svakom pogledu spremni — za kimanje. Nakon svestranog ispitivanja o radu skupštine jedva smo saznali,	iari Penzionog fonda? da je iznesen jedan spasonosni predlog: da se radnicima ne daje više početna penzija prema dosadanjoj skali, već da minimum penzije bude 50% posljednje zarade. E ovaj predlog nam mnogo miriši po »Udruženju nacionalnih željezničara.« Ovakve stvari skuhaju se samo u toj kuhinji. Koliki će biti penzij-ski csnov za radnike, koji zaradjuje svega Din 2.90 ili 3.— na sat, o tome nam. ti vajni delegati nisu znali ništa reči? To je ostalo službenom tajnom. I razumljivo je: u Udruženju neima radnika, koji bi znali, braniti interese radnika, a od kimavaca se ne može očekivati nešto boljeg. Radnik penzioner.
Novo odmjeravanje pi Iz raspuštene radionice u Subotici premješteno je u Zagreb nešto radništva i nešto činovničkog i inži-njerskog osoblja. Od ovih poslednjih neki su zauzeli i uticajna mjesta u našoj radionici. Došli su u položaj, da metode rada, koje su primenji-vali u Subotici, primijene i u našoj radionici. Kod toga postupaju tako, kao da su još uvijek u Subotici. Tako je jedan gospodin počeo da korigira cenovnik o našim premijama. Sjeo se u kancelariji i »korigirao« onako od oka, ne ispitavši predhodno, da li će nove cijene biti opravdane i pravedne. Sporedno mu je bilo, da li će radnik na koncu mjeseca išta ili	’emije u Zgb. radionici ništa zaraditi. Gospodin iz Subotice treba da zna, da radnici zagrebačke radionice nisu neznalice. Oni vrlo dobro znaju, da se utvrdjivanje premijskih cijena neima vršiti od oka, već ih imade preispitati komisija, koje će uzeti za bazu sposobnosti srednje spremnog radnika Za utvrdjivanje premijskih cijena postoji, dakle, jasan zakonski propis, kojeg je dužan svako da se drži, a ne da postupa po svojem če-fu. Skidanje premijskih cijena ne smije se vršiti u kancelariji! Mi protestiramo protiv ovakve samovolje i tražimo poštivanje zakonskih propisa! Radnik.
Faiizam i ra Pod gornjim naslovom izašla je u izdanju biblioteke »Naš front« brošura druga Milivoja Magdiča. Obzirom na aktualnost teme preporučujemo svim radnicima i namještenicima, da nabave ovu interesantnu brošuru, čija je cijena za sindikalno organizova-ne Din 2 po komadu. Narudžbe se šalju na »Radničku štampu«, Zagreb, Haulikova 10/IV.	dnička klasa Do sada su izašla 4 sveska ove naše marksističke džepne biblioteke i to: Dr. Kus Nikolajev: »Laž rasizma«. Milivoj Magdić: »Klerikalizam nastupa«. Josip Beker: »Socijalizam ili fašizam«. Dr, Kus Nikolajev: »Antisemitizam bez maske«.
Službene vijesti:
Iskorišćavanje voznih povlastica
Željeznička uprava u cilju ekonomskog poiboljšanja svojih službenika dala im je, kao i članovima njihovih .porodica, niz beneficija oi vidu 'besplatne i povlašćene vožnje na željeznicama i brodovima u državnoj eksploataciji, besplatan prevoz životnih namirnica, povlašćen iprevoz drva i uglja za ogrev i gradjevinskotg materijala, ustupanje uglja ipo režijskoj ceni i veliki broj povlastica koje službenici uživaju preko svojih udruženja. Dajući ove povlastice .svojim službenicima, Željeznička uprava računala je na njihovu savest, da će ove povlastice umeti da cene i da neće dozvoliti, da se sa njima koriste neovlašćena lica kako na štetu državnih interesa, tako i na štetu ugleda željezničkog kadra.
Kako su ove povlastice koje se daju službenicima za ličnu domaću upotrebu, vezane za ličnost na koju one glase, što je propisima odnosnih Pravilnika jasno istaknuto, to, da se ne bi dešavale sloupotrebe sa ovim povlasticama, bilo iz nepoznavanja propisa, bilo zlonamerno i da bi se one spre-čile
Naredjujem;
1.	Legitimaciju za povlašćenu vožnju sopstvenik ne sme koristiti u cilju trgovine, čak ni onda, kadla nosi vlastite proizvode na prodaju. Isto tako lična željeznička legitimacija ne sme se pozajmiti drugom licu, pa bilo da je to Ilice član porodice;
2.	Uputnice za prevoz namirnica i zimnice ne smeju se ustupati ni .prodavati. Isto tako ni roba njima prevezena ne sme se prodati ni otudjiti.
Uputnice za povlašćen prevoz drva za gorivo i uglja kao i one za prevoz gradje-
vinskog materijala, besplatne uputnice koje uživaju željezničari-pčelari i druge povlastice, koje uživaju željeznički službenici, ne smeju se drugome prodati, ustupiti ili otudjiti, kao i roba njima prevezena; i
3. Ugalj koji službenici uživaju po čl. 88 Pravilnika o sporednim prinadležnostima ne sme se drugome ustupiti prodati niti ma na koji način otudjiti.
Stavljam do znanja celokupnom osoblju poverenog mi resora, da ću smatrati za disciplinski prestup d najstroži je kazniti pa i otpustom iz službe, svako otudjivanje, prodavanje ili ustupanje svoga prava povlastice u celoti ili dielimično, ma u kom vidu to bilo. U ovom cilju kontrolisaću putem svojih organa da li se povlasticom .zaista i u celosti koristi onaj službenik, koji je u Pravilniku označen kao imalac prava na ovu povlasticu.
Generalna direkcija i Oblasne direkcije imaju u svom delokrugu da predu zrnu sve potrebno za sprovodjenje u život ovog mog nared jenja, i da preko svojih kontrolnih organa vode nadzor o izvršenju istog.
Ministar saobraćaja, dr. M. Spaho, s. r. G. d. br. 139576-35
ZAHVALA.
Potpisani osjećam se dužnim, da se ovim putem zahvalim svim drugovima i znancima željezničarima, koji su me za sve vreme moje duge bolesti poduprli u tri navrata, što mi je naročito sada, kada ne dobijem nikakve plate, jer čekam na isplatu mirovine, dobro došlo. Najtoplija zahvala svima.
Špišić Mijo, mašinovodja Sisak.
Kuluk
Bliža se 1. februar, torej mesec, v katerem se edino še državnim nameščencem, delavcem in upokojencem odtegava kuluk. Pretežna večina banovin je že kuluk ukinila, ukinila ga je tudi Dravska banovina, samo državni uslužbenci so še tako srečni, da morajo kulk leto za letom plačevati. Zakon o samoupravnih cestah namreč do danes še ni bil razveljavljen, odnosno primerno spopolnjen in vsled tega se vsem državnim nameščencem še naprej prispevek za odkupnino ročnega dela še vedno odteguje, čeprav banovina in občine na ta dohodek ne računajo več.
Prejemki nastavljenega osobja in upokojencev so bili skrajno znižani, prejemki delavcev, zlasti progovnih, so naravnost sramotno nizki in kadar so brezplačni dopusti, ne zadostujejo
niti za bolniško blagajno in starostno zavarovanje- Vsled tega bi bila dolžnost odločujočih, da izposlujejo, ako ne drugače, vsaj potom finančnega zakona posebno odredbo, ki naj se glasi:
»Kjer je ubiranje odškodnine za ročno delo (kuluk) po občini, odnosno banovini ukinjeno, se avtomatično ukinja pobiranje iste tudi od vseh državnih in samoupravnih uslužbencev, delavcev in upokojencev.«
V kratkem bo začel razpravljati finančni odbor o novem proračunu in finančnem zakonu ter pričakujemo, da se gospodje poslanci letos ne bodo izgovarjali, da niso vedeli za to anomalijo, marveč da bodo predložili tozadeven amandman v finančni zakon, da se kuluk definitivno ukine.
Razsodba Izbranega sodišča glede odmere
začasne rente
V smilsu predpisov nezgodnega zavarovanja mora zdravnik pregledati ponesrečenca v svrho odreditve začasne rente, ako zdravljenje ni že preje končano, takoj po 10 tednih bolovanja. Večkrat se je pripetilo, da je šef-zdravnik takega ponesrečenca pregledal šele po treh mesecih ali celo kasneje in na to podal svoje mnenje, da je bil ponesrečenec pred dvemi meseci toliko in toliko procentov delanezmožen, pred enim mesecem zopet toliko procentov in od dneva pregleda dalje pa samo še toliko procentov. Ker naredba takega postopka nikjer ne predvideva in je jasno, da se s pregledom bolnika n-pr. dne 10. januarja ne da ugotoviti, koliko je bil on delanezmožen pred tremi meseci, se je prizadeti ponesrečenec pritožil na centralno upravo bolniškega fonda, ki pa je postopek šef-zdravnika odobrila in proti odloku centralne uprave se je pritožil na Izbrano sodišče.
Izbrano sodišče je pritožbi ugodilo ter je na razpravi zdravnik dr. Plav-šič podal sledeče mišljenje:
»Zares je zelo težko za nazaj odrediti procent nesposobnosti, ako
zdravnik bolnika v tem času sploh ni videl. Verjetno je, da je bil tekom zadnjih mesecev procent nesposobnosti različen in da je z napredovanjem zdravlenja polagoma padal, kar so najbrže vpoštevali zdravniki, ko so naknadno odredili različno višino nesposobnosti.«
Izbrano sodišče se je pridružilo mnenju zdravniškega izvedenca, da je res zelo težko naknadno odrediti procent nesposobnosti, ako zdravnik bolnika v tem času sploh ni videl-Vsled tega je priznalo za vse tri mesece 60% nesposobnosti za delo, kolikor je bilo ugotovljeno s prvim pregledom in je odklonilo mnenje šef-zdravnika, da je bila nesposobnost en mesec 60%, drugi mesec 40%, na to pa samo 10%.
Ta razsodba Izbranega sodišča je važna za ponesrečence, ako se jih ne pozove takoj po preteku 10-teden-skega bolovanja na zdravniški pregled, ker ugtovalja, da ni mogoče z naknadnim pregledom ugotoviti prejšnje zdravstveno stanje ponesrečenca ter mu eventuelno znižati rento za nazaj, marveč se more znižati šele od dne pregleda dalje.
Za Tumpejem — Deržiž
Oddahnili so se Mariborčani, ko je bila zlomljena samovlada Tumpeja v Mariboru, katerega podvige so delno razsvetljile razne medsebojne tožbe med zvezarskimi velikaši in tožbe, ki so jih proti Tumpeju naperili preganjani železničarji.
G. Tumpej je bil intimen sodelavec vsemogočnega g. Deržiča, ki je za časa svojega načelovanja podpisal nešteto dekretov o premestitvah, sta-vil dosti predlogov za premestitve v južne kraje, sodeloval pri redukcijah
leta 1932 ter ga ima večina železničarjev v zelo dobrem spominu.
Tudi g. Deržič je prišel sedaj na vrsto, da potuje v drugi del naše države, da bo tudi tam dokazal svoje zmožnosti.
Železničarji v Sloveniji mu žele prav srečno pot in stalnost na novem službenem mestu, v Ljubljani pa žele načelnika, ki bo poznal težek položaj železničarjev, njih odgovorno ter naporno službo in znal to tudi ceniti.
Pred delegatskimi volitvami v Nabavljalno
zadrugo
Akcijski odbor »Zadružne liste«, v katerem sodelujejo zastopniki vseh železničarskih skupin, izvzemši zve-zarje, je na pamflet, ki so ga izdali zvezarji proti »Zadružni listi« odgovoril s posebnim letakom, ki ga objavljamo v vednost našim čitateljem:
Čl&ncm Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic.
Dejstva govore drugače
Železničarji-člani naše Nabavljalne zadruge smo ustanovili za predstojeće volitve delegatov akcijski odbor iz vseh kategorij uislužbenstva in delavstva, da slednjič 'poskusno vendar uvesti v to našo važno gospodarsko ustanovo nekaj več gospodarnosti in več zdravega socialnega čuta in da razbijemo trden obroč onih maloštevilnih izbrancev, ki so si in si še lastijo imonopol na vodstvo zadruge.
Naslovili smo na zadrugarje kratek apel, v katerem jim stvarno in brez vsake osebne osti javljamo to svojo namero in jih pozivamo na delo za uspeh naše »Zadružne liste«'
Kot odgovor na ta naš apel je Oblastna uprava. U. J. N. Ž. B. Ljubljana izdala na petih listih onemogel izbruh jeze poid naslovom »Dejstva govore«, v katerem poleg neokusne samohvale mrgoli osebnih nami-gavan;, nestvarnih sumničenj in hudobnih nasvetov. Obenem je izšel tudi v Glasniku U. J. N. Ž. B. štev. 1-1936 članek, ki vsebuje na kupe natolcevanj, podtikanj in prostaških psovk na naslov vseh, ki se drznejo biti malo drugačnih misli kakor brezimna Oblastna uprava U. J. N. Ž. iB., o kateri se ve, da ne predstavlja niti volje večine svojih članov, še manj pa voljo večine zadružnega članstva.
Zvesti svojemu načelu, da ostanemo vzlic vsemu stvarni in na dostojni višini, ugotavljamo:
1.	Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic je bila ustanovljena z uradbim odlokom kot prisilna organizacija- Pri njenem snovanju so sodelovali železničarji vseh kategorij in vseh svetovnih naziranj. Takratna zveza jugoslovanskih železničarjev je stala ob strani. Toda, ko se je ta gospodarska institucija. opomogla in ko se je pričelo dio takrat neplačano ali malo plačano odborni-ško delo obilno honorirati, se je Oblastna uprava U. J. N. Ž. B. začela intenzivno zanimati za zadrugo in je v resnici stvar pri-tirala tako daleč, da zadruga danes skoraj res ni več železničarska, ampak njena institucija. O tem ali je to zadrugi v korist ali v škodo, bodo imeli priliko in dolžnost obširno razpravljati novo izvoljeni delegati.
2.	Oblastna uprava šteje udeležbo polnopravnih zadrugarjev na prihodnjih delegatskih volitvah, ki pa se niso o tem preje sporazumeli z Oblastno upravo U. J. N. Ž. B. za hercstratsko delo in peklenski načrt, kako oropati železničarje za milijone zadrugi-ne imovine. Zadružna pravila predvidevajo volitve delegatov po večinskem volilnem sistemu, ki nam sicer ni simpatičen, toda tudi ta sistem daje zadrugarjem pravico, da se postavljajo kandidatske liste in da se delegati volijo in ne imenujejo po kakem Vodji. Te svoje zadrugarske pravice sl ne pustimo kratiti od nikogar in se je bomio poslužili, pa najsi je to komu prav ali ne. Na kak način naj bi se ,s tem spravljala v nevarnost imovina zadruge, ne razumemo.
3.	Zadrugarji, ki se istovetijo z ozkim krogom odločujočih ljudi okoli Oblastne uprave U- J. N. Ž. B. ali okoli sedanje zadružne uprave, pa najsi so Slani U. J. N. Ž, B. ali kake druge, ali nobene strokovne organizacije so doslej še pri vsakih delegatskih volitvah in pri vsakem občnem zboru iskali kompromisov in so skušali dobiti vsaj malo vpliva 'pri vodstvu zadiru^e in.^ nekaj vpogleda v njeno poslovanje. Odločujoči so znali to vedno preprečiti, dasi so mnogokrat preje drugače obljubljali. Danes, ko so, tako vsaj upamo, metode ustrahovanja na veliko za vselej končale, bodo imeli zad.ru-garji priliko, da neovirano izrečejo svojo volijo, kako in kdo naj gospodari v njihovi ustanovi.
Za njihovo zaupanje se more potegovati tako Oblastna uprava U. J. N. Ž. B., kakor tudi vsakdo drugi. Pri vsem 'tem imata Oblastna uprava U. J. N. Ž. B. in sedanja uprava Zadruge še to prednost, da so vsa tehnična sredstva za izvojevanje -zimage v njenih rokah. Ta prednost bo gotovo do kraja in temeljito izkoriščena- Koliko bo pomagala, bo pokazala bližnja bodočnost. Toda
oni, ki so jih doslej vedno znali potiskati ob stran, jih pri tem ne bodo podpirali. Tudi ne za ceno kakih malenkostnih koncesij, ker so bili doslej še vedno prevarani in so izgubili zaupanje v iskrenost in dobro voljo sedanjih gospodarjev zadruge.
4.	Zahteva akcijskega odbora, naj se v interesu bednih železničarjev znižajo cene življenjskih potrebščin, je po izjavi Oblastne uprave U. J. N. Ž. B. demagoška gesta. Ko je stavil v »Zadrugarju« štev. 3-1934 isto zahtevo pa ne v interesu železničarjev, temveč zato, da se otvori boj proti zasebni trgovini, idejni vodja današnjih gospodarjev zadruge, je bila to najbrže sijajna misel, proti kateri Oblastna uprava U. J. N. Ž. B. ni prav nič protestirala. Tako je, da če dva delata isto, vendarle ni isto.
5.	Ponudba članom akcijskega odbora, naj se prepričajo, da se ne dajo cene prav -nič znižati, ni bila mišljena iskreno, kar se vidi iz tega, da se je hotel -dovoliti le vpogled v zadružne knjige, ne pa tudi v važne priloge in celotno poslovanje. Ta demagoška ponudba je bila upravičeno odklonjena, kajti čas, k-o bo poslovanje zadruge v detajle -razgrnjeno pred’ vsakim njenim članom, ni več daleč- Takrat nikomur, ki bo res hotel pregledati poslovanje zadruge, ne bo zadostoval vpogled v bilanco, ki -se da sestaviti tako in drugače, vedno po volji vodilnih in vselej tako na široko, da se iz nje same nič ne vidi.
6.	Demagoški in zloben poziv, naj se »eden« izmed članov Akcijskega odbora pouči naravnost proti upravniku Saveznega mlina -o nakupnih cenah moke, odklanjam-o. Upravnik mlina je uradnik Saveza in ni dolžan, pa tudi ne sme -dajati neupravičenim ni-kakih podatkov. Ako bi to storil, b: moral odgovarjati disciplinska svojemu {Josloda-javcu — ,Savezu, Mopda vis-oko-dostojni, iskreni in možati naši nasprotniki to želijo, ker mislijo, da hi to škodilo akcijskemu odboru ali vsaj »enemu« njegovih članov. Pa tudi ni potrebno hoditi v -daljni Savezov mlin -po informacije, ko se -morejo dobiti bližje mn.ogo bolj prepričevalni dokazi.
Ako primerjamo zadnje cenike »naše« in neželezničarske Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Mariboru, posebno glede »glavnega potrošnega predmeta« moke, ki jo obe dobavljata pri Savezu nabaviljalnih zadrug, vidimo, da so cene vseh vrst moke pri drugi za 0.20 Din manjše. Tako n. pr. stane krušna moka štev. 5 pri mariborski zadrugi Din 2.45, nri naši pa Din 2.65. Torej je moka pri mariborski zadrugi za 714 odstotka cenejša, kakor pri zadrugi, v kateri gospodari Oblastna uprava U, J. N. Ž. B. Ako -bi naša zadruga prodajala po tako niz-k ceni, bi -se zelo približala »-demagoški zahtevi« akcijskega odbora po znižanjiu cen za 10%. Ako se še upošteva, da imajo železničarske za-dr-uge ugodnosti, ki jih druge nimajo, bi se dalo 10% znižanje morda popolnoma izvesti, seveda, ako bi gospodarili v naši zadrugi drugi ljudje.
S tem v zvezi bi bilo -prezanimivo ugotoviti, zakaj je v Mariboru okoli 1400 železničarjev, med njimi tudi članov U. J. N. Ž. B. izstopilo iz železničarske in pristopilo v Nabavljaln-o zadrugo drž. uslužbencev. Tudi o lem bo moral temeljito razpravljati prihodnji občni zbor zadruge.
Nimamo več volje še nadalje polemizirati s svojim neresnim, nestvarnim in kričavim nasprotnikom. V očigled bližnjih delegatskih volitev pozivamo vse člane Nabav-Ijalne zadruge — ne glede -na to, kateri, ali tudi če ne pripadajo nobeni strokovni organizaciji, in ki hočejo, da bo zadruga postala resnično gospodarska ustanova vseh železničarjev brez izjem., v kateri se bo delalo nesebično in gospodarno v korist vseh, da upošteva naslednje:
a)	zahtevajte, -da se vam glasovnico brezpogojno izroči v roke; ako je ne dobite, zahtevajte jo osebno pri pristojnem delegatu, odnosno -pri upravnem odboru zadruge;
b)	ne zadovoljite se s tem, da potrdite prejem glasovnice in ne prepustite je zaupniku sedanje večine upravnega odbora;
c)	-ne ustrašite se .nikakih groženj, ki so to-po-t prazne in glasujte za kandidate naše »Zadružne liste«;
d)	glasujte -osebno ali pooblastite, da odda Vašo glasovnico le zadrugar, -o katerem veste, da je zaupnik akcijskega odbora »Zadružne liste«;
e)	skrbite, da bo na dan volitev -pri vsaki volilni edinici ves čas -glasovanja in skrutinija navzoč vsaj po en zaupnik »Zadružne liste«.
Volitve v Nabavljalno zadrugo
Sloga, enotnost in brezpogojna disciplina bo prinesla Oblastni upravi zvezarjev zmago pri volitvah v Nabavljalno zadrugo. Podrejeni zvezarji direktive že dobro izvajajo. En primer; »Ti boš kandidiral na »Zadružni listi« proti zvezal jem? Ali ne veš, da si še vedno pogodbeni delavec« Kar naredi to in jutri boš lahko zaposlitev iskal drugje!«
Priče za tako »brezpogojno disciplino« so na razpolago. Ali je morda direkcija pooblastila kakega progovnega mojstra, da sme tako izvajati svoj vpliv za to, da bi gg. zvezarji mogli še nadalje »nesebično« izvajati gospodarsko delo »po vzorcu reždal-skih pionirjev« v Nabavljalni zadrugi?
Zvezarske kandidatne liste se sestavljajo. »Ali si res prevzel kandidaturo na zve- ] zarski listi?«	.
»Oprosti, lepo mesto ima-m sedaj, Ker sem pod streho. Pomisli 1/4 je bil pri meni
in prijateljsko svetoval, da grem na listo. Veš z bikom bosti se, ni -dobro, tako se mi vsaj bati ni treba.«
Hoteli smo solidarnost in slogo, ugotavljajo zvezarji v svojem letaku. Sedaj so bili za solidarnost in -slogo, kje pa so imeli te P-arole tedaj, ko so m-etali iz Nabavljalne zadruge Korošca, Ceraja, Mravljeta, Železnika, Mikca, Kiovskyja, ker niso imeli oblečene prave -uniforme zvezarjev. Parola je bila tedaj: »le čistokrvni zvezar bo gospodaril v Nabavljalni zadrugi«.
»Naša« zadruga — vpijejo zvezarji v svojem letaku. Železničarji so mislili, da je zadruga železničarska ter so se predrznih, da bi sestavili listo delegatov iz vseh železničarskih skupin. Sedaj -so uvideli, da. so naredili, »zločin«, ker s-e h-očej-o vtikati v -zvezarsko zadrugo. Prebrali so letak zvezarjev in iz njega ugotovili sledeče misli, ki
so se rodile v bistrih zvezarskih glavah. »Železničarji roke proč od zadiruge, ker tu bomo gospodarili !e mi zvezarji. Sedaj, ko imamo upravo zadruge v rokah mi zvezarji, je nadstrankarska in poštena. Če bi prišel v upravo kak nečlan zveze, pomeni to za zadrugo (pardon najbrže za zvezo) propast. Herostratski čin je, ee hočejo člani sami postavljati delegate. Saj oni vendar ne vedo, kdo je sposoben za delegata. Zahteva se mnogo: Med drugim mora znati kimati k raznim predlogom in vzeti na dan občnega zbora bonbončke ter 'glasovati ,za to, kar sklene kompanija Deržič in Punčuh. Zločin bi bil, če bi hotel kdo na pr. našega Johana Škerjanca (znanega iz Trsta, kjer se je udej-
stvoval kot neustrašen borec za nacionalizem) nadomestiti z drugim odbornikom.
Če bi šli uradniki, strojevodje, kurjači s svojimi društvi skupno s zvezo, bi bili na pravi poti in sposobni za delegate, tako pa so navadni -razbijači, ki hočejo -zadrugo uničiti. Še -je čas, da se spreobrnete in kot spokorniki krenete pod zvezarsko zastavo in dobili bodete celo mesto v upravni odbor, drugače pa naj pade ca vas ogenj in žveplo.«
Kljub tem mislim zvezarskega letaka pa pravijo zadrugarji, da bodo letos riskirali tudi ognjeni dež, da dosežejo, da ne bo zadruga več »naša« t. j. zvezarska, marveč železničarska.
Dopisi
Progovna sekcija Zidani most
Minuli so božični prazniki in Novo- leto, p-a tudi moka, ki so 'jo »nacionalni« razdelili svojim zvestim, je -že -gotovo -pošla, samo brezplačni do;pusti nas pa še po novem letu spremljajo. Kar -se moke tiče, je bila letos malo bolj pravično razdeljena kot lani, -da-sir-avno jo je bilo manj, A b-rez kritike pa vseeno ni bilo med tovariši: »lani sem debil 75 kg, pa še porbanta 6 m, a letos pa samo 11 kg moke. To je premalo, bomo pa odstopili i. t. -di.«, kakor je pač navada pri ko-ri-sbod-ovcih. Mi pa pravimo takole:- Železničarska organizacija naj ne bo nikakše-n podporni fond in naj si ne kupuje članov z raznimi -darovi, ki so le trenutnega pomena, Železničarska pjfganizaciia mora biti borbena organizacija, ki se naj poteguje za dobrobit in pravice železniškega os-obja. Posebno v pogledu brezplačnih dopustov prog, delavcev je imela nacionalna organizacija .priliko pokazati svojo moč, saj pravi;,o da ima 35.000 članov, in kot taka bi morala doseči da bi železniška -uprava morala ravno tako -spoštovati in uvažev-ati delavski .pravilnik, k-ot ga mora -delavec. Vedite, da mi ne prosimo miloščino-, pač pa zahtevamo, da se nas smatra za polnopravne železničarje, in se nam -da možnost, da delamo vsaj toliko šiht-ov, kot nam jih -pravilnik predvideva, ako že res ni mogoče vseh ši-btov nam pustiti -delati. Naj se uprava -zaveda ka-j dela z nami, da nas in naše družine -polagoma uničuje, ker mi smo s tem takorekoč obsojeni na počasno gladovno smrt.
Brezplačni -dbpusti so na dnevnem redu -sedaj leto za letom in vsako leto hujše, ter smo že zdavnaj popolnoma izmozgani. Kako si morate misliti, da bi delavec izhajal, ki ima veččlansko družino, pa še mogoče v tujem stanovanju, ak-o napravi na mesec 8 do 12 šihtov ter dobi p-ri plači mogoče 100 do 200 Din, ako ni član Nabavljalne zadruge. Ako je pa član te ali pa še mogoče Kreditne zadruge, potem pa še dolžan ost-a-ne, namesto -da bi dobil kaj plače. In s čim se na-j potem živi, kako naj otroke napravlja in v šolo pošilja? V šoli se tudi zahteva, češ ste otroci železničarjev', si pa že lahko potrebščine kupite. Kajti pri dolžnostih merijo železničarje vse po enem merilu, n-e-glede na to ali zasluži dvesto Din na mesec ali pa dva jurja. Isto -se godit miarsikakemu delavcu, ki poseduje svojo hišico-, v pogledu zgradarine. Smatra se istovrednim z drugimi železničarji, dasi zasluži komaj eno četrtino tega kot nastavljenec, a je -zgradarina v mnogih slučajih odmerjena višja kot kakemu nastavljenem In kako naj ta delavec plačuje vse to, ako ne zasluži niti za vsakdanjo brano?
Zato apeliramo na vse železniške merodajne faktorje kakor tudi na naše poslance, da se že enkrat zavzamejo za nas delavce in ukinejo brezplačni dopusti.
Vi sotrpini, delavci in profesijonisti, vi se pa zdramite vendar enkrat iz nezaved-n-osti ter združite svoje moči v borbi za človeka dostojno življenje.
Jesenice
Od nas se nikoli ničesar ne sliši ter bi marsikateri mislil, da se nam najboljše goidi. Da temu ni tako, nam povedo naslednje vrstice. Najbujše je prizadet pri nas delavski stan. Postajnih delavcev že kmalu več ne bomo imeili in še kar jih je, so to sami ostareli ljudje približno 50 in več let stari, ki so po težki službi že izmozgani in te ljudi se uporablja za težka dela na prekladišču. Poleg teh imamo še -nekaj nastaviljencev, ki so imeli to srečo da so po več letih službe brez svoje krivde prišli v skladišče. Včasih so nastavljenCa dali za kazen (smatrali So to za veliko kazen) v skladišče, danes pa to ni nič novega, saj se da bolne in za eksekutivo nesposobne v skladišče.
Imamo pri nas tudi več skladiščnikov, ki z -delavci postopajo po človeško razen enega, ki je znan »Deržičevec«. Ta človek ima navado groziti starejšim ljudem s šefom. Ako ne zmoreš dela tako kakor mlad delavec pri 25ih letih, si v nevarnosti, da boš kot »slab delavec« označen in prestavljen k še težjemu delu. V očeh g. šefa pa si potem slab kljub temu, da si moral celi dan voziti težke zaboje po 250 k-g in se mučiti .pri razkladanju več tisoč kg težkih strojev. Nismo še pozabili tragično preminulega delavca, ki ga je lansko leto stisnilo pri Pp" pravlja-nju vozovnih naklad na prekladišču in je tako tik pred upokojitvijo (bil je 60 let star) -dokončal svojo težko življenjsko pot. Ta dtejstva dokazujejo, da potrebujemo pri nas v skladišču tudi mlade delovne moči, da bi se slar-e ljudi ki so bili vsled starosti ali bolezni od g. šefzdravnika spoznani le za lahko službo, -dodelilo res v lažijo službo, ker prav za to službo tudi manjka ljudi. Na ta način se bodo preprečile -nesreče, osobje ne bo na starost zapostavljeno in tudi za točnost dela in prometa bo -preskrbljeno. Torej, naredite tudi tu red.
Nabavljalna zadruga v Kranjski gori
Pred par leti je kupila Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. -žel. v Ljubljani, v
Go-jzdu pri Kranjski gori precej obsežno stavbno parcelo z namenom, da postavi tam zavetišče najbedmejšim in bolehnim svojim članom. Letos je postavila zadruga na tem mestu prv-o dvostanovanjsko hišo. Zgradba je bila končana pozno. Vodstvo zadruge je hotelo že ,za lanske božične praznike osrečiti par »najbednejših« svojih članov s tem, da jim da na razpolago v svoji stavbi zavetišče, kjer bi vsaj čez praznike pozabili svojo bedo. Ker stavba še ni bila sposobna za stanovanje, ker še ni -bila suha, je najelo vodstvo upokojenca R., da je 14 dni dnevno kuril štiri -peči in sušil stavbo.
Par dni pred' prazniki je bil v novo--otv-oirjeni stavbi likof, katerega se je udeležilo precejšn-je število teh »bednih« iz Ljubljane. Likof je sličil .po izpovedi navzočih nekaki svatbi, kjer je bilo v izobilju jedi in. pijače. -Da bi pa za likof ne bili preveliki izdatki, je pripeljal -par d-ni prej zadružni tovorni avto vso zato -potrebno pijačo in jedačo iz Ljubljane. Nekaj teh »bednih« je ostalo potem čez praznike po-d tem zadružnim krovom da sc navžijejo sve-žega zraka, katerega tako zelo pogrešajo -pri svoji službi v ljubljanskih pisarnah.
To in še govorice, ki se širijo, da je obljubil nek uplivni član zadruge skupini okoli bivše J. N. S, večji znesek, -da bi se prestavila postaja v Gojzdui v bližino vile vplivnega veljaka g- M., je dvignilo med člani zadruge v Kranjski gori in okolici močno kritiko.
Na podlagi tega prosimo vodstvo zadruge, da nam pojasni sledeče: Prvič: koliko je resnice na govorici glede podpore za -premestitev postajališča v Gojz-du? Drugič: odkod ima vodstvo pravico da tako samo-voilj-no uporablja zadružno premoženje v potratne in luksuzne svrbe, kakor je navedeni slučaj v Gojzdu. In 'to danes, ko na stotine železničarjev članov nabavljalne zadruge in njih družin od mraza in gladu -umira? Odločna -naša zahteva -pa je, da naj zadruga izdaja nujno potrebne življenjske potrebščine po najnižji ceni. Zbiranje rezervnega sklada naj se za čas krije omeji vsled težkega gmotnega stanja velike večine članov na najnižjo stopnjo. Izvedejo naj se volitve -po tajnem in proporcijonalnem sistemu.
Na članih samih pa je, da s svojim -odločnim nastopom te svoje zahteve uveljavijo napram osebam, katerih interesi so drugačni.
Iz jeseniške sekcije
Progovni delavci so popolnoma obupani, ker se brezplačni dopust najstrožje izvaja. Ker niso mogli v nekaterih krajih vsled snega v mesecu decembru odrediti izrabo celotnega predpisanega brezplačnega dopusta, so bili obveščeni, da morajo ostati januarja toliko več dni doma. Pri progovnem mojstru Arharju na Jesenicah bodo delali samo 6 dni v januarju. Zaslužili bodo komaj za odtegljaj za provizijski sklad m bolniško blagajno. Kako bodo plačali račun v Nabavljalni zadrugi ali trgovcu, kjer jemljejo živila, kako bodo plačali najemnino, mleko in najnujnejše potrebščine, o tem nikdo ne razpravlja. Je pač to odredba, da sme delavec dela ti le 6 dni, kako bo ži-vel, o tem razpravljati ne spada v njihov delokrog in pravijo, naj si delavec sam pomaga.
Res zadnji čas je, da bomo tudi progovni delavci jeseniške sekcije spregledali in obrnili hrbet takim prijateljem, ki so jih leta in leta vodili za nos, za njih pa ničesar ukrenili. Gospodje pač niso prizadeti, ker prejemajo mesečne plače, če delajo ali ne delajo in koncem meseca lepo in-kasirajo za edino zveličavno zvezo, mi progovni delavci pa stradamo.
na prireditev „zarje“ {
soboto, dne !• februarja priredi že-•sko glasbeno društvo »Žana« v Ljub-
s plesom, koncertom, kupleti in drugimi za-fcavrmi v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Začetek ob 20, uri.
Opozarjamo vse podpornike in prijatelje železničarskega glasbenega društva »Zarje« v Ljubljani, da se te prireditve udeleže ter prežive par veselih uric v krogu svojih znancev ter podpro nadaljni razvoj delavske godbe.
Zato sodrugi in sodružice, 1. februarja 1936 vsi na prireditev »Zarje«!
Tista: Liadsta «sta,na, d. d.. Maribor. (Preds.a.nitJos^Mat.) - -j™	lilra v Maribom
Odgovorni uredfiik: Adolf Jelen, Maribor. - Lastnik in Izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«.
°	. . ■	i a r r T_1    R	a V» /-»*■««