Timotej in Filemon Sgodba kerfhanfkih dvoj/.hkov. Mrishlofa .Slinilriu p o f 1 o v e n i 1 TIMOTEJ „ FILEIOHL Sgodba kerfhanfkih dvojzhkov. KRIJSHTOFA SHMIDA, Natifnil, saloshil, in na prodaj ,jili ima Joslief Blasnik, na bregu, Nr. 190. 1842 » Pervo poglavje. Ozhe ino mati. (Stari zhafi imajo sa naf mnogo lepih in uka polnih prigodeb. Med tem je pofebno tudi veliki j)oj, ki fo ga kri (tj a ni s Tur ki bili. Nekdaj fo bili Turki filno mogozhni in kri- ftjanam prav ftrafhni fovrashniki. Zlo mefto, ki je bilo sa ftarim Rimam naj vezhi in naj lepfhi fedesh kriftjanfkih zefarjov, Zarigrad (Konftanti- nopel) fo ofvojili, in naj lepfhi kriftjanfki tempelj, kteriga je, kakor tudi meflo, pervi kriftjanfki z e far, Konftantin Veliki, fosidal, v turfbk tempelj, ali kakor fvoje tempeljne imenujejo, v mofhejo prenaredili. Veliko deshel fo ofvojili, mnogo na¬ rodov v fvojo oblaft dobili. Med tiftimi narodi je imel tudi ogerfki na¬ rod pred njimi veliko terpeti. Hrabri Ogri fo fizer Turke v mnosih bojih premagali, pa do- ftikrat fo mogli tudi pred njimi omagati. Shaloftno in ftrafhno je te kervave sgodbe prebirati; v ftrafhnih smefhnjavah bojev — v podertijah vojfke —ne moremo ne fpreviditi, ne fposnati, zhemu Bog tako teshke nadloge želim ljudftvam pofhilja. Pa med mnosimi shaloftnimi prigodbami na semlji fe vundeV sgodi, de fe nam Boshja modra previdnoft, njegova miloft in lju- besen prav prijasno prikasbe. Is teh majhnih prigodeb fe snamo uzhiti, de Bog vefoljni fvet vlada, in vfe k modrimu, svelizhanja polnimu konzu napeljuje. 1 * 4 Na Ogerfkim fe je uk fvetiga Evangelja she sgodaj, she v naj ftarfhih zhafih, osnanovaJ. Pervi krilljanfki kralj, fveti Shtefan, je s fvojim pri- sadevanjem kerfhanfko vero na Ogerfkim vfelil, on je nefhtevivne zerkve fosidal, jim duhovne in uzhenike dal, in fi tako lepo ime ogerfkiga apo- fteljna pridobil. Tudi med posnejfhimi ogerfkimi kralji fo bili moshje, ki fo, kakor vfe njih rodovine, od duha kerfhanfke vere goreli. To prizhuje kra¬ ljeva hzhi ki je s nemfhkim knesam sarozhena in po imenu Elisabeta v zeli nemfki desheli sna- na bila. Po nji fe nifta le kneshka rodova, te- muzh tudi Ogerfko in Nemfhko bolj poshlahtnila. V posnejfhih zhafih, ko fo fe hrabri Ogri sa kralja in zerkev Turkam, takrat naj ftrafhnifhim kriftjanfkim fovrashnikam, in njih nepravizhni- mu oroshju v bran ftavili, nifo bile le rodovine vikfhih kanov, temuzh tudi manj imenitne prav kerfhanfkih mifel in polne poboshnolli in vfake zhednolti. Ismed naj bolj plemenitnih mefzhanov je bil kupez Luzij, kteriga fo savolj njegoviga veliziga bogaftva, fhe bolj pa savolj njegoviga ftrahu boshjiga in njegove pofhtenofti fpofhtovali. Njegovi fomefzhani fo ga, kakor fo she ali zhednolt, ali. pa bogaftvo bolj zhiflali, le dobri- ga ali pa bogatiga Luzija imenovali. Njegovo sheno Hedviko fo savolj njene pofebne lepote, fhe bolj pa savolj njene zliednofti in miloferzh- nofti zhaftili. V prav frezhnim sakonu fla shivela. Le dvoje otrozhizhev fla imela, dvojzhka fla bila. Oba bratza fla bila enako dobriga ferza, vefeliga in prijasniga duha. S fvojimi rudezhimi lizami, s fvojimi kodraftimi in rumenkljaftimi lafmi, fla 11 bila tako podobna, de jih ni bilo mozh 5 lozhiti, slaki pa ker ka bila^enako oblezhena. She ftarfhi bi fe bili nad njima motili, ko bi fi ne bil vlak fvojiga imena dobro v glaro vtifnil. Enimu je bilo ime Filemon, drugimu pa Timotej. Ime Filemon fo li ozhe isvoljili, ker jih je vefelilo, de je naj vezhi apollelj Pavel tudi mef- zhanu, Filemonu s imenam, kteriga je fvojiga brata in fodelavza imenoval, prav lep lili pifal; mati fo pa pri f. kerftu ime Timotej isvolili, ker je Timotej, kteriga je f. Pavel fhe mlade n z ha fhkofa pokavil, od njegove matere in kare ma¬ tere v zhiki veri srejen in s mladih nog v fve- tim pifmu poduzhen bil. Sklenili fo, fe pri reji fvojih otrok po isgledu teh fvetih shen ravnati. Oba, ozhe in mati, ka bila ne le s jesikam, tcmuzb tudi s vlim ferzam krikjana; fposnanje Jesufa Krikufa ka zbes vfe fvoje bogakvo obraj- tala. Prisadevala ka li oba, tudi fvoja fantizha s pervih let Boga in Jesufa Krikufa fposnavati uzhiti, in ju ref poboshno in kerfhanfko isrediti. Ozhe lizer nifo doki vtegnili, kupzhija jih je prevezh mudila. Pa mati fo imeli fantizhka vedno pri febi. Ko fo pri fvojim delu fedeli in fhivali, ka oba pri njih kala, in pripovedovali fo jima s vfo neshnokjo (Zartlichkeit) in prijasnokjo poboshne miloftne matere, kar naf fveto pifmo od ljubesni Boshje in Jesufa Krikufa uzhi. Fantizhka fe kar nika oserla, in dokiki’at fo jima fvitle folse po lizih tekle. Ko ka bila fantizha fhek let kara, fo jima mati nevarno sboleli. Ozhe fo bili fkorej vedno pri njih pokelji; fantizha ka pa neprenehama, vfak na eni krani pokelje kala in teshko jima je djalo, zhe fo ju k jedi poklizali. Ko ka nekiga dne sa miso fedela, ka flifhala, dc dekla drugi 6 pravi: „0h, nizh upanja ni vezh! Dobra gofpa bodo gotovo umerli.“ Oba fe vllrafhita, de obledita. K materi koj hitita, fe vllopita s povzdignjenimi rokami in s folsami k policiji in v fvoji otrozhji prollolli rezheta: „0h, ljuba mati, profiva vaf, nikar fhe ne umrite; one sapultite naju! Ljudje pravijo, de hozhete umreti. 44 Mati jima do fols ganjeni pravijo: ,,Ja, ljuba moja otroka, ref zhu- tim, de ne bom vezh is te poftlje vltala, ako ravno bi fhe rada dalj pri vama oltala. Pa ljubi Bog hozhe imeti, de vaju sapullim, in kar on hozhe, je fhe smiraj naj bolji. Sdaj me pa ho¬ zhe k febi vzeti. Gori je veliko lepfhi in bolji, kakor tukaj na semlji, Tam ni ne bolesni, ne fmerti ; tam fe nizh ne ve ne od shalovanja, ne od shalolti; tam je sgol vefelje in svelizhanje. Ako poboshno shivita, bota tudi tje prifhla! 44 Mati fo jima v fvoji bolesni fhe mnogo do¬ brih naukov dajali. Nekiga vezhera, ko fo ozhe in otroka pri pollelji itali, je na naglama oble¬ dela. Proti nebu fvoje ozhi povsdigne ter nepo- pifljivo radollna in vefela rezhe: „Sdaj o Gofpod, me k febi klizhefh. 44 Roko je fvojimu filno sha- loftnimu moshu podala, de bi flovo vsela; obe roke je Itegnila in jokajozhima fanlizhama na glavo poloshila, ju blagoflovezh: „Kar fim vaju dobriga uzbiti snala, —- rezbe s flabim glafam, — Jim vama svetlo in pofhteno povedala. Storita sdaj tako! Ljuhesen boshja in Jesufa Kriltufa ollani v vajnih ferzih! Nepervolita nikoli, tudi ne v naj manjfhi greh! V" nebelih fe bomo so¬ pel vidili! 44 She snamnje fvetiga krisha je zhes nju llorila ; vfa shalollna tla bila sraven nje po¬ kleknila. Ona fhe nekolikokrat sdihne, ozhi ji vgafnejo in — umerje mirno in frezhno. 7 Ozhe fo oba fantizha fhe enkrat k truplu mertve matere peljali, preden fo jo is poltelje v mertvafhko trugo poloshili. Ponovili fo jima fhe opominjevanja rajnke matere; obljubiti jim morata, prav po kerfhanfko shiveti in umreti. S urozhimi folsami jim obljubita, in tudi ozhe- ta folse filijo. Nepopifljivo shaloften in zherno oblezhen je fhel sa pogrebam. Fantizha lla fhla jokaje in ihtijozh pred njim. Neisrekljivo veliko ljudi je bilo pri pogrebu. Ne ozhefa ni bilo fuhiga. Ubogi fo hudo jokali, ki fo s poboshno, kerfhanfko gofpo, mater sgubili. Naj bolj fta fe pa fantizha ubogim in bogatim fmilila, ki fta v fvojih zhernih oblazhilih, s bledimi oblizhji in sjokanimi ozhmi trepetaje v grob gledala. ,,Nesapopadljivo je, — fo djali marfikteri ozhe, marfiktera mati, — sakaj je Bog tema otrokama tako dobro mater vsel!“ Duhoven, ki je na grobu navadne molitve opravljal, je flifhal te befede; rezhe sbrani mnosh- zi: Pogovori, ki jih is vafhih uit flifhim, me opomnijo befed fvetiga pifma: „0zhe in mati fta me sapuftila; Ti pa, o Gofpod, me ohranifh! 44 To fo tolashne befede vfim firolam; tako imajo vfe firote govoriti. Tema jokajozhima fantizha- ma je dobra mati vseta; pa ko bi jima vtegnil tudi ozhe umreti, ali ju ozhe sgubiti — hi le vunder vfi v teh hefedah tolashbo imeli. 44 Opomnil je, kako je Joshef, Jakobov fin, fhe dete naj pred mater sgubil, po tem pa fhe fvojimu ozhetu vset bil5 tudi pravi, kako fe je bil Bog mladenzha ufmilil, ter njemu in njego- vimu ozhetu veliko radolt pripravil. To je du- ho ven morebiti s boshjo pomozhjo v duhu pre¬ roka govoril. She dalje je govoril in tako fklenil 8 fvoje govorjenje s Davidovim befedami: „MIad lim bil, in fim fe pobaral ; pa nikoli nilim pra- vizhniga vidil sapufheniga, ali njegovih olrok kruha proliti.“ Drugo poglavje. Ukradena otroka. Po materni fmerti je bilo ozhetu in njego¬ vima majhnima linama prebivalifhe v meftu filno shaloftno. Nekoliko milj od mefta je imel na kmetih pri veliki vali prav lepo felifhe. Tjte fe je sdaj podal. Tukaj je miflil tudi v pokoju fvoja otroka odrediti. Vedno ju je imel pri febi, ne le farno pri jedi in na fprehodih, temuzh tudi kadar je v fvoji kamri pri pifarfki miši fedel, lla fe imela kaj s glave uzhili, pifati ali pa tudi igrati. Ako je ravno imel mnogo opravkov, li je vun- der kake dve ure na dan pridobil, de ju je uzhil. V tej nju ftarofti jima je bil on tukej na kmetih edini uzhenik. Sjutraj in svezher je s njima molil; s njima je obifkoval ob nedeljah in prašnikih zerkev, in s njima je bil pri boshji flush- bi, vfakikrat jima je doma dnevni Evangelji bral, in fe s njima od njega pogovarjal. Kadar je s njima na vert ali na polje fhel, ju je lepote boshjih del opominjal. Ta dva ljubesnjiva fantizha lla bila po ma¬ terni fmerti njegovo edino vefelje. Pa tudi is zeliga ferza lla ga ljubila in v viim lla mu po¬ korna bila. Lepi up, ki mu je s milima fan- tizhama zvetel, mu je tudi bolezhino savoljo sgube neposabljive matere manjfhal. Pa kmalo je blasiga mosha novo, fhe vezhi gorje sadelo. 9 Vfak teden je mogel nekoiikokrat po kupzhij- fkih op ravilih v mefto iti; slafti je bilo to ob dne¬ vih isplazhevanje bres vfiga odloga potrebno. Neki dan je mogel sopet v mefto iti, ker je imel s tergovzi vashen opravek poravnati. Milo fe je od fantizhev poflovil, ju svefti fkerbi pefterne, ki ju je rediti pomagala, she priletni, prav po- boshni shenfki, isrozhil ter obljubil, fe svezher domu verniti. Fantizha ga do konja fpremita. She enkrat ju kufhne, fe ufede na konja ter prozh sdirja. Pred hifho je bil lep , velik proftor ; v fredi fo ftale kofhate drevefa, in krog in krog je bil s zvetkami in zvetezhim germovjem ofajen; fhi- roka, s zbiftim pefkam pofuta ftesa, sa hojo in voshnjo ravno pripravna, fe je vila okrog po- dolgaltiga seleniga prodora. Tukaj fta fe fantizh- ka igrala; vezhkrat fta na lepi seleni travi v ftavo fkakala, shogo bila, ali pa po pefheni ftesi obro- zhe v kroge gonila. Vfako jutro fta zvetke, ki fo fe v novizh raszvetele, ogledovala; pa nifta fe jih dotaknila , ako ravno jima ni bilo prepovedano jih tergati. Vefelo fta ljubo prepevanje plizhev, ki fo med zvetkami gnjesdili, poflufhala. Ko fta fe fpet danaf fantizha sa podpas-bo okoli grede vodila, vgledata pri zvetezhi roshi, ne daljezh od figoviga drevefa, povesnjeno roshno pofodo, ki je bila na ftrani nekoliko odkrufhe- na. „Ta vunder ne gre iim, rezhe Timotej, vertnar bi imel take rasbite pofode vunder bolj hraniti.“ Filemon jo vsame prozli, de bi jo kam drugam prenefel. Pa kako fe sazhudita, ko ptizhje gnjesdo pod njo sagledata. Petero mladizhev glafno zvili in odpira male rumenkljafte kljune, s? Po je tafbizno gnjesdo;;“ pravi Timotej „glcj 10 tam ftarka fkerbno okrog leta; mifli, de ji ho- zheva mladizhe vseti.“ „Nak’, nak’, rezhe Filemon, nizh shaliga ne bova tvojim mladizhem Itorila 1 “ Zhepino fpet nasaj povesne, in oba fantizha nekoliko hopinj nasaj kopita, vidit, zhe bo kara tafhiza fpet k fvojim mladizhem prifhla. Kmalo fpet pride, v kljunu jim muho nefe , in fmuk- nje fkosi ljuknizo pod pofodo. Fanta fe tega vefelita, in Timotej pravi: „Prav tako je, kakor fo nama ozhe djali. Ta ptizhiza v niškim ger- movju gnjesdi, ali pa v majhnih ljuknizah pod semljo. V tej pofodi je fhe bolj pripravno meko sa fvoje gnjesdo nafhla. Oh kako fe bodo ozhe vefelili, kadar jim bova gnjesdizhe s petimi mla- dizhi pokasala.“ Sdaj je zhedno oblezhen mosh k njima ko¬ pih Ta je pred nekoliko zhafam vezhkrat po opravkih k nju ozhetu hodil, in ker jima je vfelej kak majhin dar otrozhjih igrazh prinefel, ka ga fantka prav prijasno posdravila, in koj mu pripovedujeta, kaj ka bila ravno kar nafhla. Gnjesdizhe ka mu hotla pokasati. ,,A tiko gnjesdi¬ zhe tam? je rekel. To she posnam; to ni nizh pofebniga. Druge gnjesda vama liozhem poka¬ sati, de fe bota zhudila; defet mladih je v njem; njih kara, ki ka vedno sraven gnjesda, ka bres prilike lepfhi mem tafhize. Svetita fe, kakor sgol slato in shlahtni kamni. In peti snajo tako lepo — tako lepo, de naj fe flavzhek pred nji¬ ma fkrije. Vidva fhe taziga nikoli niha flifhala in vidila. Tam v germovju sa vafho hifho je gnjesdo. Le pojdita s mano ; vama ga bom pokasal.“ Polna radohi greha fantka s njim. Germovje jo bilo le kakih ko hopinj od hifhe. Ko ka lje¬ ke j prifhla , drusiga mosha s dvema konjama sa- 11 gledata. Y T faki mosh sagrabl urno eniga fanta in fe s njim na konja saluzhi. Fantka fta hotla na pomozh klizali, pa mosha fta jima s rutami ufta samafhila ju s plajfhem prekrila in fe v dir da¬ lje fpuftila. Proti vezheru pride ozhe bliso doma, pa zhudno fe mu sdi, de mu fantizha ne pritezhe- ta na proti; sakaj fizer fta mu vfelej radoftno na proti prifkakljala. Nikogar ni, de bi mu konja dershah S konja ftopi in v hifho gre. Vfa dru- shina je bila v sdolnizi sbrana. Vfi fo sbalovali in tarnali, in vftrafhijo fe njegoviga pogleda.— „Kaj je ? Kaj imate ?“ jih preftrafhen vprafha. „0 Bog,“ odgovori pefterna, ,,otrok ni vezli tu, in nihzhe ne ve, kam fta prefbla. Po vli vali fmo po njima poprafhevali; mnogo ljudi fmo poflali povfod v gojsd in na jesero ju ifkat, pa vfe saftonj.“ „Saj mende nifta utonila!“ rezhe ofkerbnik (Ver val ter). Kjeseru, kjer Ha v zbali, od miloftniga ozheta fpremljena mufhljizhke in pifane kamnizhke nabirala , nifta prifbla. Pa v blishnjim gojsdu je gojsdnik (Forfter) eno malih zhishem in kapizo, ki tam na miši leshi, na- fhel; tudi je vidil v mehki semlji fled dveh konj do zefte. Tam fe pa ni dal fled konj vezli od mnosih drusih konjfkih ftopinj raslozhiti 1 “ Bled kakor merlizh je ftal ozhe v fredi Tvo¬ jih sdihajozhih ljudi. Ozhi in roke je proti nebu povsdignil ter rekel! O mili Bog! Roji bi hotel, de bi mi bila vtonila! Pri tebi bi bila faj v ne¬ belih sda j lepa angeljzhika! Pa ukradena ! — oh to je ftrailino! Y r kakfhno nevarnoft vtegneta priti, de bi tudi hudobna zhloveka bila! — Pa kamor¬ koli prideta, povfod, o Bog! fta v tvoji roki. u Na kolena je padel in s terdno fklenjonima ro- 12 kama je klizal: „0 Bog', obvaruj ju Ti! — Obvaruj ju le pred greham!“ Dolgo je fhe mol- zhe molil, in molzhe vbavThi je fhel bres de bi bil Tvojim ljudem kaj ozhital, v Tvojo Tobo (Zimer). Tretje poglavje. Kupzhevavez s Jushnimi. Mosh, ki je bil fantizha ukradel, je bil bra- Than hudobnesh. S bogatim Luzijam je Tkufhal barantijo napraviti. Ta je pa kmalo Tpasii, de ga miTli sviti in prebriTani zhlovek kanili. „Pojdi!“ mu rezhe Luzij nevoljen; „s tabo nezhem nizh opraviti imeti.“ Goluf Te je po tem k drugimu kupzu v mebu podal; in sa veliko Thtevilo de¬ narjev ga je golufal. Golufani kupez je toshil Tvojo sgubo Luziju, pri kterim To reveshi in uboshzhiki gotovo smiraj pribeshaliThe in po- mozb naThli. Luzij je sa ogolufaniga Tkerbel. Golufa To vjeli in ga med ispraThevanjem neke meTze v jezho saperli. PoTledn jizh mu Todba bezhe. Denarje je mogel po verni ti in verh tega The ve¬ liko Thtevilo. denarjev sa kasen (fhtraTnigo) dati. Ta mosh je otroka ukradel, ki niba nizh vedila, kako nevaren zhlovek je on. Vidili To ga v tibim kraju. Neki ToTed je terdil, de je taziga mosba, kakor To ga popiTali, Te okrog hifhe pla¬ šiti vidil, pa mu ni na miTel prifhlo, de Te po¬ tepuhu tako TtraThno delo po glavi blodi. Luzij ni vezh dvomil, de je on to boril. PpvTod ga je ukasal ifkati, de bi sa Tvoja otroka svedil. Sto slat je sa njegovo glavo plazhali obljubil. Pa vTe ifkanje je bilo sabonj. Nikjer le ni dal vezh v dosheli vidili. 15 Ko je bil hudobnesh fvojo fodbo saflifhal in is jezhe prifhel, je od jese do Luzija vef'gorel in nizh drusiga ni miflil, kakor kako bi fe nad Luzijam smafheval. Vedil je, de ozhetu vezhi shalofti ne more ftoriti, kakor zhe mu draga otroka ukrade. Vmoril bi ju bil, ako bi fe ne bil fpomnil, de ju lahko kupzhevavzu s fushni- mi proda. „Inu, vmoriti ju nezhem!“ rezhe fvojimu tolovajfkimu tovarfhu, ki je bil tudi she savoljo takih hudobij, pa eno leto posneje, sapert. „Ljuba otrozhizha fta. De fta eden drusimu tako po¬ dobna, kakor jajze jajzu, je prav redko. Prodal ju bom raji, gotovo bom veliko sa nju potegnil .“ Zhes blishnjo mejo potegne s njima na Turfh- ko v pervo pokrajno mefto. Na Turfhkim je v vfakim vezhim mcftu na veliki zefti velika hifha, kjer popotniki oftajajo, in fe tri dni s potrebnim shiveshem ofkerbljujejo. Taka hifha je bila tudi v tem mehu. Ker fo pa od zhafa do zhafa mnogi bogati turfhki tergovzi tjekej sahajali, je neki bogatejfhi mosh nekoliko fob (zimrov) napravil, kjer fo sa plazhilo bolje shiveli in boljfhi ofkerbo dobili. V to hifho gre mosh s otrozhizhama, ollane v obzhinfki ifpi, kjer je po dnevu saltonj shivel; pa vunder gre vlaki dan v lepfhi fobe, in gleda, kteri bogati kupzi de pridejo. Pofled- njizh pride do Turka, ki mu je bilo Selim ime, in ki je s mnogoterimi lepimi fukni, fvilenimi (shidanimi) rezhmi in krafnimi sagrinjali kup- zheval, pa vunder tudi s fushnimi barantal, kar v Turzhii ni le perpufheno , temuzh tudi bres kasni. Fantizha mu pokashe in ju na prodaj po¬ nudi. Turk mu rezhe: ,,Prav ljuba otroka fta ref. Dopadeta mi. Pa kaj hozhem s njima sa- 14 zheli? Dolgo bi ju mogel pitati, de bi le manjfhi dela fushnih opravljati mogla.“ Ko fla fe pa fanta, ki fta dobro vedila, de ju hozhe v fushnoft pro¬ dati , pred njim trefla in trepetala, in zlo milo jokala; ju vender kupi bolj is ufmiljenja, kakor is shelje, s njima kaj perdobiti. „Pri meni bi vun- der vtegnila bolje imeti, kakor pri kom drusim,“ rezhe. Plazha prodajavzu, kar mu gre, in ki je bil s kupzhijo dolli sadovoljen pelje fanta s fabo v terg, kjer je ftanoval. Njegova nekako skazhena sbena ni bila s kupzbijo ravno dovoljena; njegovi otrozi pa fo imeli nad malima goftama veliko vefelje. Turk Selim , je pripuftil fvojim otrokam s tema ker- fhanfkima otrokama fe pezhati, s njima jelti, jim rezhe vkupej igrati in mnogotere majhne oprav¬ ke jima da. Toliko zhafa ju je miflil obdershati, de bi bila nekoliko odraftla in k mozhi prifhla, in de bi fe bila tudi od njegovih otrok, kolikor je naj bolj potrebno, turfhko govorili nauzhila. Tukaj bi fe jima bilo fhe doki dobro go¬ dilo , ko bi ju ne bilo prevezh ferze po domazhii in po ozhetovim domu bolelo. Naj huje jima je pa djalo, de nifta fmela s Turkovimi otrozi od Kriftufa govoriti, in de jima je bilo ojftro pre¬ povedano, tudi le njegovo ime imenovati. Z1leterto poglavje. Pohoshni vertnar. V tiftim tergu je bogat Turk prebival, s imenam Ibrahim, ki je imel velik, lep vert. Pofebniga, prav umetniga vertnarja je imel, ki mu je prav vfhezh bil. Selifha in fadja fe je tako obilno pridelalo , de ga nifo imeli le farno pri liifiii dovolj, temuzh de fo ga tudi mnogo ras- prodati mogli. Nekiga dne da bila oba fanta v vert boga- tiga Turka poflana, debi v velik jerbaf s dvema rozhajema selja nabrala. Vertnar, she prileten mosh prav zhaditljive p o da ve , je bil tudi kerfhanfki fushnik. Ravno je bil veliko gred na vertu prekopal in fe v fenzi drevefa na travo ufedel, de bi oddihnil. Bukve je bral 3 sraven njega je lopata leshala, velik kof ovfeniga kruha in malo kosjiga lira na plofhzhiku , sraven kteriga je verzh vode dal. Ko da fantizha, jerbaf vfak pri enim rozhaju der- shezh pred-nj dopila, ju je milo pogledal. Nad nju ljubesnjivo, pri vfim enako podavo in zhedno ogerfko obleko, ki da jo fhe od doma imela, le je prav zhudil. Prav prijasno ju po ogerfko posdravi ter jima pove, de je njun rojak. Oba fe nepopifiivo rasvefelita, ki sopet fvoj domazhi jesik saflifhita. Mosh jima sdaj ni bil vezhptuj; naj vezhi saupanje da sdaj v njega imela. Vpra- fha ju, kako da, fhe tako mlada otroka ime¬ nitnih darfhev, v fushnod prifhla ? Poveda mu fvojo sgodba in fe sazhneta milo jokati, ko da fvojiga drasiga ozheta imenovala. Dobri vertnar ju miloftno iolashi ter vprafha, zhe da bila she tudi v kerfhanfkim nauku poduzhena? „Kaj pa de, mu rezheta, vero in ozhenafh in angeljfko zhefhenje fva fe nauzhila. Vfak dan te molitve fkup moliva.“ Tedaj, rezhe mosh, molita mi ozhe nafh. Hoj fvoje rozhize proti nebu pov- sdigneta, molita in pogledata, ko da befeda sgo- vorila: „Ki ii v nebefih“ tako poboshno v ne- befa, de je mosha prav ginilo in vefelilo. Pohvali 16 ju in pove jima, de mu je Anton ime, in de je l;erfhanfki duhoven. Oba mu hozheta roko pohlevno kufhniti. Pa ni pripuftil tega, temuzh po ozhetovo ju miloftno opominja, de naj ker- fhanfki veri svetla otlaneta in v Boga saupata. „Yerjemita mi,“ jima rezhe s poboshnim pogle¬ dam v nebo, „milotlivi Bog fe bo vaju ufmilil in sopet k vajnimu ozhetu nasaj pripeljal.“ Du¬ hovni blagoflov jima da, in jerbaf s selam in s lepimi zvetlizami napolni* Vfa radotlna hitita domu; pa zvetlize med Turkove otroke rasdelita. Fantka tla sdaj vezhkrat v vert po selenjav prifhla. Turkovi olrozi fo fe she prevezh ime¬ nitni fhteli, de bi jerbaf nolili. Prav ljubo jim je tedaj bilo, de tla fe fanta tako privoljna de¬ lala. In ker tla tudi fhe zvetke, ktere jima je vertnar privergel, vfelej med-nje rasdelila, fo djali: „Sdaj nam je fhe ljubfhi, de vidva jerbaf vlazhita; sakaj nam fkopi vertnar fhe nikoli ni tako lepih zvetk in dobriga fadja dal, zhe fmo po sela prifhli.“ Fanta tla torej vfak dan v vert prifhla. Poboshni kerfhanfki vertnar jima je vfelej veliko naukov in vefelih rezhi povedati vedil. She sgodaj sjutraj tla fe title zheterli ali pol ui’e vefelila , ki tla fmela pri njem biti. Posneje jima je Selim dovolil, ker tla ga profila, zelo uro na dan pri fvojim dragim vertnarju otlati. Te ure fo jima bile naj bolj frezhne, kar tla jih v tej nekerfhanfki desheli preshivela. Vfak dan tla Boga sahvalila, de jima je tako bogabojezhiga, dobriga duhovna sa uzhenika dal. 17 Peto poglavje* t Sushnifki ter g. Tabo jima dve leti pretezhete. Turk Selim je fantka jel rad imeti in ju ni nikoli miflil pro¬ dati. Pa Turkinja ju ni imala take rada. „Ku- pila fva otroka, in ju dofle redila“ rezhe neki- ga dne. Sdaj pa morava gledati, de ju sopet prodava. De bi ju redila in jima obleko na¬ pravljala, fe prevezh denarjev potrofi. Sdaj fta she v banu, li kje drugod kruha priflushiti. Zhaf je, de fe od hifhe dalje odpravita.“ Pa ni bila famogoltnoft usrok, de je otroka prodati hotla Skoraj vfaki, ki je v hifho prifhel, je filno hva¬ lil lepoto in pokojno!! fantov, nje otroke pa 'jmav malo, ali pa zlo nizh. To liji je sa malo sdelo. Od teh mal je fvoje otroke prav lepo oblazhila, kerfhanfka fanta pa v fushnifko obleko s naj debelifbiga fukna, ki fe je dobilo. Pa vfe ni nizh pomagalo , fanta fta vunder le ljudem bolj do- padla. Enkrat pride ptuja gofpa , bogata Tur¬ kinja, v hifho , de bi lepo barvaniga fuknja s veljbludove dlake kupila. Timotej in Filemon fta pri niški miši fedela, kjer je vezh turfh- zhinih kershov leshalo, is kterih fta velike, sla- torumene serna krufhila. Ptuja gofpa sagleda fantizha in savseta rezhe : ,,Kako fta ta dva otroka lepa! Refnizhno prav savidljiva mati fte vi! Prav angeljfka otroka fta.“ Ravno sdaj tudi dva otroka Turkinje v ifpizo ftopita. „Zhigave fte pate nemarne fpake?“ rezhe gofpa. Gotovo fta vafhiga fofeda? Miflim , de fta v fvojih tanzih pa vmasanih oblazhilih prav nepokojna otroka. 2 18 „Memo teh dveh fantov fu fta prave mirkuze.“ Od teh mal ni mogla haba fantov ne terpeti. „Ne morem ju pred ozhmi viditi, je vpila; fpraviti fe morata prozh, zhim prej, tim bolje Zhes nekoliko dni je bil v daljezh leshezhim mehu, kjer je pafha tihe deshele ftanoval, velik femen. Torej je rekla Turkinja fvojimu moshu: „Seboj morafh vseti fanta na femen, in ju tam prodati. Ne terpim ju vezh per hifhi. Eno do¬ broto jima zhem vunder fhe fkasati. Novo in bolje ju bom oblekla, de fe drashi prodafta. Glej tedaj, de fe ju snebiva.“ Turku Selimu to nizh kaj prav ni bilo. Debel, dobroferzhen mosh je bil, ki fe je dal fvoji fuhi, prepiravni sheni vfiga vladati. Uboga jo; fe ufede s fantizhama na vos, in fe pelje na femen. Veljbludi s blagam oblosheni fo fhli sa vosam. Na terg je fantizha, ki fta pred njim fhla, peljal, kjer je bilo zhuda ljudi. Krnalo fe je veliko ljudi okrog fantizhev nabralo. Ljubes- njiva otrozhizha, ki fta -ii tako podobna bila, je ko j vfak sagledal. Vezh kupzov je prifhlo k njima: Pa rekli fo: „Ko bi fanta le tako mlada in majhna ne bila, bi fe she dala dobro od¬ praviti ; pa sa fushne opravila fta fhe preflaba.“ Dalje fo fhli. Dva kupza, en Turk in en Samorez, fta vender voljna bila fanta kupiti; pa tudi pravita, de ne moreta fhe nizh delati. „1 no, rezhe Selim, turfhki tergovez, fvojimu prihodnimu gofpodu bota vunder mogla faj pipizo prishgati in kofeta prinefti,' ali v vertu zitrone pobirati. Kakor li v kerfhanfkih deshelah vifoka gofpoda zhaft ftori, zhe ima zherniga poftreshnika, tako imajo Samorzi radi beliga fushniga v flushbi, 19 ako bi ravno sa drugo rabo ne otegnil biti, kakor de bi jim lepo delal. 1,4 Samorez in Turk kupita vfak eniga fan- tizha. Turk rezhe Selimu: „Posnafh me, pridi k meni na Hom po denarje!“ in prime Timo¬ teja sa roko, de bi ga fabo vsel. Samorez pravi prodajavzu : Pridi s fantam na moj dom , tam ti bom denarje odfhtel. Ko pa fanta saflifhita, de fe bota mogla lozhiti^, sazhneta glafno sdiho- vati in jokati, „Nak’, nak’, rezhe eden, fvojiga brata objemajozh, nak’, ljubi moj J Timotej, jes fe ne lozhim od tebe ; s tabo hozhem shiveti in umreti.“ Drugi pa je rekel: „Najna ljuba mati fo umerli, dragimu ozhetu fva ukradena ! Dru- siga nobeniga vezh nimam sdaj, ko tebe, ljubi Filemon! ne morem, ne morem te sapuftiti. Bog tega obvaruj!“ Vfe , ki fo okrog ftali, je sdihovanje otrok ginilo. Pafhetova shena je lepa, li tak podobna fantizba, ker je ravno pri oknu ftala, femen rasgledajozh, s velikim dopadajenjem gledala. Sdihovanje milih fantizhev ji je ferze omezhilo. Sluga pofhle k prodajavzu in kupzama in veli jima rezhi: Jes, pafhetova shena hozhem ta dva otroka kupiti; puftite ju meni.“ Vfi trije fe pohlevno proti oknu prik rnijo. Kupez s fush- nimi je shel s fantizhama sa flugam in pokashe gofpej otroka. Veliko vezh je moshu plazhala, kakor je miflil. S folsami v ozheh fe je od fantizhev poflovil, pa vunder vefel savoljo do- briga plazhila dalje gre. Gofpa fe je jela s fantizhama pogovarjati m je shelela svediti, kako fe jima je godilo. Vfe, kar fta vedila, ji prav svefto in ferzhno povefta. Po turfhko ref nifta mogla vfe povedati. Pa 2 * 20 vunder je vfe rasumela, kar fta ji otroka rekla, pa savoljo zhudnih befedi, ktere fta fim ter tje isgovarjala, fe je mogla vender fmejati. Ker je otroke prav rada imela, farna pa kres otrok bila , je fklenila, fantizha sa fvoja vseti. Djala je, de bo njen mosh, ki je bil ravno po oprav¬ kih od doma fhel, to rad pripuftil. Fantama, ki fta bila dofti zhedno, pa vun¬ der kakor fushna napravljena, je dala lepe turfhke oblazhila narediti. Ko fo ji oba fanta v dolsib turfhkih oblazhilih pripeljali, je bila vfa radoftna. • „Rudezha obleka, je rekla, fe jima prav lepo poda.“ Od vfih ftrani ju je sgledovala. Fan¬ tama to ni dopodlo, de fta po turfhko oblezhena bila. Pa gofpa jima je rekla : „Ljuba otrozhizha, tiho bodita ! Sej vaju ne bom poturzhila; pa vender vama zhem druga mati biti. Shefto poglavje. Elmina. Elmina, pafhetova shena, je bila prav do¬ bra gofpa, prav blaga in miloftna dufha. Kar je obljubila, je svefto fpolnila, namrezh de ho- zhe fantama druga mali biti. Pofebno, prav lepo ifpizo jima je dala, ju fvoji poftreshnizi isrozhila in kerfhanfkimu fushnimu, na kteriga fe je naj bolj sanefla, sapovedala jima ftrezhi. Mnogokrat je fanta k febi poklizati rekla. Ka¬ dar fo je s fvojimi poftreshnizami pri fhivanju fedela, fta jim fantizha kratik zhaf delala. Mnoge rezhi fo ju fprafhevale, kako fe v kerfhanfkih 21 deshelah godi in nju profto pripovedovanje in shivo opifovanje jih je prav vefeiilo. Kadar je Elmina na Tvoj velik in lep vert fhla, fta jo fanta vfelej fpremili fmela. JVJar- fiktero zvetko fta tu vgledala, ktero fta she v vertu fvojiga ozheta in fvojiga uzhenika Antona vidila, in vefelo fta jih kakor ftare snatike pos- dravljala; mnogo prav velizih zvetek hlifhezhe barve jima je bilo fhe zlo nesnanih. Fajjtizha rezheta gofpej: Kerfhanfke zvetlize fo nama she vfe snane; profiva vaf, povejte nama ven- der, kako fe te turfbke zvellize imenujejo ?‘ £ Elmina fe je fmejala in jima imena povedala. Fanta fta fmela sdaj tudi, zhe Elmina pri njima ni bila, na vert ali pa na dvorifhe pri pafhetovi hifhi iti. Vfak pri hifhi je imel urna fanta rad; delavzi na vertu in drushina na dvorifhu fo imeli veliko vefelje nad njima ; fhe shivali fo ju posnale. Koj ko fta fe fantizha na vert pri- kasala, fta labuda, ktera fi je Elmina na velikim ribniku na vertu redila, k kraju priplavala, ka¬ mor fta jima fanta vfelej drobtin metala. Tudi dva velika lovfka pafhetova pfa fta jima, koli- korkrat fta na dvorifhe prifhla, vefelo na proti prifkakala, ker fta jima vfelej kaj jefti dala in lepo s njima ravnala. Mali Filemon bi bil kmalo, ko je vpervizh pfa vidi 1 , veliko samero usrokoval. „Mi fmo imeli tudi doma na dvorifhu pfa , je rekel; ful- tan fe mu je djalo!“ K frezhi je te befede| le kerfhanfk fushnik , ki je imel pfe pafti, flifhal; pofvaril ga je, de naj v prihodnje nizh vezh tako ne rezhe. ,,Kratko nikar ne, mu je rekel, ako ti je tvoja glava draga! Sakaj Sultana ^ime¬ nujejo Turki fvojiga zefarja. 22 Kadar fta fe she fantka v gradu navadila in vedno prav vefela in dovoljna bila, je Elmina kerfhanfkimu fushnimu , ki jima je doflej ftre- gel, in ki je prav pripraven bil in she dolgo na Turfhkim shivel, narozhila, ju turfhkiga jesika, brati, pifati in rajtati uzhiti. Sushniga je to prav vefelilo. Pa on ni bil fam s tem sadovoljen, de bi bil otroka farno turfkiga je¬ sika, brati, pifati in rajtati uzhil; vfako uro fe je s njima tudi od Boga in Kriftufa pogovarjal. Nekiga jutra je hotla Elmina po otrozih pogle¬ dati. Ifpine vrata fo bile na pol odperte. Oba fta na fredi ifpe klezhala in glafno molila: „0 ti ljubi Bog!” fta rekla med drugim, „Ti ljubi nebefhki ozhe, o blagoflovi, blagoflovi najno drugo mater, dobro Elmino. s fvojim najbolj- fhim blagoflovam! Tako miloftna in dobra je nama. O daj, de bo Tebe in Tvojiga ljubiga fina, Jesufa Kriftufa, fposnala in svelizhana. Te befede fo ji prav k ferzu fhle. Vezh- krat je tedaj fanlizha kaj od kerfhanfke vere fprafhovala. Vfe, kar fta ji povedala, ji je prav dobro dopadlo. Nekaj vunder ni dobro umela. „0h,“ je enkrat djala, „s mosham bi rada govo¬ rila, ki bi me bolj poduzhiti mogel.“ „0,“ rezheta fanta, „midva veva sa najboljfhiga mo- sha, ki fe le dobiti more! To je dobri vertnar, od kteriga fva vam — ali she vefte ? — toliko povedala. On je poboshen kriftjan, uzhen mosh, in zlo fhe kerfhanfk duhoven.“ „Prav imata,“ rezhe Elmina. „K febi ga bom fkulila poklizati. Pa ne povejta nikomur, de je kerfhanfk duhoven. To bi ga snalo ob shivljenje perpraviti, Turki bi ga vmoriti vtegnili.“ Ko je bil zhes neke tedne sopet femen , 25 rezhe Elmina kupza Selima poklizati. „Hvaleshna fini ti“, mu rezhe. ,,Kerfhanfka fanta li mi pro¬ dal , s kterima fim prav sadovoljna. Sdaj ti imam pa nekaj narozhiti. Svoj vert hi rada bolj obdelati dala. Kriftjani pa bolj umijo verte obdelovati, kakor Turki. Ali mi vefh kakfhniga kerfhanfkiga fushniga pripravili, ki bi fe na to umel ? Na te fe nar bolj sanefem.“ Moshu je tako govorjenje prav dobro djalo. „Sa eniga she vem“, ji rezhe, „ki je she dovolj pokasal, de vertnarijo dobro ume. Pa ta fe bo dal teshko dobili. Sushen je bogatiga Ibrahima.* 4 „Kupi mi ga“, rezhe Elmina, „naj velja kolikor hozhe. Povej bogatimu moshu, de jes njegoviga vertnarja potrebujem. Gotovo fe ne bo branil, in pufl.il mi ga bo.“ Roj ko Selim domu pride, fe k Ibrahimu poda in rezhe mu, de mu ve kupza sa njegoviga vertnarja. Pa Ibrahim mu v fvoji nevolji odgovori, de verlnar ni na prodaj. „Kaj li fhe smiflifh?“ mu rezhe, „moj vertnar je tako jak mosh, in mi tako do¬ bro flushi de ga po nobeni ženi ne prodam. Ne prodam ga, sa nizh ne"! Ko je pa bogati Turk flifhal, de Pafhelova shena fushniga imeti sheli , fe je vdal. Selim pride s Antonam v grad in hifhnik pelje oba k Elmini. Ako ravno je bil Anton flabo oblezhen, fe je vunder nad njegovo zha- ftitljivo pollavo savsela. Plazhala je Selimu, ko¬ likor je fam rekel, in sapove hifhniku fantizha poklizati in rezhe, koj ko je hifhnik s Selimam odfhel, Antonu: „Zhaftitljivi ozhe ! Vafha dva mala uzhenza, Timotej in Filemon, ki vaf tako ferzhno ljubita, kakor otrozi fvojiga ozheta, fta mi od vaf pripovedovala. Sdaj imate tudi moj 24 uzhenik biti. Kerfhanfk duhoven, kakor fte vi, me sna v tem, kar mi naj bolj per ferzu in kar je vjfim ljudem naj bolj potrebno, naj bolj na tanko poduzhiti.“ Anton je ozbi in roke proti nebu povsdig- nil in rekel: „Mili Bog! Kakfhne rezbi delafh Ti po teh dveh otrokah“! — V tej prizhi pri¬ deta vba v fobo (zimer). Polna ferzhne radofti fta k njemu hitela ter rekla: ,.0 Anton! vi naji uzhenik, naji drugi ozhe! O kako Boga hvaliva, de vaf sopet imava“ ! Nju vefelje je bilo neis- rezheno. Elmina je dala Antona bolje, ako ravno le po vertnarfko oblezhi. S fantizhama je prifhla vezbkrat na vert, in fe je sAntonam pogovarjala. Turki fo miflili, dele Antona sa fvet vprafhuje, kako fe ima pafhetov vert olepfhati. Pa od lepfhiga verta fta fe menila, kakor je bil ta — od boshjiga kraljeftva. Le od Boga in od-refhe- nika fta govorila. Nova fvitloba ji je to, kar je Anton Elmini pravil v dufho vlivalo. Ker- ftiti fe je dala. Skrivej, le prizha njega, obeh fantov in dveh kerfhanfkih fushnikov fe je po- kriftjanila in fe kerftiti dala. Elmina je dobila pri kerftu kakor je she- lela, ime Elisabeta. Anton ji je od fvete Elisa- bete pripovedoval in to fveto grofinjo savoljo njene pohlevnofti, miloferzhnofti in pofebne do- brodelnofti do ubogih in bolnih hvalil in jo pofebno v isgled vifokih in imenitnih gofpej fta- vil. Elmina fi je tedaj to ime svolila, de bi fe vedno na lak lep isgled fpomnila in vfa v fto- pinje te fvete gofpe ftopila. 25 Sedmo poglavje. Vojfbaii vjetnik. Med tem ko je Elmina dva ljubesnjiva otroka v Tvojo hifho vsela in poboshniga ali brumniga Antona ne toliko sa fvojiga vertnarja, kakor sa fvojiga dufhniga ofkerbnika poftavla, je bil pafha, njen mosh, vedno v Zarovim-gradu. Turfhki zefar Te je sopet na vojfko nad Kriftjane na¬ pravljal in je fkufhnjiga mosha v vojfkno Tvet- vavnizo poklizal in ga perviga med vojvodi na¬ redil. Vojfka Te je reT vnela. Elmina je po poTlu to koj svedila. Ona in njeni kerThanfki prijatli To bili sa voljo tega prav shaloftni; pa Turki v gradu in v meftu To Te vefelili in pofkak- vali. Zhe To ravno Turki na drugi Hrani s veliko vojfko na Ogerfko udarili, vunder Turki tudi tukaj nifo hotli pokopati. Sbrali To Te, urno grejo zhes mejo, padejo na blishnje mefta, terge in vali, oropajo hifhe, rasorjejo polja, od she- nejo zhede, poshigajo ter palijo, in The mnogo vjetih Teboj v Turzhijo shenejo. Vezh vjetih je bilo, pred veliko mnoshizo in pri kritzhanju ljudllva, na velk terg pred pafhetovim gradam prignanih, de bi Te tam rasprodali. Elmina in fanta To hiteli k oknu, jih vidit. Kar fanta med njimi fvojiga ozheta sagledata. Oba s enim glafam, kolikor moreta, saklizheta: „Ozbe! Ozhe! Ljubi ozhe‘‘! Gori Te osre vidi dva fantka, po turfhko oblezhena, pa ne ve, koga klizheta. Pa she ju je smanj- kalo pri oknu. Hitela (la doli in fkufila (la li 26 fkosi mnoshizo pot narediti. Na obeh Itraneh fe jima je ljudftvo omikvalo. Ko h ozhetu prideta, mu kolena objameta. Ni ju koj fposnal. „0 ljubi, dragi ozhe, fta klizala, ali naju vezh ne posnate ? Jes lim vafh Timotej! Jes fim vafh Filemon“! — O ljuba otroka! rezhe sdaj ozhe s milim glafam: „0 Bog, o Bog, kako fim ti hvaleshen“! Ozhe in finova fo fe ferzhno posdravili in od vefelja sjokali. Vezh ni porajtal fvojih fpon. Srezhen je bil. Ljudje ki fo okrog kali, fo fe zhudili in ginilo jih je; vezhim fo ftopile folse v ozhi. Drugi, ki fo bili bolj daljezh od njih, fo djali, ker fo tudi vediti hotli: On je nju ozhe! Njegova finova fta ! Elmina pofhlje fluga doli s narozhilam: „Pafhetova shena sheli, de bi fe ta vjetnik nji puftil.“ Vojaki ga k nji peljejo. Elmina jih je obilno obdarila ter rekla : „Vsmite sdaj to! Plazhal vam bo, hrabri vojaki, pafha, kadar fe verne.“ Fanta fta profila, de bi fe ozhetu fpone prozh vsele. Gofpa sapove vojakam to ftoriti. Vbogajo in grejo prozh s fponami. Vefela fantka fe nifta od fvojiga ozhela oserla ; pa vunder fe jima je milo ftorilo, ki fta vidila, de fo fe ozhe od ta¬ krat , ko fta jih poflednjizh vidila, filno poka¬ rali. Pa ref je shaloft po fmerti drage matere in nepopifljivo shalovanje po ljubih otrozih, in de je bil fam v fushnoft odpeljan, ker je imel pred Turki veliko terpeti, njegove lafe sgodaj fede ali five ftorila in njegov obras sgerbila. Oba fantka je to prav ( shalilo. Pa tudi ozheta je velika shaloft opadla; krafna turfhka obleka njegovih finov mu ni do- 27 padla. Bal fe je, de fta tudi Turka poftala. El¬ mina je vidila njegova shalofl in li je tudi njen usrok miflila. „Ne bojte fe, ljubi ozhe, in vefelite fe, mu rezhe. Tudi jes fini kriftjana. Bog fe je vafhih dobrih otrok poflushil, de je meni Jesufa Kri- Ilufa osnanil. In ta vredni mosh tukaj, ki je kerfhanfki duhoven — Antona mu pokashe, ki je ravno v fobo ftopil — je bil sa njima moj in njim uzhenik. O kako fe vefelim, de ozheta tako dobrih otrok posnam“! Sdaj fe je fhe le ozhe vfiga frezhniga zhutil ; glafno je Boga hvalil. Elmina, fantka in Anton fo fi sdaj prisade- vali, Luziju pripovedvati, kako zhudno je Bog vfe ravnal. Prav vefele dni je imel tukaj; vfi fo bili frezhni v Bogu. Med tem je vunder ozhe Luzij s fvojima otrokama po fvoji doma- zhii hrepenel, slafti pa, ker fo ga Turki, ki fo v gradu bili ali tje prifhli, filno gerdo gledali in fovrafhtvo, kar je dobro vidil, le teshko fkri- vali. Profil je tedaj gofpo, de bi njega in nje¬ gova fina domu fpuftila. Pa Elmina mu rezhe: Dokler je vojfka, ni varno; v veliko nevarnoft bi vtegnili sabrelti. Kadar fe pa le mir flori, vaf bom s zhafljo v vafho domazhijo poflala in vam vfe obilno povernila, kar fte v vojfki sgubili. Luzij ji je prav dal, in fe ji je sa dobroto sahvalil. „Le teshko bi mi djalo, ji rezhe, ko bi tu bres vfiga opravka shivel. DolgozhafnoAi bi ne mogel preterpi.“ Ko je bil fhe doma, fe je farno v urah, kadar ni imel nizh opravili, sa kratek zhaf s vertnarijo pezhal, in fe je po- febno v reji zvetliz prav umetniga floril. Profil je tedaj, de bi mu poboshniga Aniona sa veri- 28 narfkiga hlapra dala, kar je tudi Elmina rada ftorila. Luzij je fhel k Antonu v vertnarfko ftavnizo ilanovat, in oba tla fe vefelila, de sdaj vkup shivita in fvoje shivljenje fkup Bogu v delu in molitvi pofvezhiti samoreta. Ofmo poglavje. Pafha. s Zhes dolgo zbafa pride Pafha nanaglama nasaj. Turki fo bili velik boj sgubili in prav neflaven, jim fhkodljiv mir tlorili. Velika der- hal ofizirjev in vojakov je fhla snjim, ko je po metinih ulizah jesdel, in vfe ljudtlvo je fkup derlo , de bi ga vefelo posdravilo. On je bil pa vef raskazhen in kritljanam vef gorak. Njegovi flushabniki fo mu fhe preden je v fvoj grad prifhel povedali: .,Tudi tvoja shena fe je dala kerftiti. Kerfhanfk duhoven, po vertnarfko ob- lezhen, fe je v tvoj grad priklatil in jo je od Mahoma odvernil. She drug kritljan, ki je bil v vojfki vjet in fim pripeljan, kteriga fo pa tvoji junafhki vojaki nji dati mogli, mu je po¬ magal. — Glej, ravno tam gre sdaj memo! — Tema dvema pafjima kriftjanama vfe saupa, mi Turki ji nizh vezh ne veljamo! V viirn fvojim vedenju bolj kerfhanfke kakor turfhke gofpe pofnema. De bi pa mero napolnila, je fhe dva kerfhanfka fanta , finova tiftiga vjetiga kritljana, sa fvoje vsela.“ Pri tej povedi fe je pafha fhe huje rasferdil in je od slobe fkoraj noril. Kakor divjak je po ftopnizah hitel, fvojo sheno pokarat. Sgoraj na 29 ftopnizah ga frezha, de bi ga prijasno posdra- vila. Ko jo sagleda, fe fkufha potolashiti in dofti pokojno ji rezhe : „Ali je ref de fi kriftjana 44 ? Odgovori mu: „Ref je, kriftjana fim! In vefelim le, de moreni fvojo vero v Kriftufa odkrito ferzhno pokasati . 44 Pri teh befedah je vef ras- kazhen mezh is noshniz sderl, de bi ji glavo rasklal. Pa ftotnik (Hauptmann) ki ga je (pre¬ mil, ga prime sa roko, ga obdershi, in rezhe mu: „Daj ji faj odlog, de fe pomifli; ne dvo- min, de bo bolji mifli v glavo dobila. Nafhi pifmouki jo bodo she poduzhiti snali. .Le je- sizhne svijazhe fo jo k veri kriftjanov sapeljale; kmalo bo fvojo neumnoll fposnala in grevalo jo bo. Le odlog ji daj 44 ! „Naj fi bo, rezhe pafha; tri dni odloga ji dam, de fe fpremifli. Peljite jo v njeno fobo in pasite na njo. Duhovniga pa in uniga pre- kletiga kriftjana mi v jezho versite. Zhes tri dni imata pa bres milofti umreti; obema bom dal glave odbiti in tej neframnizi tukaj tudi s njima vred, zhe fe v tem zhafu ne sbrihta. Vfi trije morejo pa v eni uri umreti.“ Gofpa fo v njeno fobo peljali in ftrasho ji dajo. Poboshni duhoven pa in Luzij fta bila v jezho pahnjena. Timotej in Filemon, fta bila filno shaloftna in oparjena, ker bi imeli ozhe v treh dneh umreti. Vfim v gradu fta fe fmilila. Kerfhanfki fushniki fo ju ferzhno ljubili, sakaj fantka fta jim mnogo dobriga ftorila, in od hifhne gofpodine marfiktero dobroto (profila. Tudi Turki nifo ljubesnjivih otrok neradi imeli. Doftikrat fo fi med feboj rekli: „Prav berhka fantina fta, go¬ tovo bota fhe kdaj dobra Turka . 44 Po fvojim fo 50 tolashili fanta. „Vefela bodita fo jima rekli, de vaj pafha ne da vmoriti. Srezhna fe morata imenovati, de vama pafha prisanefe ! Pa pasita dobro, de mu sdaj pred ozbi ne prideta, zhe ne bo tudi vama rumeno lafkatle glavize odbiti dal.“ Fanta fta fhla v fvojo ifpizo, poklekneta, povsdigneta roke proti nebu in s vrozhimi fol- sami molita: „0 dobrotljivi, miloftivi Bog! Uf- mili fe najiga ljubiga ozheta, nafhiga ljubiga uzhenika, in dobre Elmine ! Befhi jih! Sakaj Ti fam samorefh to ftoriti“ !, S befedami fvetiga pifma, fe med feboj tolashita. Slafti tolashne fo jima bile Davidove befede, ktere jima je po- boshni Anton vezhkrat pravil : ,,Pravizhni imajo veliko terpeti; pa Gofpod jih bo is vlih nadlog refhil; sakaj on je sveft in mogozhen zhuvaj in varh vlih, ki fo v ftifkah.“ Po tem tla sopet molila in sopet na kak lep , tolashen govor fve¬ tiga pifma miflita, kterih fta vezh is glave vedila. In profto saupanje v Boga in njegove obljube jima je ferza pokrepzhale. Potolashena fta bila in popolno vpokojena. Deveto poglavje. Beg. Serzhno fta sdaj fantka shelela fvojiga ozhe¬ ta v jezhi obifkati: Soldat, ki je pri njem na ftrashi ftal, je bil Turk, pa v fvojim ferzu ni ravno kerfhanfke vere sanizheval. Samo is ftrahu pred pafhetam je fvoje mifli sakrival. Fantka fta ga profila, de bi ju k ozhetu puftil, „Puftiti vaj hozhem, jima rezhe pa fkrivej fe ima 31 to sgoditi. Pridita nozojfhno nozh sopet.“ Uro jima pove, kedaj bo na ftrashi. Od tod grefta k jeziti fvojiga poboshniga uzhenika. Tukaj je bil pa turfhki vojak na Ilrashi. Slo fta ga s folsnimi ozhmi profila, de bi ju k njemu puftil. Pa terdnoferzhno in ojftro jima ftran iti rezhe. Skufhala fta potem Elmino viditi. Pred vrata nje fobe (zimra) prideta. Dva Turka s golima mezhema pred vratmi ftojita. Prav plafhljivo in umno fta ju profila. Pa eden vojakov kratko rezhe: „Nezli ne bo, prepovedano je.“ Drugi pa vsdigne fvoj mezh ter rezhe : „Pojdita, ali— Shaloftno fe verneta. Ko fe je nozh ftorila, fe smusata pred ozhe- tovo jezho. Jezhe fo bile k gradu prisidane. Voska ftesa je vanje peljala. Zhuvaj je pri lampi, ki je na mofovshu gorela, laterniza prishgal, jo da fantkama, jima vrata odpre in ju v jezho fpufti. Ozhe je v temni jezbi, ktero je laterna le flabo rasfvitlila, fedel. Oba fta prednj na kolena padla, in fe nad kervavo fmertjo jokala, ki ga je prizhakovala. On jima pa rezhe: „0 ljuba moja otroka, tiho bodita! Kar je Bog zhes me fklenil, fe bo sgodilo. Soper njegovo voljo, fe mi ne more nobeden laf fkrivili. Njegova volja naj fe sgodi! Ako mi je fmert namenil, fe ve- felim, de bom fvojo. vero v njegoviga ljubiga fina Jesufa Kriftufa s prelitjem fvoje kervi pokasal.“ „0 to je dobro, rezheta fantka, k temu fva tudi midva pripravljena. Pa zhimir bi fe dajali opoklimu pafhetu moriti? Vfi ti Turki nifo imeli pravize, naf v fushnoft odpeljati. Beshite! Lakko vam je to. Vojak, ko je pri vaf na ftrashi, je dober zhlovek, pa len, safpan 52 Turk, nameft de bi na ftrashi ftal, fe je pa ufedel, in ne bo dolgo, de bo safpal. Potlej pa lahko uidemo. Sa fkrite vratiza veva, ki po vertu vun na polje peljejo. Ozbe fe je pomiflil in je bil pripravljen. Eden fantkov fe fp 1 a si k vratam. Nasaj pride in tiho rezhe : „Vojak na ftrashi she fpi in filno fmerzhi. Beshimo tedaj“! „Naj fe sgodi tadaj v Boshjim imenu“! rezhe ozbe. Ta kraj posnam. Zhes dve gore bomo imeli iti po tem pridemo v gojsde in dofeshemo s boshjo pomozhjo ker- fhanfko mejo.“ Ufhli fo. Luna je jafno lijala. Srezhno fo zbes pervo goro prifhli, ako ravno fo fe vezhkrat fkosi go- fte germvovje plašiti in zhes fkaie plesati mogli. Dan fe je sazhel na nebu shariti. Lahko fo sdaj dalje popotvali prek fhiroke doline in pridejo do druge gore : Sdaj pa na enkrat lovfko trobenje, klopot vezh konj in lajanje pfov sa- flifhijo. „To fo lovzi i- , rezheta fantka. Pa ozhe jima rezhe: ,.Bojim fe, de fo to pafhetovi ljudje! Njegovi poljfki lovzi na konjih fo ktere sa nami pofhlje, de bi naf vjeli. Skriti fe moramo, de odidejo .“ Pod hribam vidijo votlino v fkali , ktera je bila fpredej s gofhavo obrafhena, in va-njo fe fkrijejo. Konjiki fo prifhli zhe dalje blishej v dolino. Ozhe je v votlini pokleknil in molil: „0 ljubi dobrotljivi Bog, refhi moja otrozhizha“! Bal fe je, de bi pafha v fvoji slobi tudi uboga, nedolshna otroka vmoriti dal. Fantka fta tudi sraven ozheta pokleknila, roke povsdig- nila in molila: „0 ljubi Bog! Le ozheta nama tako hude fmerti refhi! Vmori raj naji oba! Vsemi najno shivljenje sa njegovo .“ Ozhetu fo prifhle nad to profto ljubesnijo folse v ozhi. 35 Kakor fim reven mosh, je rekel, lim vunder frezhen ozhe.“ Ref fim frezhnejfhi kakor pafha in fhe frezhnejfhi kakor Sultan. Hropot konj in pfov je fpet potihnil v dalji. „HvaIa bodi Bogu, rezlieta fantka ; sdaj gremo tudi mi lahko dalje !" She ne sdaj, rezhe ozha, ni fino fhe v varnofti. Na mah v votljini fe je ufedel in fantka sraven njega. Vfi trije fo fhe le sdaj zhutili, kako de fo od hoje po gorah trudni. Tudi fta she fantka jela lazhna prihajati. Snozhi, in fkorej zel vzherajfhni dan nifta od šhalolli nizh jedla. Pa pezhenke in fadja fta li pri fvoji vezherji prihranila, de bi ozhetu v je- zho nefla ; sakaj vedila fta, de mu nizh ne dajo rasun vode in plefnjeviga kruha. Vfak en kof pezhenke in jabelka fta sdaj is arsheta vsela. Oba kmalo fta rekla: „Nate, ljubi ozhe, jejte!’ 4 „0 ljuba otroka,“ jima rezhe ozha vef gi¬ njen, „le vidva jejta. Jes fhe nifim lazhen. <£ „0 le jejte,“ rezhe Timotej, „imava fhe vezh. Glejte!“ She en kolizhek pezhenke in dva ja¬ belka je na mah poloshil. Pa ozhe jima rezhe: Jejta, ljuba deteta, le jejta in prihranita fi, kar imata od vezh. Vama bo fhe slo treba. Ne pridemo fhe kmalo do ljudi, de bi vam kolizhek kruha dali. „0h ozhe,“ rezhe Filemon, „zhe vi ne bofte jedli, pa fhe midva ne bova.“ Fan¬ tek je pezhenko in jabelka na ftran poloshil. „Vlx fkup zhemo tedaj jefti,“ jima rezhe ozha, pa poprej fe moramo Bogu sa dobrotlivi dar sahvaliti. Oba fta poboshno roke povsdigni- la: „0 dobrotljivi Bog,“ je rekel Filemon, „sa- hvalim Te, de puftifh shito in fadje rafti!“ „In tudi,“ rezhe Timotej, .,de li nama ljubi, dob¬ rotljivi Bog, to rnifel dal, de fva pezhenko in 5 34 jabelka feboj vsela.“ Od lakote bi kmalo v tej pufhavi umerli. Vfi trije fo vefeli jedli. Sjutrajna sarja jim je votljino shariia in tamnoto rasfvitlila. „0 ka¬ ko je Bog prijasen ,‘ £ je rekel Timotej, „de je krafno sjutrajno šarijo vftvaril!“ Filemon rezhie: „Kako fe morejo vunder ljudje, kadar prijasno jutranjo sarjo vidijo , med feboj tako kiflo gle¬ dati ! Kako morejo fhe tako neufmiljeni biti, de kri fvojih bratov prelivajo ! ££ ..Hvalimo in zhaftimo Boga, jim rezhe ozbe, ki nam je ljubo sjutrajno sarjo uftvaril, in sdaj fvoje folnze zhes dobre in hude priti pufti. V tem zhemo njegovo ljubesen fposnali. mu v nji enaki biti in tudi fvoje neprijatle ljubili !“ Defeto poglavje. Nova Ttevarnojt. Lovfki roj je fopet sabuzhal in smiraj bli- shej fe fliflii. Pief je bila le lovfhina. Pafha je v okolifhini lovil. Od jese nad kerfhanfkim duhovnam in nad ozhetam fantov in od sbalolli nad fvojo sheno ni zelo nozh ozbi fiifnil. She davno pred dnevam je tedaj vftal in fe na lov podati namenil. „Lov mi bo morebiti muhe is glave isgnal,“ je rekel. Nizh fhe ni vedel, de je Luzij sbeshal. Vojak je dobro vedel, de jet¬ nika vezh v jezhi ni; pa li ni upal tega po¬ vedati. Le kljuzh je is vrat potegnil, ga v shep vtaknil, in s pufhko v rokah fem ter tje ho¬ dil , kakor de bi fe nizh ne bilo sgodilo. „Zhe bodo hotli vediti,“ je djal. „kam je jetnik pre- fhel, porezhem, de ne vem.“ 35 Med tem fo fe lovzi votlini smiraj bolj blishali. Sdaj sazhnejo pii glafno lajati. Dva ve¬ lika lovfka pfa fta prifhla v votlino in fkazheta in lajata vefelo , s repam migljaje okrog fantov. Pafhetova lovfka pfa fta bila. Sled fantkov fta svohala in po njim fledezh fta veliko vfelje imela, de fta fvoja dobrotnika sopet dobila. „0h dobre, svefte shivalijima rezhe Timotej, „ne vefta, kako nam sdaj hudo vftreshela !“■ Filemon po¬ gleda is votline in rezhe vef preftrafhen: „0 ljubi moj Bog, pafha fam je. S konja je fto- pil, in s napetim lokam pride ravno proti vo¬ tlini! Oh Bog kako fe nam bo godilo!“ Od ftrahu fta fe trefla in trepetala. Ozha jima je rekel : Ne bojta fe, ljuba moja deteta! Nizh fe nam ne more sgoditi, kakor kar nam je Bog namenil. Gofpodova volja naj fe sgodi!“ Rekel je, de imata bolj nasaj ftopiti in prednju fe vftopi ju varvat, in fvoje perli naj prej fmerni ftreli pomoli. Pafha ftopi pred votlino s upam, de bo kako sverino dobil. Vidil je, de fe v temni votlini nekaj giblje in ravno je miflil ftrelo fproshiti — kar sagleda, de ni sverina, temuzh zhlovek. Na tla je fpuftil lok in savpije vef ferdit v votlino: „Kdor koli fi, pridi vun ! ,( Luzij is vo¬ tline ftopi in mirno obftoji, bres de bi snamnje ftrahu ali bojezhnofti pokasal. Ali li Ti! Ti! je savpil pafha vef divji, ti moj jetnik! Ti li fe predersnil, meni uiti? Nizh ti nima to pomagati! Preden dva dneva preideta, ti bo glava odbita. „Na noge,“ rezhe fvojim ljudem, Oprimite in sveshite ga.“ „In vidva, sapove, dvema lovzama na konjih . ga vsameta 3 * 56 med fvoja konja, ga peljeta nasaj, ga v fpone sakujeta in v naj ftrafhnejfhi jezho v turnu versheta.“ Ko fantka vidita, de drasiga ozheta veshejo, ftopita is votline in profita milofti in ufmiljenja. Kaj, savpije pafha, vidva fta tudi tu! Kakfhni hudobnesh je ta mosh, ki je mlada fushnika, ki ju je pafhetova shena drago kupila, fpeljati hotel.Ako je ravno vef od jese gorel vunder ni mogel ljubesnjivih fantkov, ki fta s folsnimi ozhmi fvoje rozhize proti njemu vsdigovala, bres vfmiljenja gledati. „Tema otrokama,“ je rekel, „ne morem samerili, de fta s fvojim ozhetam ufhla. Sa to ne saflushita kasni, to fta prav ftorila. Sakaj mosh je vunder. ko bi bil fhe tako hudoben, n ju ozhe ! — Vfaki od vaj dveh lovzov vsemi eniga fantka na konja, de ju *na- saj v grad prinefeta.“ Vef nejevoljen je pafha dalje jesdaril in lo¬ vil s fvojim derhalam. Fantka fta bila nasaj v grad prinefbena , nju ozhe pa je bil v ftrafhno podsemeljfko jezho vershen. Enajfto poglavje. JSkufhnjave. Pafha Abdala imenovan ni imel nad lovam vezh koker fizer vefelja. Jeleni in kofhute fo prav bliso njega hodile, pa komaj jih je vidik Strafhno mu je bilo mifliti, de je sdaj Elmina njegova shena tudi med kriftjani, ktere fe je do fmerti zhertili saklel. Pa vunder fhe ni ljubesen do shlahtne gofpe , ako ravno je bil vef jesin, 57 v njem vgafnila. Serd in lju besen da mu v ferzu fkup gorela. V prav nepokojnim in shaloftnim llanu je bil ; vfa njegova ilufha je bila v ne- pokoju, kakor morje, kadar ga nafprotni vetrovi tepejo. Zeli dan je nemirno v gojsdu fem ter tje jesdaril, de fe je fvojim ljudem vef smefban sdel. She le proti vezheru fe je sopet nasaj v metlo vernik Prepovedal je lovzam na rogove trobiti. Prav tiho pride nasaj v medu. Po sha- loflnim dnevu je imel prav nepokojno nozh. Koj ko fe je dan naredil, da pafha tri lurfhke duhovne poklizati, ki fe Imami imenujejo, in jim rezhe: Miflim de ile vi naj bolj uzheni. pridni in sgovorni vfih Tmamov; sato fim vaf sa vashno opravilo isvolik Pojdite k moji go- fpej in pogovorite jo, de fvoji novi veri odpove in sopet nafho vero na-fe vsame. Zhe mi to florite vam bom dal vfakimu teshko mofhno slala. Obljubijo mu, kar bo mogozhe fi prisa- djati in ne dvomijo , de fe bodo narozhila frezhno snebili. Pa vezh kakor dve uri fe s njo pogo¬ varjajo, in fe k pafhetu vernejo s ramami po¬ migajo in rezhejo s shaloftnimi obrasi: „Poveclali moramo, de fe ne da nizh opraviti! Zhudno fe je shena fpreobernila. Ne vemo kakfhen duh is nje govori. Nifmo fe mu mogli — ozhitno ti povemo — soperftaviti.“ Pafha je vezhkrat podnevu sdaj to sdaj uno poftreshnizo, ki je imela njegovi sheni ftrezhi, poprafheval: „Kaj dela: rezhe eni, kaj pravi; ki ji hozhem glavo odbiti dati? Ali je prav huda zhes me? Ali me fovrashi ?“ „0 nak, mu od¬ govori potlreshniza, prav nizh ne, fhc smiraj te ljubi . kakor prcj.“ „Ali nizh ne fprcmini fvojih mifel ?“ je drugo 38 prafhal. „Le moli sa tebe, mu ta odgovori, de bi fe ti fpreobernil!“ „Ali morde vofhi, ji rezhe vef vefel, de bi jo ne dal umoriti ?“ od tega mu odgovori poftreshniza, ne rezhe tvoja gofpa ne befede. Nizh enaziga ne sheli, kakor de bi fe dal tudi ti kerftiti. Svelizhanje pravi, ktero jes zhutim, bi tudi fvojimu gofpodu pri- vofhila!“ Pafha je vkasal Zerino, pervo pollresbnizo, v ktero je njegova shena smiraj naj vezhi sa- upanje imela, pripeljati. „Ti pri nje naj vezh veljafh, ji rezhe, ti li imela s njo od otrozhjih let opraviti. Ti vfe samorefh pri nje. Govori ji vunder na ferze, de kerfhanfko vero opufti in fopet tur- fbko nafe vsame.“ „Saj ji vedno govorim, pravi Zerina, de naj ne deva fvojiga mladiga shiv- Ijenja v take nevarnofti. Pa rekla je : „Raj zhem umreti, kakor fe Pirihufu, fvojimu boshjimu odrefheniku odpovedati .“ „Saj li vunder le mifli, pravi pafha, de ji le shugam, in de je ne bom dal umoriti / 4 „Prav dobro li to mifli, mu rezhe Zerina, de bi ti to ftoril, ker bi ji bil, ko bi Itotnik Omar ne bil branil , ref glavo preklal.“ „Ali fe pa ne boji fmerti jo prafba pafha. „Prav nizh ne, pravi Zerina. Jes ne urnim te gofpe. Jokaje in ihtijozha lim ji djala: Oh, tak bo mogel vrat prefekan biti! Tak bo mogla lepa glava pod mezhem pafti in fe po kervavim prahu valati? Prav shivo lim ji pred ozhi poltavlala, kako je to hrafhno ! Hu, mene farne je bilo groša ! Ona pa fe je pofmehvala ter djala: „To je le, kakor fe s ozhmi trene, faj moj duh potem v nebefa pride. O kako hrepe¬ nim neisrezheno po tihi veliki lepoti in fvi- tlobi !“ 39 Vfe fvoje dni fhe nifim vidila gofpe tako vefele in shidane volje. Prav zhudno je to! Kribjani fo zhudni ljudje; miflim, de mora ker- fhanbvo vunder fvojo mozh imeti. „Jes pa mi¬ flim , ji rezhe pafha nevoljen, de tudi tebi ne manjka dobi, de nili kriftjana!“ Serdito jo po¬ gleda , fe oberne in gre. Prbti vezheru je hotel Abdala v vert iti, fe fprebodit. Na bopinzah ga mlada fushniza s imenam Orma frezha, ki je pri njegovi foprugi ali sheni sa dekliza flushila in kteri je ravno kosarz vode nebi hotla. Vidil je, de ima vfe objokane ozhi in rezhe ji: „Ti fi prav slo jokala dekliza! Ali fe ti El- mina zlo tako slo fmili?“ „0h, mu odgovori fushniza, komu bi fe ne fmilila ? Tako je do¬ bra in kar jo zhaka je tako brafhno !“ „Ali fe tudi ona slo joka?’ 4 jo prafha. „Ne tako slo, kakor mi vfi, ki fmo pri nje. Miflim, de fe le joka , ker fe ji fmilimo. Prav mirniga ferza je.“ „Kaj pa pozhne zel dan ?“ jo dalje prafha. Dekliza mu odgovori: „Vedno bere in moli, sdaj tiho sdaj glafno; tudi sa tebe moli in sa vfe naf.“ ,,Povej mi po pravizi, ji rezhe, ali fo ji njene drushize tudi prav na ferze govorile, de naj fe ne pubi tako daljezh isiti, de bi umreti mogla?‘ £ „0 kaj pa de, mu rezhe fushniza, pa odgovorila je : Sa tega ki je fvoje shivlenje sa mene dal rada umerjem !‘ £ Vfe njene pobreshnize, in vfe njene prijatlize fo jo profile s objokanimi ozhmi in s povsdignenimi rokami: „0 bodi sopet Turki¬ nja , kakor me!“ Pa rekla jim je : „Raj fe dam s rasbelenimi klefhami rastergati.“ Pafha je preklinjal to lerdovratnob; tako je njeno ftanovitnob imenoval. „Naj fi pa bo tedaj 40 je sakrizhal, zhe hozhe tako imeti, naj fe iside njena volja!“ Tik fvojiga gradu je vkasal ker- vavo miso poftaviti; kar fe je fhe tifto nozh pa¬ sno pri baklah sgodilo. Dvanajfto poglavje. t «57ie ena lefhka fkujhnjava. She preden fe je drugi dan napozhel, je bilo she vfe ljudftvo rnefta na nogah. Skorej vfi ljudje, rasun kerfhanfkih fushnikov, fo rekli, de fe kerfhanfkimu duhovnu prav sgodi, de fe mu glava odbije in vefelili fo fe, de bodo mo¬ gli njegovo kervavo fmert gledati. Ozha dvojzhkov fe je mariikterimu fmilil. „Savoljo njegovih otrok, jih je djalo veliko bi she imeli ozhetu prisanefti.“ Prav ljubesniva delzhka fta ! Kadar fta tako po turfhko oblezhena sa podpajsdiho fe dershaje po ulizah fhla, je imel vfak vefelje nad njima. V želim meftu ni lepfhih mladih Turkov te fta- rolti. Sraven fta pa prav ponishna in s vfakim prijasna tudi s najrevnifhmi oti-ozi: „Ne imela bi fe s ozhetovo fmertjo tako shaliti.“ Savoljo prihodne fmerti pafhetove fopruge fo vfi tarnali. „Ni farno naj lepfhi temozh tudi naj dobrotliirfhi gofpa v zeli desheli!“ fo rekli ljudje. Kolikokrat je pafhetovo jeso vkrolila, koliko dobriga je s fvojimi profbnjami meftni- zhanam ftorila! Uboshzhki v meftu fo folse to- zhil. „Nafha naj vezhi dobrotniza je bila, fo vfi s enimi uftimi govorili, nafho pravo mater bomo s njo sgubili. Vfe turfhke shene v meftu, bogate in vbo- 41 ge, fo bile vfe nad pafhetam hude. Tu fe ne more vezh perft zhes ufta dershati, to je pre- filno, to je pre terdoferzhno. S tem daje na- fhem moshem pregerd isgled! kako bodo ti v prihodno s nami ravnali! Ref je to fe mora re¬ zili, de fe je shlahtna gofpa hudo pregrefhila, de je sdaj kriftjana. Pa pri vfim tem sna fhe dobra shlahtna gofpa ollati, kakor je dosdej bila. Kar je refnizhno, fe fme povedati. Veliko ker- fhanfkih fushnikov je boljih med nami, kakor nafhih turfhkih. Nihzhe pa v želim meftu ni tako fkerbel, ni bil tako nepokojen , kakor pafha fam." Ko fe je jutro shaloftniga dneva fhe komaj sasorilo, je vkasal Abdala hrabriga ftotnika Omarja pokli- zati, in rezhe mu: Ti junafhki Omar, fi she eden pot Elmini shivlenje refhil. Ti fi me, ki fim ji glavo preklati hotel, sa roko sagrabel in fi jo tako pred fmertje obvarval. Na tebe fe go¬ tovo sanefe. Saupanje in hvaleshnoft pa veliko perpomoreta. Pojdi k nji in rezi ji: „Zhe ho- zhe sopet fe k moji veri fpreoberniti, zhem du¬ hovnu Antonu in ozhetu fantov shivlenje puftiti.‘‘ Na to fe bo podala, fmerti fvojih prijatlov ne bo hotla. Pa prav shivo ji pred dufho poftavi; rezi ji: „Glej dvema zhlovekama lahko shivlenje prihranifh, fajne bodi nju fmerti kriva.“ Stotnik gre in vfe ji svefto in pofhteno pove. Elmina ga poflufha in dolgo molzhi. Zhes dolgo rezhe: „0h v takih velikih nadlogah lim reva!“ Jokati fe je jela in roke meti. ,,Bogve, je rekla, kako rada bi tema moshama, ki fta tako dobra in naboshna, shiilenje prihranila! Pa pod to po¬ godbe mi ni mogozhe. Mojima prijatlama, bra- tama v gofpodu, bi tudi shivlenje, zhe bi fe jima 42 tako puftilo, ne bilo prijetni dar. Moja neftano- vitnoft bi jima shaloft delala fhe do fmerti. Bolj je, de vil trije umerjemo; in v kratkim fmo, preden ena ura pretežke, vfi trije fkup v nebefih! ££ Mlada fushniza Orma ji je tibo fheptala: „Stori fe le tako, kakor de bi le Kriftufu, kteri- ga fvojiga gofpoda imenujefh, odpovedati hotla. Rezi le farno s jesikam, de ii sopet Turkinja, faj v ferzu lahko kriftjana oftanefh. In tako vam bodo vfim trem shivlenje puftili.“ „Tudi farno s uftmi, ji odgovori Elmina, ne fmem Kriftufa sapuftiti.“ Sakaj on pravi: „Kdor mene pred fvetam sataji, tega bom tudi jes en¬ krat pred fvojim nebefhkim ozbetam satajil. ££ „To fo njegove befede. V ferzu in s uftmi terdno va-nj verjem. Pripravljena lim umreti.“ S teshkim ferzam in shaloftnim oblizbjem je nefel Omar Pafhetu tu odgovor. „Sdaj li, rezhe Abdala , vezh ne vem pomagati. Pa eno zhem fhe pofkufiti. Umorjenje njenih kerfhan- fkih prijatlov mora tudi gledati. Kadar bo v- sdigneni mezh , odfekano glavo, vrelo kri vidila, ji bo to vfe druge mifli v glavo dalo. Grosa jo bo obfhla in omedlela bo. Mehke gofpe ne fmejo kervi viditi. In kadar fe bo sopet sbrih- tala , bo rekla: „Nak, tako fe mi ne bo godilo. Svojimu moshu zhem biti pokorna; Turkinja zhem oftati.“ Pa ftotnik mu rezhe: „Dufhna mozh te zhudne shene je taka, de ho teshko tako govo¬ rila. “ Abdala mu rezhe: „She nekaj mi pride na mifel. Ozheta fantov zhem perviga umoriti vkasati. Kadar bo to kervavo igrazho vidila; bo gotovo umorjenje kerfhanfkiga duhovna vbra- nili hotla. Spofhtovanje duhovna, ufmilenje jo 45 bo premagalo. Ne dvomim tega. Na mofovsh s kteriga fe ravno na kervavo miso doli vidi, naj fe pripelje. Ako pri fvojih miflih oftane, pa tudi jas pri tem oftanam, kar fim fklenil.f 4 Pa pri vfi njegovi termi vunder ni mogel biti do¬ bre volje. Trinajfto poglavje. Luži na kervavi miši. V gradu je bilo vfe tiho in shalollno, pafha je nepokojen in poln prizhakovanja bil in le El- mina je mirno in velela fmerti prizhakovala; svu- naj fe je neisfhteta mnoshza ljudi okoli kervave mise nabrala, okrog ktere fo turfhki vojaki, ja- nizharji imenovani, Hali. Vfe okna hifh, ki fo bile na tershifhu, fo bile polne ljudi. Veliko ljudi je bilo fhe zlo na llrehah. Gbfojenje take imenitne gofpe, fopruge pafhetove, je bilo kaj redkiga in tako nesaflifhaniga, de je hotel vfak gledati. Ko fe je Elmina od dveh poftreshniz fprem- ljena na vifokim mofovshu med grajfkimi urati prikasala je mnoshiza jela mermrati. Veliko jih je tiho sdihvalo, veliko glafno tarnalo. ,,Glejte jo, tu je !“ fo nekteri rekli. „0 kdo bi fe te krafne gofpe ne ufmilil. 4< Kerfhanfki fushniki med mnoshizo fo molili: „0 Bog vfmili fe je; o Jesuf pomagaj ji TiVlih ljudi ozhi fo bile na njo obernene. Vfa bela je bila oblezhe- na, bres vfe lepotije slata in drasih kamnizhev. Sagrinjalo je ras oblizhje potegnila. Nekako bleda je bila, pa vunder mirna in bres ftrahu. Proti 44 nebu je ozhi povsdignila, roke Fklenila in mo¬ lila tiho. Nihzhe, ki jo je tako vidil, ni bil bres ganeniga ferza. Neisfhtete folse fo bile prelite. Sdaj ftopi pafha s velikim derhalam ofizir- jev in flushabnikov fkosi vrata gradu na vsvi- fheni prokor, kamor je bilo vezh kopniz. Pa¬ fha je bil v fvoji dolgi, nagubani fhkerlataki obleki in s fablo opafan , ktere konz in noshni- za fe je od slata in demantov blifketala. Na glavi je imel veliko, ko fneg belo turfhko sa- vijazho ali turban s velikim peram. Njegovo o- blizhje je bilo prav ojltro in tamno. S fvojimi fvitlimi ozbmi pod zhernimi obervi, s fvojirn sakrivenim nofam, s dolgo zherno brado je bil prav berhk mosh. Njegova pokava je imela ne¬ kaj veliziga. Kader fe je drugikrat ljudem po- kasal, fo ga vfelej s glafnim vukanjem posdra- vili. Donaf fo pa vfi molzhali, tiho je bilo, ko bi bilo vfe pomerlo. Blagiga Luziia pripeljejo, od vezh Jani- zharjev fpremljeniga. Terdno je ftopal na ker- vavo miso. Rabeljnov flushabnik mu je fpone odklenil, in savratno ruto odvesal, de je frajzo s vrata odvihal. Rabelj s bolim mezhem je bil pripravljen. Luži je v nebo gledal in molil. Njegova pokava fe je vlim prav zhakljiva sdela in fhe bolj zhahitljiva in lepa. kakor pafhelova s vfo lepotijo. Lepo ga je bilo pogledali in ve¬ liko ljudi ki nifo bili shelesniga ferza, je bilo ganenih. Sdaj Luži na povelje rabeljna po¬ klekne. Rabelj je s vsdignenim fvillim mezhem zhakal, de bi bil pafha po kari turfhki fhegi snamnje sa vdariti dal. Pa kar pritezhela linova dobriga ozhela na 45 oder: „Oozhe, ljubi ozhe! savpijeta oba jokaje in ihtijozha, in mu padeta okrog vratu. Tak naj morate sdaj sapuftiti! Tak morate umreti!" Ozha fhe enkrat vftane, objame fhe enkrat vfaziga fantka in kufhne : „0 ljubo moja otro¬ ka! je rekel s glafnim, mozhnim glafam. Ne- bojta fe , ne bom vmerl ne! Vezhno bom shivel, sdaj grem k Bogu! Sdaj bom — o kako fe ve- felim! oblizhje nafhiga boshjiga odrefhenika vi¬ dik Tudi vajno ljubo mater bom gori v nebe¬ lih sopet vidik Posdraviti jo hozhem v vajnu imenu. Bo g, ozha vlih lirot, vam bo ozha in mati.“ S snamnjam fvetiga krisha sdaj fhe oba posnamnja; ako ravno je dobro vedel, de fe bodo Turki nad tem jesili. „Jn sdaj, rezhe, vaj isrozhim Bogu in nje¬ govi milofti. Prava kriftjana bodita in dobra zhlo- veka , in vfe bo dobro. V nebelih fe bomo sopet vidili. S bogam !“ Fantka fta fe nekaj liho po¬ menila in potem glafno rezheta: „K pafhetu morava iti! govoriti imava s njim !“ Hitela fta doli po ftopinizah. Ljudftvo fe jima vmika. Hi¬ tela fta k pafhetu in pred-nj fe versheta. „Kaj bozheta? je ojftro rekel. Jes vajnimu ozhetu ne prisanefem. Ne profita me tedaj, de bi mu shivljenje puftik“ „0h nak, rezheta fant¬ ka ; ne profiva sa njegovo shivlenje. Veva do¬ bro , de bi nizh ne pomagalo. Profiva te, naj tudi midva umerjeva! <£ Kako? kaj? rezhe vef savsel; vidva profita, de bi vkasal vama glave odbiti? Ali vaj to vefeli?“ „Vefeli naj, vefeli, mu rezheta, najna ferzhna shelja je to!“ „Kako moreta to sheljeti? rezhe. Sakaj me kaj taziga profita ?“ „0h mu odgovorita oba, rada bi fhla koj s ozhetam v 46 nebefa. O kako bo to vefelo , kadar bodo rajnka mati, ozheta in finova sagledali! Kako fe bomo vfi vefeli!“ Pafha ogleduje oba fantka. Vezh fe ne jokata. Nju ljubesnive oblizhje fo bile ako ravno od fols mokre, vunder jafne in vefele, „0h mu rezheta fopet oba, flori vunder kar te profiva!“ Pafha, ki je ferzhnoft zhes vfe po- vsdignil, fe ni mogel dozhudit nad ferzhnoft- jo tako mladih fantkov. Ni miflil de ga bota kaj taziga profila; vefelja, s komur fta hotla umreti, ni mogel sapopafti. Ni vedel, pri zhem de je. Smamilo, pretreflo, omezhilo ga je. Vkasal je rabeljnu: „Vtakni fvoj mezh v no- shnize. Danaf fe ne bodeta umorila. Pelite je¬ tnika nasaj v jezho.“ Sdaj je jelo ljudftvo mermrati, de mu pa¬ fha grosno kervavo igro fkasi. Vezhi ftran pa fe jih je vefelila, de moreta ozhe tako dobrih otrok in pafhetova fopruga miloft upati. Vefe- lje je bilo smiraj vezhi. Skoraj vfe ljudftvo je vpilo pafhetu: „Bog te shivi!“ Ljudftvo fe je raskropilo. Pa veliko mosh in shen je med ljudftvam v trumah fkup oftalo. ..Radi bi vunder svedili, rezhejo nekteri, koga fta fanta pafhetu povedala !“ Ej rezhejo drugi, mi tudi. Pa mi in vfe ljudftvo Jmo bili pre daljezh od pafheta de di bili mogli kako befe- do vjeti. Kaj fta govorila ve fam pafha in ofi- zirji, ki fo bili bliso njega. Nekaj pofebniga pa je moglo biti. Vidilo fe je na pafhetu, ki fe je tako zhudil. Na enkrat fe mu je barva na o- brasu fpremenila. Tn de ga je tako na naglama ob glavo djati prepovedal, je fkoraj zhudo. Tudi ozhetu Luziju fe je prav zhudno to sdelo. On tudi ni vedel, koga fta njegova fina pafhetu 47 povedala; sakaj preprizhan je bil, de bi pro- fhnja sa njegovo shivlenje , ako bi drusiga niz h ne bila imela povedati, nizh ne bila pomagalo. „Pa kar je kolj bilo fi je miflil, jima je golo^ vo od boshjiga duha prifhlo.“ Pafhetova gofpa je fhla Boga hvalezha sopet v fvojo fobo ali zimer. Luzija fo sopet v jezho peljati. Njegova fantka fta ga fpremila. S njim fta hotla iti v jezho. ,.Ako je fhe tam bolj gro- sovitno, fta rekla, bova vunder pri Tvojim o- zhetu tako frezhna, kakor de bi v nebelih bila.“ Pa nifo ju puftili v jezho. Ozha je objel, Tvoja otroka, ona fta ga tudi objela. Oba fta Te Bogu in fvojimu odrefheniku na kolenih sahvalila, de je tako ozhitno in zhudno ozheta jima refbil. Shternajfto poglavje. Dvojzhka pred pafhetam. Pafha Abdala je raspuftil Tvoj derhal in Te je na vert podal. Tam Te je s velizimi ftopinjami na dolgi ftesi med palmovim drevjem fprehajal. Zhudno je, je rekel Tam pri Tebi in obftal je. Ne bil bi fi miflil, de je mogozhe, de imata tako mlada fanta tako ferzhnoft. Jes Tam, ki vunder vfelej vef gorezh od ferzhnofti v boj grem, bi Te oplafhil, in ferze bi mi vpadlo, ko bi vbog grefhnik tako vbog in reven, bres de bi Te s mezhem braniti mogel , umreti mogel. Ne mo¬ rem tajiti, de bi me bilo groša, ko bi mi ful- tan fviljeni matos poflal in me sadaviti vkasal. Od kodi imata fanta tako, bolj ko moshko serzh- noft? Ta kerfhanfka vera ni tako sanizhljiva. 48 kakor mi Turki miflimo. Moram vunder bolj na tanko to rezh isprafhati. She nekoliko fe je fprehajal, in potem fpet obftane in rezhe: „Ta dva fanta mi prav pri- loshno prideta. Prevezh lim fe nad fvojo go- fpo rasferdil. Svoj namen jo umorili, fim pre¬ vezh ojftro , prevezh glafno in pred prevezh ljudmi isgovoril. V želim meltu in tudi daljezh okrog po desheli she vejo ljudje. Vezh ne mo¬ rem fvojih befedi pofhteno nasaj vseti. In ta dva otroka fta mi, bres de fim vedel, is moje nad¬ loge pomagala / 4 „Ref je, rezhe, zbe je kdo kako krivizo ftoril, ali zhe je na poti, jo ftoriti, bi fe ne fmel nihzhe framovali, fe fpet verniti. Pa pa- fha drugazh mifli, kakor drugi pametni ljudje. — Pa naj li bo. S pomozhjo teh dveh otrok lahko fvoje befede nasaj vsamem, bres de bi fe komu gerdo sdelo; fhe hvalili me bodo. To fim danaf flifhal in vidil. Vfe ljudftvo je bilo shaloftno, ko je imela mbje shene fodba ftezhi; glafno pa je vukalo, ko fim jo preklizal. Ljud- ftvo mi je glafno vpilo : Bog te shivi! Zhakalo je, de bi bil, ako bi bil tudi prav imel, miloft sa pravizo fkasal . 44 Potolashil fe je , gre v fvojo fobo in sapo- ve fvojo pipo napraviti, ki jo je fizer smiraj v uftih dersbal; te dni jo je pa posabil. Sapove, de naj mu kafeta prinefejo. Pil in kadil je lafno, in potem sapovefushniku, ki mu je ftregel : „Po- klizhi mi fantizhka !‘ 4 Prideta in fe plafhno sa vrata vftopita. „Pridita blishaj, ljuba otrozhizha ! rezhe Abdala. Dopadeta mi. Vajna ferzhnoft jes zhiflam. Pridita in vfedita fe k meni. Ti na mojo dcfno in ti na levo. Tako ! in sdaj mi pripovedujta. 49 Mnoge rezhi ju prafhuje od ozheta, od rajn¬ ke matere, kaj fta imela oba ftarfha opraviti, kaj fta delala in kaj ne; kako fta fantka v to deshelo prifhla, kako fta ozhe in Anton fim pri- fhla, kaj je Elmino primoglo, ju v hifho vseti in kaj je njegova gofpa ta zhaf, ko njega ni bilo, delala. — Prav s otrozhjo odkritoferzhnoftjo in proftoftjo odgovorita fanta, na vfako vpra- fhanje. Pafha fe je mogel vezhkrat pofmejali. Poflednizh je reku: „To mi vfe prav do- pade. Vajni ozha je prav pofhten mosh in vaj- na mati je bila prav dobra gofpa. Tudi Antona moram pohvaliti. Pa povejta mi sdaj, ali ni vajni ozhe nikoli od nafhiga preroka Mahoma govoril ? Ozhe nifo nama nikoli tega imena povedali, mu rezheta fantka; to ime fva fhe le tukaj imeno¬ vati flifhala.“ „Pa vunder vi kriftjani, rezhe pa¬ fha , fovrashite Turke ?“ „0 nak, nak! odgo¬ vorita fantka. Vfe ljudi imamo ljubiti, zhes kte- re Bog fvoje folnze lijati pufti. In med njimi fo tudi Turki. Saj fe vidi, de tudi vam foln¬ ze fijati pufti, tudi Turke imamo tadaj ljubiti.‘ £ Pafha fe je fmehljal. ,,Pa vunder rezhe dalje, vam kriftjanam ne dopade vfe pri Turkih ?“ „Vfe nam ref ne dopade, mu pravita fantka!“ „In koga ? ju vprafha pafha, poftavim!“ „To odgoverita fantka, de Turki kriftjane vklenijo, v fushnoft odpelejo, kjer fe jim prav terdo godi. Kriftjani fo tudi ref she Turke v vojfki vjeli, pa nifo jih imeli kakor fushne; nikoli fhe nifo Turkov vklenili, de bi jih v fulshnofti dershali.“ „Ali je to vajni ozhe Turkam ozhilal ? ju prafha pafha.“ „Nak odgovori Timotej, tega ga nifva flifhala. Vidila fva to. Pri naf doma ni 4 gerdo 50 nizh turfhkih fushnih; pa tukaj na Turfhkim je filtio veliko kerfhanfkih fushnih.“ „Le to fe ni ozhetu lepo sdelo, pravi Filemon, de pravize na Turfhkim dobro ne posnajo, de tukaj marfi- kteriga bres vliga fedniga vprafhevanja obfodijo. Tudi fo vezhkrat s fvojim prijatlam od fvileniga ali shidaniga matosa govorili, kteriga Sultan pa- fhetu pofhlje. Ozha fo fe nad tem prav jesili; pa midva ne veva, kaj fo s tem matosam menili. Ta matos mora, ako je ravno fviljen, prav hud biti. Miflila fva fi faj kaj taziga.“ ,,To je imel vajni ozhe prav! rezhe pafha in britko fe pofmeja. Pa kaj fhe fzer vajnimu ozhetu pri Turkih ni dopadlo ? ,£ „Oh mu rezhe Timotej, de ljudi s mezhem in ognjem k fvo- ji veri filijo.“ „Naj bo dofti tega! je rekel pa¬ fha. Smiflil fe je, de je fam fvojo foprugo s mezhem k Mahomovi veri prifiliti hoteh Govo¬ rimo raj od kaj drusiga, je rekel; rad bi kaj vezh od vafhe vere svedil“ Mnogotere rezhi ju je fprafhval. She dofti sadovoljen je bil s odgo- voram ; tu ali tam je neveren s glavo pomajal, pa nizh ni nafproti rekel. Kar mu je pa najbolj dopadlu, fo bili nekteri sgovori fveliga pifma, ktere fta mu fanta povedala. Mati in ozha fta jima te sgovore vezhkrat pripovedvala in Anton jima jih je tolikokrat brati in ponoviti rekel, de fta jih is glave vedla. Med temi fo bili pofebno ti: „Bog je ljubesen in kdor ima ljubesen, o- ftane v Bogu.“ „Ljubimo ga ki naf je najpred ljubil.“ „Bog je tako fvet ljubil, de je fvojiga edino- rojeniga fina v fmert dal, de fe nihzhe od vlih, ki vanj verjejo, ne pogubi, temozh vezhno shiv- lenje dofeshejo.“ 51 „Tiftim ki va-nj verjejo, da oblaft otrokam boshjim biti . 44 „Ljubesen do Boga pokashemo s tem, de njegove sapovdi fpolnujemo, in njegove sapovdi nifo teshke . 44 „Naj perva in naj vezhi sapovd je: Ljubi Boga fvojiga gofpoda is zeliga fvojiga ferza, is žele fvoje dufhe, is zeliga fvojiga duha in is vfe fvoje mozhi . 44 „Druga je te enaka: „Ljubi fvojga blishniga, kakor febe. — Vfe kar shelite, de bi ljudje vam ftorili, ftorite tudi vi njim. V teh dveh sapov- dih je vef sakon in vli preroki.“ „Ako zhefh v vezhno shivlenje priti, fpol- nuj sapovdi . 44 Svet s fvojo fvitloftjo preide, kdor pa voljo boshjo flori, oftane vezhno . 44 Kdor moje sapovdi ima in fpolnuje, pravi Kriftuf, ne umerje, temozh bo shivel, zhe je ravno vmerl; fkosi fmert je fhel v shivlenje . 44 Pravizhni fe bodo v kraljeftvu ozheta (v ne¬ belih) fvetili, kakor folnze . 44 „J\obeno oko ni vidilo, nobeno uho ni flifhalo, in v nobeniga zhloveka ferze fhe ni prifhlo , kar je Bog tillim pripravil, ki ga ljubijo . 44 Ti boshji sgovori, ktere je sdej Abdala, per- vi pot in od nedolshnih otrok flifhal, fo mu bili prav umljivi in fo mu fhli do ferza. Vezhkrat fta mu jih mogla ponoviti in prav s ozhitno po- boshnoftjo fta to ftorila. „Prav je, je rekel pa- fha, dobra naboshna, prav poduzhena otrozhi- zha fta. Sdaj pa poidita k ozhetu in osnanita mu njegovo fvobodo ( Freiheit ). Povejta mu de mu ne bom nizh shaliga vezh ftoril, temozh de 4 * 52 mu bom toliko dobriga fkasal, kolikor mi bo mogozhe.“ Petnajfto poglavje* f^efele osnanila. Pafha je vdal in dotniku Omarju, ki v fpre- dni fobi ali zimru pri pifarfki mili fedel, vkasal: „Pelji mi ta dva fantizha k nju ozhetu, vkashi mu fpone odkleniti in pripelji ga k meni.* 4 S Omarjem greda. Fantkama fe je ferzetreflo, ko da po voskih, dermib dopnizah v globoki turn« fhla. Shelesne duri fe odprejo. V zherni jezhi, v kteri fe je le malo luzh fkosi odperte duri fvetilo, vidita fvojiga ozheta s miloftnim ferzam. S teshkimi Jponami obloshen je na niškim kam¬ nu fedel, k kterimu je bil prikovan. Solse fo jima savoljo revniga ftanu fvojiga ozheta v ozhi dopile ; pa pomilovanje fe je kmalo moglo ve- felju omakniti. Oba fantka se v tak proti ozhe¬ tu fpudita; oba ga objameta ; oba vfa radodna rezheta : „0 ljubi ozhe! Prodi fe ! Pafha vam ne bo nizh shaliga vezh doril; dober vam ho- zhe bili. Sam vam bo vfe povedal; k njemu vaf imava peljati.“ „Kako zhudno fe je vfe fpremenilo ! rezhe ozhe. O ljuba moja otroka, kakfhino veliko, neprizhakovano vefelje nam je Bog pripravil! Ti veliki, vfigamogozhni Bog , ki lerza kraljev in knesov kakor potoke vladafh, to fe je po tvoji volji tako isfhlo! o kako fe ti sahvalim ! O Bog kako li ti dobrotljiv!“ „Tako je, rezhe Timotej, ljubi Bog je vunder naj dobrotljiv: 53 Ali fhe vefte , ljubi ozhc , babo fmo Boga pro¬ fili , bo fmo v volljini fbup Lili, de bi naf re- fhil in ne dal, de bi pafhetu v robo prifhli ? Tabrat ni Bog nafhe profhnje vflifhal; sdaj naf je pa vunder vflifhal in fhe velibo lepfhi, ba- bor fmo fi mifliti mogli!“ Oh ja, rezhe Filemon, tabrat bo fva ga v tifti votljini — oh tabo ferzhno ! — profila, de bi faj najniga ljubiga ozheta refhil , in bo fo ozheta vunder le svesali in med dvema bonjima Hran peljali, fim. bil filno shalolten. Nifim fi mogel mifliti, sabaj naj Bog ne uflifhi. Sdelo fe mi je, babor de bi sa naji prav nizh vezh ne bil fberbel. Pa tabrat fim Boga rasshalil. ISfajna molitev mu vunder ni bila vfa nevfezhna! On vfe lepfhi in bolje narediti ve, babor fi mi sheljimo in upamo! Le poterplenje moramo imeti in zhabati!“ Ozhetu fo sdaj fpone ali betine prezh vseli, in is tanine jezhe je fhel. Od ftotniba fprem- Ijen v vfabi robi s enim linam ftopi v fobo pred pafheta. Pafha mu gre nebolibo naproti, mu robo pomoli ter rezhe : „Bodiva prijatla , Luži! Jes fim fe motil, brivizo fim ti floril. Mosh , bi je ozha tabo dobrih otrob, ne more hudo¬ ben biti. Pridi fim in vfedi fe sravin mene. 1 ' K mehbimu fedeshu ga pelje in sravin nje¬ ga fe mora vfefti. Oba fantba fta sdaj pred pafheta flopila in s povsdignenirni robami ga profita milo: „Oh ljubi pafha! Spufti tudi najniga drasiga uzheni- ba. Ali vefh ! on je tifti dobri verlnar, od btc- riga fva ti tolibo povedali mogla , in bar ti je vfe prav dopadlo. Oh pufti tudi njemu slavljenje.“ Prav lepo je to, odgovori pafha, de fe tu- 54 di njega opomnila in me na-nj fpomnita. Prav dobra detzhka fta. Pojdita k njemu in povejta mu, de iim sdaj tudi jas, kakor vajni ozhe njegov prijate!. Sim naj pride. Ta kotnik vaj bo spremil.“ Vlak sa eno roko fta prijela kotnika. Hi¬ tro fta fhla in s njima ftotnik. Anton fhe od vliga, kar fe je sgodilo, nizh ni vedil. Ko je na mofovshu pred fvojo jezho ftopati flifhal, in ko je flifhal, de fe teshke kluzhavnize na durih odklepajo, fe ni drusiga nadjal kakor de pridejo po-nj in de ga bodo ob glavo djat peljali. Duri fe odprejo in oba fantizhka ftopita k njemu in rezheta: „Ljubi Anton, vefelite fe! Ne bodo vaf umorili ne ! Profti fte! Pafha ni vezh na vaf hud. K nje¬ mu imate iti. Najni ozba fo she pri njem. Pa¬ fha je vama sdaj obema prav dober; oba vaj je fvoja prijatla imenoval. O pojdite sdaj urno s nama ! Ali je mogozhe! pravi Anton vef savset. To fi ti ftoril, o Bog! To je boshja roka! Lju¬ dje bi tega ne bili mogli ftoriti. Ti o vfmileni Bog , fi mojo profhnjo vflifhal. Anton je v fvoji famotni jezhi ferzhno mo¬ lil , de bi Bog ne dal, de bi dobrima otrokama ozheta vseli , de bi shlahtno gofpo umorili in de bi pafha fvoje roke s nedolshno kervjo in fhe zlo s kervijo fvoje gofpe omadeshval !“ Sa fe mi ni nizh, je rekel vezhkrat; o ljubi Bog, le blasiga ozheta dobrih otrok in shlahtno gofpo refhi. Ta mosh in ta gofpa moreta fhe veliko vezh dobriga na tem fvetu ftoriti, kakor jes fla- bi flarzhek! Mene vsemi k febi!“ Pa vunder ga je poveft fantizhkov slo ras- 55 vefelila in s njima je fhel. S vfako roko je eniga peljal , in tako kakor poprej ozha (lopi tudi on sdaj v krafno fobo ali zimer. Pafha fhe ni Antona nikoli vidik Mozhno fe je nad zhaftitljivo poftavo bogabojezhiga duhovna sav- sel in dolgo ga je pregledval. „0 kako ftrafh- iio bi bilo , je rekel, ko bi bila taka glava fkos mojo krivizo pod mezh rabeljna padla!“ Abdala je fhel sdaj urno Antonu na proti, mu roko poda, in rezhe : „Luzi mi je odpuftil, odpufti mi tudi ti! Bodi moj prijatel, kakor je tudi on!“ S folsnimi ozhmi je Luži Antona ob¬ jel. Tudi Anton fe je od vefelja jokal. Oba fta bila mozhno ganena ; oba fta Boga hvalila in zhaftila. Pafhetu je to ferze mozhno ome- zhilo. „Dajta fe, je rekel, tudi od mene ob¬ jeti! in sdaj pridita in vfedita fe k meni. Mno¬ go rezhi imam fhe s vama govoriti.“ „Vadva, ljuba moja detzhka, je rekel Ab¬ dala fantkama pojdita pa sdaj k Elmini moji gofpej. Povejta ji, kaj fe je tu sgodilo. Režita ji, de jo prolim , de bi mi povedala , zhe jo fmem in kdaj jo fmem obifkati.“ Oba fta ur¬ no fkozhila , in od vefelja pofkakovala. V fobo gofpe fta prifkakala in rekla : Pafha je ravno sdaj najniga ozheta in uzhenika objel. Vidila fva, de fo mu folse v ozheh ftale. Vli trije sdaj prav prijasno in dovoljno fkupaj fede. On tvoj gofpod te vprafha, zhe fme k tebi priti? Gofpa je she savseta svedla, de fe je njeni mosh fpreobernil in fe Luziju in Antonu prav milofti- viga fkasal. Nadjala fe je, de tudi nje ne bo¬ de njeni gofpod posabil. Torej je bila zhes to poveft prav rasvefeljena. Od vefelja fe je joka¬ la in fantka ki fta ji hotla roke kufhniti, obje- 56 la. O hitita, jima je rekla , in povejta mojmu gofpodu, de fe neisrezheno vefelim, ga sopet viditi! Fantka lla tekla ; bolj fla letela kakor fhla. Abdala je bres odloga vftal in k Tvoji gofpej fhel. Med vratmi obftane in rezhe : „0 ljuba moja Elmina ? Ali mi morefh odpultiti ? Oh tesh- ko lim te rasshalil. Velik lirah in britko sha- loft lim ti naredil. She zlo umoriti iim te ho¬ tel ! O ne bodi huda! 4 , Elmina je s rastegnenimi rokami proti nje¬ mu hitela. „0h je rekla, nikoli The nifim bila tebi huda. Le sa te lim smiraj molila F Nili sapllojn molila, ji rezhe Abdala. Vfe lim li po¬ prej prisadjal, te fpreoberniti, sdaj je pa Bog mojiga duha fpreobernii. Nizh fe ti vezh ne soperltavljam, de li krilljana; jes tudi upam de bom The krilljan. 44 Oba lla fe na mehki fedesh vfedla. Pove¬ dala mu je, kako je fantizhka fposnala, ko je po prollim govorjenju fantkov Antona poklizati vkasala, kako fo Turki ozheta fantkov lim pri¬ peljali, in kako ga je njegovima otrokama sopet dala. „Jes miflim , je rekla, de je to vfe Bog tako naredil. Miflila lim , de nifim nizh dru- gazhe delati mogla. Ne bofh mi rekel , de nifim prav delala. 44 „Vfe li prav delala, je re¬ kel ; tudi jas bi bil tako delal , le ne tako do¬ bro , kakor ti. Bogu fe s teboj sahvalim. 44 S ganenim ferzam je proti nebu pogledal. „Pa sdaj pojdi s mano, ji rezhe ; najna prijatla, naju zhakata. Skupej hozhemo vefel vezher imeti. 44 Sa podpajsdiho fe peljaje lla v fobo llopila. Njegovo ohlizhje fe je v vefelju fvelilo. Tudi ona fe je fmehljala s folsnimi ozhmi. Luži in 37 Anton fta nju radoft delila. Vfi tudi fantka, fo bili polni svelizhanje. „Nezoj bomo fkup ve- zherjali, je rekel pafha. Na kofilo fim danaf tak posabil in vam fe je gotovo tudi tako godilo. 44 Zhes nekoliko zhafa fo fe vfedli. Dovoljnej- fhi in frezhnejfhi drushbe ni bilo kmalo. Ki je she posno bilo , je rekla Elmina fantkama , ki fta she jela dremati, fpat iti. Pafha pa s Elmino, Luži in Anton fo tako fe v naboshne pogovore sgubili, de fo dolgo zhes pol nozhi fkup oftali. §heftnajfto poglavje. Velik fklep. Drugo jutro je imel Abdala veliko oprav¬ kov , in do vezhera ni imel prav nizh zhafa. Veliko vrednikov (beamtarjev) je prifhlo, de bi mu zhes fvoje vladanje rajtengo dali. Tako je bilo vfaki dan in vezh tednov je terpelo. El¬ mina je bila vezhi del v fvoji fobi. Anton in Luži fta imela, kakor poprej v vertu sopet opra¬ viti. Hrepenenje po dragi domazhiji fe jima je mozhno v ferzih vnela. Luži je Elmino po fvojih finovah njene obljube opomnil, de bi ga fpuftila, in Elmina je savolj tega s fvojim mo- sham govorila. Abdala pride v vert in rezhe Luzju in An¬ tonu : „Lahko fi miflim, de Ji vofhita is te ne- kerfhanfke deshele she priti. Pa sima je pred pragam. V tem shaloftnim zhafu, pa ni dobro popotvat. Is prav ferzhne dobrovoljnofti proti vama vaj fhe ne morem puftili; pa povedali 58 vama morem, de vaj savoljo febe ne morem puftiti. Ako mi je ravno na tem leshezhe , de Vaj v nobene nadloge in nevarnolli ne pofta- vim, vunder tudi fam sa fe fkerbim, rad bi fhe pri vama shivel, de bi me poduzhvala. Zhaftitljiviga Antona bi fe she zlo ne mogel sne- biti. Sakaj na frezhi fvoje dufhe mi je vezh leshezhe, kakor na vli fvetlolti fveta. Prolim vaj torej, oftanita fhe pri meni! Dovolita mu profhnja in kadar ni imel kaj opraviti, je bil pri njima. Slaki fe je imel s Antonam mnoge rezhi zhes kerfhanfke refnize pogovoriti. Dofti- krat je fhe posno po nozhi, kakar je majhni vertnarfki hifhzi, kjer je Anton ftanoval, luzh vidil, je fhel is ftrahu pred Turki k njemu, kakor nekdaj Nikodem is ftrahu pred Judi h Kriftufu. Turkam ref ni to nizh kaj dopafti hotlo, de fe pafha s kriftjanam Luzjam in fhe zlo s kerfhanfkim duhovnam , Antonam , pezha. Pa vielili fo , de ni pafha od tiftih mal nizh tako hude jese , temozh veliko bolj krotak in milo- ftiv; de vfaziga , ki fe ima zhes kaj pritoshiti, vflifhi; de marfktero krivizo ki jo je v fvoji naglofti napravil sopet popravi; in tako fe jim je prav sdelo. „Sdaj imamo bolj pod njimu, fo rekli, in tako je tudi dobro.“ Anton mu je snal lepoto, refnizo in ljubesnjivoft kerfhanfke vere tako shivo pred ozhi poftaviti, de jo je Abdala vedno rajfhi imel. Bogabojezhi, uzhe- ni duhoven mu je sazhel od greha pervih ljudi in od obljube boshjiga odrefhenika pripovedva- ti, mu pravi od naj ftarejfhi osnanil prerokval, ki fo fe vfe nad Jesufam ispolnile ; pove mu sa tem prav profto Jesufovo sgodbo, — od njego- 59 viga zhudopelniga rojftva, od angelov, paftirjev, od modrih is jutrove deshele, ki fo k jaflam prifhli, — od Jesufoviga kerfta, od odpertih nebef, od glafu, ki je is nebef fe flifhal, od nebefhkiga uka Jesufoviga, od njegoviga pre- rokvanja, ki fe je ravno tako, kakor od prero¬ kov fpovnilo, — od njegovih dobrotnih zhude- shov, od njegoviga terplenja, od kervave terno- ve krone in od krisha , od njegove nefkonzhne Ijubesni, s ktero je sa ljudi umerel, s ktero je tudi sa fvoje ubijavze molil, od njegoviga fvitliga od fmerti uftajenja — od angelnov in shen na njegovim grobu, — od njegoviga vne¬ bohoda — od poflanja fvetiga duha in kako fo Apofteljni od fvetiga duha rasfvitleni in vneti po želim fvetu fe rasfhli in mogozhno s befedo in djanjem vefelo osnanilo od Jesufa Kriftufa, od- refhenika grefhnih ljudi povfod na semli osna- novali. Abdala je prav svefto poflufhal in vezh- krat je v ferze ganjen bil. Kar je pa befede bogabojezhiga mosha fhe bolj prijetne ftorilo, je bilo verno vefelje in naboshno ali brumno nadihnenje, s kterim je govoril — in pred vlim mu je njegovo shivle- nje dopadlo , ki je bilo vfe tako lepo kakor je fam uzhil. Abdala je vfe prav na tanko pomi- flil, kar je doflej vidil in flifhal. Marfiktero uro je fam v fvoji fobi fedel, ali fe je pa, zhe fo bili lepi jefenfki dnevi, po vertu fprehajal in miflil v fvojim duhu. Eniga dne pride njegova gofpa v vert, ga vidi na famotni klopi fedeti in mu rezhe : “V koga li vedno tako samifhljen in samoten ? Kaj premifhljujefh ?“ „Oh, ji odgovori, faj li farna lahko miflifh ! Vera klcra li ti na fe vsela, je GO moja edina mifel, ravno fim na najna dva pri- jatla miflil. Saj fta vunder prav shlahtna zhlo- veka, Anton je prav ferzbno ponishen, tako krotkoferzhen , tako poln ljubesni do Boga in ljudi, tako proft, tako pofhteni in odkritofer- zhen , de fe mu ne morem dovolj zhuditi. Tu¬ di Luži je prav dober mosh. Veliko je she po fvefcu fkulil, pa fe vunder zhes blago , zhaft in flafti tega fveta povsdiguje. Oba nizh vezh po- fvetniga ne zhiflata. Vfa vneta fta od ljubesni do Boga in ljudi, nizh drusiga ne miflita kako bi Boga zhaftila in ljudem dobro delala. O kak- fhen raslozhek je med tema mosbama in med ofhabnimi, denarjev shelnimi, kervotozhnimi fladnimi Turki, kakorfhni fo fkoraj vli. — In te dva mila fantka , Timotej in Filemon! kako ljubita fvojiga ozheja! kako fta s zelo dufho fvojimu uzheniku in njegovimu uku privershena! Kako vbogata na vfak pomiglej! kako prijasna in vefela fta smeraj, kar fe pa nar bolj zhudim, in kar ne bom nikoli posabel, je ferzhnoft s ktero fta bila umreti pripravljena. Vfa od shi- ve shelje gorezha in polna sveftiga upanja, de bi v nebefa prifhla.“ In tudi ti, ljuba Elmina, fi bila vedno do¬ bra , krotka in ljubesnjiva gofpa. Pa od tiftih mal, kar fi kriftjana — o nikar ne mifli, de fe ti priiisvati hozhem ! — fe mi sdifh , kakor nebefhko bitje. Kadar te bres de me vidifh, v tvoji poboshnofti, v tvoji ferzhni molitvi sa- gledam, fe mi sdifh , kakor de bi bila rasfvit- Ijena, in tako miloferzhno fi mi moje firovo, kervotozhno vedenje, divjo flovo, s ktero fim te umoriti hotel, odpuftila! Nak — ne odpufti- la! She huda nifi bila na-me, She sainerla mi 61 nill ! tf< Solse fo mu v ozhi flopile in objel jo je. „Vera, je rekel, ki tako dobre ljudi flori, mo¬ ra biti dobra vera. Sklenil fim sdaj, tudi krift- jan biti. Ta moj fklep je terden. ^edemnajfto poglavje. Kerfhanfka Jlushba boshja. Abdala je farno fvojima dvema prijatlama rasodel, de mifel vero kerfhanfko nafe vseli. Oba prijatla fla fe nad tem jako vefelila in Bo¬ ga hvalila. — „Samo mora ta rezh, je rekel Abdala, sdaj fhe fkrivej oftati, jes she vem, sakaj more tako biti. Pa vunder bi fhe sdaj rad v gradu kako kerfhanfko domazho kapelizo imel. In ta bi fe po moji pameti, tudi dala narediti, bres de bi turki svedili. Nekdaj fim v zarovim gradu (to je velko mefto turfhkiga zefarftva) v hifhi kerfhanfkiga poflanza, tako kapelizo vidil, ki mi je s obilno osalfhanim al- tarjem in s lepimi fvetnikov podobami she ta¬ krat, pa le kar fe umetavnofti lizhe — prav dobro dopadla. Jes miflim , de je foba ali zi- mer, kjer fim imel doflej fvoje saklade in dra- gofti s-hranene , sa to naj bolj pripravna. Vidva pa ljuba prijatla, mi morala pomagati, de fe to vfe tako sgodi.“ Luži, pripravni in mnogo fkufheni kupez, mu je slate in freberne pofode sa flushbo pri altarju pripraviti obljubil. Anton je obljubil mafhne bukve, in duhovfko obleko prifkerbeti. ,,In jes, je rekel pafha, in fi vefelo brada ma¬ sk, vama bom denarjev, kolikor je treba, dal. 62 Le vfe prav drago in lepo narediti režita. Po¬ menita fe med feboj fhe vezh. Glejta, de fe vfe dobro v sabojih sabito in s mojim nadpifam, varno do meje moje deshele pripelje. Skerbel bom fam, de saboje (kilte) bres de bi jih ogle- dovavzi in ftrashe na meji pregledovali, kmalo fim pripravijo. Samo moji gofpej fhe sdaj ni¬ kar tega ne povejta. Snenada ji zhem vefelje flori ti.* 4 Saboje fo prej ko je Abdala miflil, pripe¬ ljali , kar ga je mozhno vefelilo. Rad bi bil vprizho , ko fta Anton in Luži fobo v kapelizo prenarejala. Pa ravno sdaj je imel vashne oprav¬ ke v meftu. To je bilo njegovima prijatlama prav ljubo. Tudi njemu fta hotla snenada ve¬ felje narediti. Lepa misa is zedroviga lefa, je bila altar. Nad altarjem je na fteni lepa podoba v slatim romu vifela. Na altarju je frebern krish s sheft- mi fvezhniki vifel. Dragi kelh s drasmi kamni- zhi in plofhzhek na kelih, majhne freberne in poslazhene kangljize sa vino in voda, in plofh¬ zhek , na kterim fo ftale, vfe prav lepo nareje¬ no , freberni Svonzhek in tudi duhovfke obla- zhila fo bile sdaj v pervi s-hrambi fpravljene, kjer je sdaj sakriftija bila. Kadar je Abdala od fvojih opravkov nasaj fe vernivfhi v kapelizo fhel, ga je ref prav ras- vefelilo. She preden je zhaf imel, vfe dobro pogledati, je Elmino poklizal in v kapelizo pe¬ ljal. Vfe fta pohvalila oba, kar fta vidila. Slaft pa jima je fveta podoba nad altarjem dopadla. Sveti trije kralji fo bili. Elmina je bila vfa radoftna nad fveto divizo s boshjim otrokam. Abdala fe je savsel nad zhaftitljivimi podobami 63 kraljev. Njih nofhna, pokrivalo glav , ki je bi¬ lo turfhki savijazhi podobno, in fhe bolj pa sa- morez jima je dopadel. Tudi nad svesdo, ki je v vifhini bila , je imel dopadajenje. „Tudi meni, je rekel, je Bog svesdo poflal. Tudi jes hozhem , kakor ti kralji, fvojiga boshjiga odrefhenika zhaftiti!“ Dan, ko bi bil Abdala imel kerfhen biti, je prifhel. Anton ga je zhes fveto opravilo fve- tiga kerfla in zhes fveto fkrivnoft altarja she do¬ bro poduzhil. Abdala je prifhel od fvoje gofpe in fvojiga prijatla Luzja v kapelo. Svezhe fo she gorele in bukve fo bile odperte. Pa zhu- dila fta fe Abdala in Elmina, de Antona fhe ni bilo. Tudi Luzju fe je zhudno sdelo, de nje¬ govih finov, ki fta she poprej v kapelo fhla, ni bilo viditi. Pa glej, sdaj prideta oba fantka v zerkvenih oblazhilih is sakriftije, de bi pri mafhi ftregla, ali kakor pravijo miniftrerala. Anton ju je tudi dobro poduzhil. On je pa po duhovfko oblezhen sa njima k altarju fhel. Ab¬ dala glafno pred altarjem kerfhanfko vero mo- livfhiga je Anton kerftel. Abdala fe je dal pri kerftu Pavla imenovati, kakor je shelel: „Dosdej rezhe fitn bil Savel; Bog daj de bi bil sdaj Pavel.“ Luži je bil boter. Elmina je v fvoji ne- befhki frezhi folse tozhila. Smiflila fe je, kako je bila tudi ona kerfhena in kako je bila od ti- ftihmal frezhna in v nebo samaknjena. Sdaj je Anton fveto djanje opravil in novo kerfheni in njegova gofpa fta polno fvetiga hre¬ penenja fveto telo fprejela. Kadar je mafhnik trikrat: „Sveti, fveti, fveti!“ rekel, in fveto te¬ lo in kri povsdignil, fta fantka posvonzhkala. 64 Abdala in Elmina fta fe bolj is poboshnofti, ka¬ kor ker fta fe uzhila , na perfi terkala. Ko je duhoven fvete fkrivnofti gofpodoviga telefa in kervi savshil, je tudi Abdalu in Elmini kruh shivljenja podal. Oba fta v poboshnoft samak- njena molila. Anton je fhel s fvojima poftresh- nikoma sopet v sakriftijo. Vezh ko pol ure je preteklo , preden fe je s njima po navadi oble- zhen prikasal. Tudi on je ferzhno sa Abdala in Elmino molil. „Moj fin , moja hzhi, jima je rekel, k njima ftopivfhi, Bog daj de bi va¬ ma obema to fveto djanje vezhno shivlenje da¬ lo. 4 ^ Abdala gaje objel, Elmina mu roko kufh- ne. Vfak je fhel v fvojo fobo , de bi fhe molil in fe v Bogu sral. Ofemnajfto poglavje. t Slovo. Luzja ima she vedno vezhi posheljenje s fvojima finovama v fvojo domazhijo fe verniti. „Ne morem te dalje sadershvati, mu rezhe Ab¬ dala. Tudi jes ne miflim smiraj v tej desheli oftati. Pa v tej prizhi fe vunder ne morem na pot fpuftiti. Marfktero krivizo, ki fim jo nare¬ dil , imam fhe bolj poboljfhati. Nezhem jo, kakor pobeshni tat, pobrati. Sultanu moram fhe zhes fvoje gofpodarltvo rajtingo dati in ga , kakor fe fpodobi,. profiti, de me fpufti. Zhe sve, de nifim vezh Turk, vunder nima rezhi, de nifim le pofhten mosh oftal, temuzh de fim mu fhe belj pofhteno flushil. Nima mi vere, ktero fim sdaj nafe vsel, grajali. Tudi veliko 65 premoshenje, ktero fim s foprugo prishenil, ho- zhem fhe poprej v varnoft prinefti. Nji in vbo- gim nozhem krivize delati. Bolj bo fvoje pre¬ moshenje ubosim na prid oberniti snala, kakor zhe Bog ve, v kakfhne tolovajfke roke pride. Povfod hozhem kakor mosh in kakor kriftjan ravnati.“ Elmina je sdaj fkerbela, de bi Luzja in njegova finova zhednejfhi oblekla. Med kerfhan- fkimi fushnimi v meftu je bil tudi mlad mosb is Ogerfkiga , ki je bil prav umeten krajazh (shnidar) in ki je s fvojim dobrim delam fvoj- mu gofpodu veliko saflushil. Elmina mu vka- she priti in ga vprafha , zhe li upa , Luzju in njegovima linama ogerfko obleko narediti, in zhe to delo prevseli hozhe ? „0 sakaj ne, prav rad! ji odgovori; veliko bolj snam ogerfke, ka¬ kor turfhke oblazhila delati. In gotovo fe zhem bolj odresati, kakor vlaki mojfter. Vii mojftri in njih pomagazhi, ko bi jih poklizali , bi mo¬ gli rezhi, de jih je mojfter delal.“ Proli jo , de bi jim Imel pomeriti. Elmina vkashe Timo¬ teja in Filemona poklizali. ,,To je lepo, je re¬ kel , ko jih sagleda , in ne bom imel prevezh opraviti. Le enimu mladih gofpodov imam ob¬ leko pomeriti, in obema bom obleko lahko na¬ redila Potem rezke Elmina bratama ga k Luzju peljati. Zhes nekterc dni obleko prinefe. Ka¬ kor bi jim bila nalita , tako fe jim je podala. Elmina ga pohvali, mu plazha kar je saflushil in mu fhe velik dar poda rekozha: „Pafha te bo, kar ne dvomim na mojo profhnjo od tvoji- ga gofpoda odkupil in ti bo potem fvobodo dal.“ Urni miadenezh fe je-pohlevno pripognil, ji roko kufhne in vefel in sadovoljen gre fkosi vrata. 5 r , • .. , -■ ■ GG Pa zelo leto fhe pretezhe, preden fe Luži s fvojima linovama v domazhijo verniti more. Abdala je fldenil, ga do blishniga mefta na me¬ ji, kjer je imel opravke, fpremiti, pa vedno fo ga inaki opravki sadershvali; Elmina je pa is materfke dobroferzhnofti odhod, kolikor fe je fpodobilo sadershvati fkufhala. Luži je nevarno sbolel, in veliko zhafa je preteklo, preden fe osdravi. Poflednizh fe jutro napozhi, de fe imajo na pot fpuftiti. Abdala, Luži in njegova finova fta sajtrovala. Vfi fo bili sa odhod pripravljeni. Sdaj sazhneta oba fantka glafno jokati. „Kaj vama je, ljuba otrozhizhka ?“ jima rezhe Elmi¬ na. „Oh, oh, rezheta oba, oh de te morava sapuftiti!“ Roke ji kufhneta in s folsami ji jih pomozhita. „0h, ali je to? rezhe Elmina. No, no, ljuba otrozhizha! Tiho bodita; faj fe bomo kmalo sopet vidili.“ Oba grefta sdaj ihtijozha in s folsnimi ozh- mi, k fvojimu drasimu uzheniku fe poflovit. Abdala rezhe : Jokata fe, kakor de bi vama bilo od fveta flovo vseti; faj grefta le v drugo de- shelo , v fvojo drago domazhijo — in faj sa va¬ ma pridemo. Kmalo, kmalo fe bomo sopet tam vidili.“ „Tako rezhe! Anton. In tako je tudi, zhe kdo smed nafhih ljubih, bodi ozha ali mati, brat ali feftra pot v vezhnoft naftopiti mora. Le takrat zhaf je to. Gori, gori v nebelih , v nafhi, pravi domazhiji, bomo sopet vfi fe fe- fhli. Torej ne jokajta, ljuba otroka. Vfelej, kadar kriftjani flovo jemljejo, fe naj bolj poto- lashijo: „Sopet fe bomo vidili, ali na tem, ali pa na drusim fvetu.“ 67 Fantka fi obrifheta folse in fe potolashita. Vos fe odpelje; tropa jazih janizharjev na konjih je bila she davno pripravljena jih fpremit. Ab- dala fe je s Luzjam na vos vfedel; Timotej in Filemon fta fe tudi od sadi vfedla. Vli fo fhe Elmini in Antonu s vosa roke podali. Fantka fta jima dolgo s folsnatimi rutami migala. — Pa kmalo fta sopet fantka fvojo shaloft posabila. Gore in doline, logovi in polja, tergi in vali ki fo kakor ptize mem vosa letele, fta ju jaku vefelila. Nifta fe mogla dovolj zhuditi. Nekte- ri kraji s gojsdmi in fkalami fo bili tako lepi, de jim ni bilo enakofti. Vli na vosu fo Boga hvalili, de je fvet tako lepo vftvaril. Devetnajfto poglavje. Kupez s drasmi kamnizhi. Srezhno fe v mefto na meji pripeljejo. Dva konjika, janizharja fta she pred ta dan v meftu napovedala, de pafha pride. Mnogo ljudi ga je tadaj pri meftnih ratih in na zefti prizhako- valo , de bi ga vidili. Pafha je v hifhi oftal, ki je bila sa ptujze jako dobro pripravljena in rezhe de naj ga v naj lepfhi in v naj vezbi fobo ali zimer peljejo. Soba ni bila krafna pa vunder zhedna in s oken fe je daljezh na Ogerfko vidilo. Luži ftopi k oknu, sagleda fvoje domazhe gore in folse fo ga lilile. Proti nebu fe osre in Bogu fe sahvali, de mu po tako mnosih nadlogah sopet pot v fvojo domazhijo odpre. Sdaj pride mosh prav lepo po turfhko na- 5 * 68 pravljen s lepo trushzo pod pajsdho v fobo, fe niško pafhetu priklone ter rezhe : ,,-Ali fe vafha jafnoll nizh od mojiga blaga pokasati sapovejo? Samo s drasimi rezhmi kupzhujem in s naj lep- fhimi lepotijami sa gofpode in gofpe. Naj lep- fhi slato, naj krafnejfhi drage kamnizhe imam! Vfe dobro in pravo je in jako dober kup. Sme- raj vfe prav dober kup zenim! u Pafha mu fhe odgovoriti ne vtegne , in sbe mosh fvoje blago na miši rasgerne. „0d teh perftanov in sapetniz (Armband) s demanti , ru¬ bini in drusimi shlahtnimi kamnizhi, od slatih verviz bodo vunder vafba jalnoli kaj fvoji gofpej domu prinefli! \ Tudi Luži flopi sdaj k miši, pogleda bla¬ go na ktero li je, fam kupez, prav dobro imel: „Slato je flabo ,nima prave teshe , kamnizhi fo pa vli golfivi!“ „Ej Bog me obvari! rezhe mosh. Kdor tako govori, ne posna dobro slato , in shlahtnih kamnizhov. Njih vifokoft fo, rezhe k pafhetu obernen , kakor iim kmalo vidi, dober posnavz.“ Luži pogleda mosha v ozhi, mu poloshi roko na ramo, in pravi: „Goljuf, davno te sbe posnam! Tudi mene li nekdaj hotel goljfati! Nekiga mosha li ti v mojim rojftnim meftu, tudi ob veliko fhtevilo dnarjev pripravek Ubogi mosh bi bil mogel berafhko paiizo vseli, ko bi tvoje goljlije ne bile poflednizh fposnali.^ „To ni tako, mu rezhe goljuf, gofpod vi fe motite, fhe nikoli vaf vidil nilim! fhe ne vem kdo de fte? Sdaj je jesni obras in ojftre poglede pafheta sagledal in rekel je: ,,1, kaj sato, bodi ta zhudni gofjiod kriftjan , kdor li hozhe. Sda j mi je she kakor vidim vfo kupzhijo fpridel. 69 Tu ne bo nizh dobizhka. Urno fvoje rezhi po- veshe in fe hozhe pobrati. Pa sdaj prideta Ti¬ motej in Filemon. Ozha jima je veleval , ker fta ga profila fe nekoljko po meltu osreti. Ti¬ motej je koj rekel : „To je lifti mosh, ki je naj vkradil. Taka je, rezhe Filemon, ga bolj na tanko pogledfhi. On je Oba fantka re- zheta: „Melto fe je nama she, ko fino fe peljali, tako snano sdelo. In fpomnila fva fe, de fva she nekdaj tukaj bila.“ In ravno v te fobi re¬ zhe Timotej, ko fe je bolj okrog febe oserl, naj je predal. Na to miso fo mu bili denarji nafh'eli.“ ' Filemon tudi rezhe : Ofhtir je pri naf Hal. Smilila fva fe mu takrat, pa ni naj mogel re- fhiti, pa sdaj naj teshko vezh posna.“ Kupez je s fvojo trushzo pod pajsdiho vef prellrafhen Hal, pa vunder je vfe tajil. Saklji- nal fe je, in rekel : Bog ve, de teh dveh lepih gofpodov ne posnam , kako bi fe mogel tudi zhlovek tako predersnili , na enkrat dv a taka lepa gofpodka, ki Ha pri pafhetu v taki milofti, fpeljati in sabarantati. Taki hudobnesh bi ne bil vreden de ga bi semlja nofila!“ Pafha vkashe ofhtirja (birta) poklizali, in vprafha ga, zhe fantkov ne posna. Oba fe pred-nj uftopita. Na tanko jih pogleda in po tem rezhe: Ref je, sdaj fe fpomnim. V sa- zhelku ju nifiin sopet posnal, ker fta oba jako sraftla. Pa velika podobnoft med njima, nad ktero fim fe she takrat tako zbudil , in bi bil tudi sdaj ne mogla vezhi biti, de fi ravno Ha she bolj odrafla , mi je snamnje, de tla ref ti- fta dva fantka, klera je mosh tu v tej fobi pro- 70 dal. Od tiftil mal ga nifim vezh vidil in nizh vezh od njega flifhal. £< Sdaj pafha meftniga fodnika, Id fe kadi po turfhko imenuje, in ki je v veshi Ital, poklizhe in pove mu kterih rezhi tega mosha dolshijo in vprafha ga , kaj od njega ve. Kadi mu odgovori: „Ta mosh mi je bil do sdaj zhifto nesnan, sakaj jes fhe nifim dalj tu¬ kaj , kakor eno leto in ker je fhe le pred krat¬ kim sopet v te kraje prifhel, ga sdaj pervi pot vidim. Kakor fo mi ljudje nekiga nevarniga kupza s drasimi kamnizhi popifali, je ta tifti. Rezhe, kakor ljudje pravijo, sdaj de je Turk, sdaj de je kriftjan , kakor pa drugi pravijo, pa ne vem gotovo, je poljfki jud. Pa naj bo, kdor hozhe, gotovo bi nam bil odfhel. Sapovedal fim po fvoji pameti berizhem in ogleduham, de naj ga safazhijo. Sdaj fo ga pa, bres de bi kaj moji ljudje pomagali bili, farno vafha jaf- noft nafhli in fposnali.* 4 Potem je pafha Luzja profil, de bi mu poprejfhno goljfijo tega mosha povedal. Lu¬ ži mu pove: Goljuf je v mojmu rojftnim me- flu prav jakimu in dobroferzhnimu tergovzu, kteriga pa nifo zlo umetniga imenovali, pre- menen lili (vekfel) podal in denarje lepo fpra- vii. Tergovez je fhe le, ko je hotel popier menjati fposnal, de je ponarejen premenen lili. Toshil je mosha, pa goljuf je tajil, de bi pre¬ menen lili, kteriga fo mu pri fodbi kasali, kdaj njegov bil; terdil je, de je tergovzu enak , pra¬ vi premenen lili dal. K meni pride mosh v fvoji nadlogi. Sanj fe potegnem ker fe mi je mosh fmilil. Jesizhnimu dohtarju ga priporo- zhim in obljubim mu vfe sa-nj poplazhati. Sa- 71 prejo goljufa. Pa kmalo prav svitiga pravdarja dobi, ki mu pravda pelje. Zhes dolgo fhe le fodba stezhe, de ima goljuf vsete dnarje pover¬ ili ti in vfe potrofhke plazhali. De je bil vezh mefzov sapert mu hozhe fodba sa kasen sarajtati. Zhes vfe to ima pa gofpodfka , ker fo fhe dru¬ ge goljfije od njega svedili, nanj pasili — do poboljfhanja. Njegov pravdar ga vprafha: ,.Kaj je sdaj ftoriti, ali fe hozheva podali ali fe dalje toshiti ? Odgovor hudobnesha je bil fmefhen. Njegov pravdar ga je fam v neki veliki drush- bi s fmeham povedal: I no, je rekel obfojeni fvojimu jesizhnimu dohtarju, plazhati miflim, de lx ravno ne rad, ko bi le fe poboljfhanja ogniti mogozhe bilo!“ Vli fo fe fmijali; fam pafha prav ojftro re- zhe: Hudobnesh jo je ref fvoji gofpodfki potegniti vedel, tudi fe je ref poboljfhanja ogibati sna]. Ako ravno ga pa ne jes in ne druga pofvetna oblati filiti ne more, de bi fe poboljfhal, mu vunder morem perloshnolt odvseti, fhe dalje hudobno shiveti. — Rezh mi je prav jafna , ni treba daljnih oprafhevanj. Terdovratni hudob- nefh je vftal in komaj s jezhe ispufhen je she sopet dva otroka speljal, de bi fe mafheval in de bi s njima dnarje perdobil, ki jih je saprav- dal. Kakor je nekdaj ljudi s ponarejenimi pre¬ meni lifti goljfal, tako jih sdaj s goljufnimi drasimi kamnizhi goljfa. Vklenite ga hudobni- ga roparja otrok, in v rudarijo ga peljite kakor fushniga. Tam naj fe per pizhli hrani in ler- dim delu sa fvoje hudobije pokori.“ Luži je rekel: „Tako boshja pravizhnoft Itrafuje! Hudobnesh je moja olrozhizha v lej fobi v fushnott prodal, sdaj je pa fam ravno tu 72 v fushnoft obfojen. Naj pozhne hudobnefh fhe tabo dolg, poflednizh vunder fhe fkosi nove hu¬ dobije fhe predersnejfhi, babor oflepen v fvojo pogubo hiti. Bog ga ve najditi. De bi to vfim ljudem sgled bilo in de bi vfi pred boshjimi vfe vidijozhimi ozhmi smiraj dobro in pravizh- no shiveli.“ Drugo jutro prav vred fe je Luži s fvoji- ma finovama she vef na pot napravil. Pafha mu je obilno denarjev nafhtel, de bi mu fhbo- do , bi jo je v vojfbi preterpel, in bar je v tem zhafu samudil, plazhal in de bi li sopet fvoj dom popraviti mogel. Objame Luzja, oba fant¬ ka mu hvaleshno robo bufhneta in ga jobajozha profita , Elmina in drasiga uzbeniba posdraviti in fe jima tudi fhe sahvaliti. Abdala fhe fantka na ferze pritifne in rezbe : „Va dva fta mi do¬ bra angeljna bila. Va dva fta, ali de bolj re- zhem , Bog fam je fbos vaj tigra v ovzo pre- ftvaril. Ne jokajte fe, in Bog vaj obvari!“ Fant¬ ka od ihtenja vezb nifta govoriti mogla, tudi ozhe je bil tabo ganen, de je molzhal. Abdala jih je fhe do vosa fpremil: „Vfi- gamogozhni Bog oblagoflovi vaj in vajniga ozhe- ta !“ fhe rezhe, bo fe she vos pelje. „Aho Bog hozhe , fe bomo preden fe let obleti, sopet vidili.“ Dvajfeto poglavje. Menih . Luži pride s fvojima linama v fvoje rojftno mefto. Poveft de je shlahtni mosh in njegova finova tu, fe je boj po vfim meftu rasfhirla. 75 Velilta mnoshiza ljudi je prifhla ga posdravit. „0 hvalen bodi Bog, je rekel marfikter prija- lel, kako zhudapoln je Bog! in tudi finova imafh pri fehi. She davno fmo miflili de fta mertva. Kako fta lepa in she velika! Majhna nekdajna fantka fta sdaj she mladenzha. Ne rfioremo dovolj Boga hvaliti in zhaftiti!“ Luži je fhel v fvojo hifho, ktero fo, ker fo miflili, de sna fhe kadaj fe verniti v fhtant dali; pa poderla fe je she slo od tiftiga zhafa, kar ga ni bilo doma. Njegova kupzhija je minila in nihzhe fe ni dobil , ki hi bil fhe dalje kup- zheval. Dofti je imel opraviti, preden jo je so- pet popravil, in sopet kupzhevati sazhel, kjer fta mu she tudi finova pomagala. Na deshelo je fhel tudi, kjer je imel fvo- je premoshenje. Tudi tam fo ga s vefeljem pre¬ jeli in njegova finova. Vfa vaf je fhla vkup. Ljudje ki fo nekdaj slo sgubljena fantka objo¬ kovali, fo tudi sdaj, ko fo zvetezha mladenzha in nju shiahtniga ozheta sagledali, folse od ve- felja prelivali. Tudi tu fo dali hifho in vfe v fhtant. Hi- fha fe je Luzju jako popravljenja potrebna sde- la in koj je fkerbel, de bi jo svunaj in snotraj popravili. Gredov sa zvetlize ni bilo nizhviditi, šele in repo fo tam fadili. Samo fadniga drevja, ktero je Luži safadel, je bilo lepo viditi. Mla¬ de drevefza, ktere je on sadil, fo bile she dre- vefa s kofhatimi vejami, polnimi selenja in ne- fhtetiga zvetja. Eno leto fo imeli ozha in finova veliko delati. Spomlad fe s vfo fvojo lepoto sopet verne. Kadar fo fvoje opravke v mefto in foparni pi~ farnizi konzhali, pridejo na kmete fe pokrcp- 74 zhat, oddahnit in dobrotljivo!! in prijasnoft bosh- jo v njegovih lepih delih fpremifhljevat. Nekiga dne fpomladi fedita oba mladenzha na hlopi sraven hifhnih vrat. Ozha je imel fhe par pifem pifati.“ Kar na ftesi hi je bliso sa hifho v vaf peljala, ptujiga popotnika sa- gledata, ki fe je po hifhi oserl, kakor fe jima je sdelo, kjer bi prenozhval; dolgo, rjavo je bil oblezhen, imel je dolgo belo palizo, pod levo pasdiho pa bukve, in na glavi zherni flamnik, ki je bil na obeh ftranih privihan. „To je na- boshen klofhterfk frater, pravi Timotej, ali pa zlo kak zhaftitljiv pater is kakiga klofhtra.“ „Sdi fe mi, de ne posna tega kraja, mu rezhe Fi- lemon, povabiva ga, de naj pri naf prinozhuje. To bo nafhi hifhi blagoflov prineflo. s< Na proti mu grefta. On pa jima obe roke pomoli in vef radoften rezhe: „Bog vaj fprimi, ljuba moja linova. O tako fe Bogu sahvalim, de fta ravno vadva perva zhloveka, ki me tu, pri vafhi hifhi frezhata.“ „0 dragi uzhenik sa- upijeta oba. Vfa frezhna in radoftna in hitita k njemu. O ljubi pater Anton! Kako naj vefe- li to, de vaf sopet vidiva.“ Ker fta doflej vfe- lej po vertnarfko oblezheniga vidila, ga nifta prež fposnala v klofhterfki obleki. „0 kako fe bodo ozhe vefelili! pravita, o pojdite koj k njim.“ Vfak sa eno roko ga primeta in ga k ozhe- tu peljeta, ozha fe je ravno tako vefelil. Oba zhaftitljiva mosha fe is folsami in hvaleshnofti proti Bogu objameta. Timetej in Filemon fta vsela drasimu uzheniku flamnik, palizo in plajfh prozh, in na mehek fedesh ga peljeta , de bi fe pozhil. „Vfedita fe tudi sraven njega!“ jima rezhe ozha, in fe fam tudi njemu na fproti vfede. 75 „Ka j pa nafh prijatel Abdala dela ? rezhe sdaj Luži, kaj pa njegova gofpa, bogabojezha Elmina? Ali bofta mogla, kakor fta li namenila v nafho de- shelo priti ?“ „Miflim, odgovori Anton , de fe imata dobro, in kmalo bodeta tudi fim prifhla. Jes fim jih pa she pred fheftimi mefzi sapuftil. To fe je tako godilo. Kakor vefte, de fim jes is reda fvetiga Franzifhka. Prav potrebno mi je bilo kak nafh klofhter obifkati, de bi fe v fvojo klofhterfko obleko napravil. Profil fim tadaj fvojiga prijatla Abdala, de bi fmel prej iti, kakor fe on na pot odpravi, kar mi je tu¬ di , ako ravno ne prav rad, dovoljil. S kakim vefeljem fo me v klofhtri fprejeli, vam ne mo¬ rem dopovedati. Moji sborniki nifo nizh vezh od mene, od tiftiga zbafa, kar fim bil v turfh- ko fushnoft odpeljan, flifhali, in miflili fo, de fim mertcv. Prav pasljivo fo moje pripovedo¬ vanje poflufhali in Boga fo hvalili in zhaftili, de je Abdala in Elmino rasfvetlil. In kar fim jim od vaji, ljuba moja finova in od vajniga ozheta pripovedoval, fo ferzhno poflufhali in sa to Boga hvalili. Vfi fo bili mozhno vefeli!“ „Pa od vfih patrov fta fe farno dva fpom- nila, ki fta bila naj ftarji, de fta me posnala, vfi drugi fo sa menoj fhe le v klofhter prifhli, in fo le od mene praviti flifhali. Zhaftitljiva dva fivzhka s fvojimi fednimi glavami, gvardjan in ftarafhina od klofhtra fta fe med vfimi naj bolj vefelila ko fta me vidila. Ravno tako fim mogel, ko fim jim pripovedoval, med njima fedeti, kakor sdaj med vama, zvetezha mladen- zba. Ko fim fvojo pripoveft fklenil, fta befede povedala kterih ne bom nikoli posabil in tudi vadva fi jih morete v ferza utifnili.“ 76 „Pater gvardjan mi je rekel: „Ali fe fhe fpomnifh befed fvetiga pifma, ktere iim li pri flovefu povedal : Ljubi gofpoda , in on ti bo flo¬ ri!, kar bo tvoje ferze sheljelo. Te befede fo gotove refnize, sakaj kdor Boga ljubi nizh po- fvetniga in napzhniga ne sheli. Veliko sheljo li imel, nevernike fpreobrazhati in to je sdaj go- fpod po tebi fpomnil.“ „Starafhina od klofhtra je rekel: „Takrat ko li fe na pot podal, lim ti rekel: „Isrozhi go¬ fpoda fvoje dela in on bo vfe dobro ftoril.“ „Tudi te befede fo fe fpolnile ; Bog je vfe, ako fino ravno veliko terpeli, poflednizh dobro ftoril.“ „In sdaj nizh vezh ne manka, pravi Anton, de bi bilo moje vefelje popolno, kakor de bi fhe Abdala in njegovo brumno Elmino tu ime¬ li, in kmalo bodeta tudi po boshji volji pri naf.‘ s Ker je she posno in Anton filno truden bil, je le fhe nekoliko pri vezherji prigrisnil in potem pozhivati fhel. Eno in dvajfeto poglavje. t Sopet fe vidijo, ali: fnidenje. Drugo jutro rezhe Anton Luzju in njego¬ vima linama: „Morebit vaf fhe danaf velika radoft prizhakuje. Zhe pojde vfe po volji in nizh na pot ne pride, prideta fhe danaf Abdala in Elmina. Nifim vedilzhe bi vam povedal ali ne, ker bi fe vunder snalo primeriti, de bi ne imeli fhe danaf taziga vefelja. Pa vunder miflim naj bolj tako delati, de fini v fvojim od- 77 kritoferzhen.“ Luži in njegova finova fo fe she upanju, de bodo fhe danaf vefelje imeli fvoje drage prijatle vidili , vefelili. Kmalo po jedi in fhe dolgo pred vezheram fta rekla oba mladen- zha: ,.Sdaj pa pojdimo fvojim ljubim goftovam n a prot!“ Prav imata ljuba fina! jima rezhe ozhe. Pojdita oba; jes bom posnej sa vama prifhel. Sdaj bom pa fhe nekoliko pri fvojim ljubim prijatlu oftal. Truden je fhe od poti, in ne more vezh hoditi in tako famiga vunder ne morem puftiti.“ Oba mladenzha fta hitela. She eno uro daljezh fta fhla in smiraj dalje gledala, bres de bi bila koga sagledala, kakor le tu in tam ka- kiga kmeta,-ki je is mefta fhel; pa nizh ni¬ ma ni snal od ptujih popotnikov povedati. Po- flednizh rezhe Timotej: ,.Tam le pride lahek vosizhek, na kterim fta en gofpod in ena gofpa. Ta dva fta morebiti* „Oh nak, rezhe Fileinon, kakor fe na njih nofhni vidi, fta dva imenitna ogerfka plemenizha.* 4 Vos fe blishej pripelje. Sdaj pravi gofpa: Timotej! Filemon! O ljuba moja otrozhizha k £ Elmina je bila. Tudi Abdala ju je klizal : ,,Cog vaj fprimi ljuba finova!“ Obftati vkashe vosniku, in rezhe Elmini: „Stopiva s vosa in pojdiva to malo pot k nogam.“ Oba grefta s vosa in tako pri- jasna mladenzha posdravita kakor le mili ftarfhi fvoje otroke, kadar fe sopet vidijo posdraviti mo¬ rejo. „Kako fe imajo vajni ozhe ? rezhe Abda¬ la!“ „Ali je Anton frezhno prifhel? vprafha El¬ mina." . „0 frezhno, odgovorila vefelja mladen- zha. Ne moreta fe bolj imeti. Prav vefelita fe, vaj sopet viditi in vaj tudi s veliko radoftjo pri- zhakujeta.“ 78 Timotej je Abdala vprafhal: „Ali je vaf vunder fultan fpuftil?“ „Prav rad, mu odgo¬ vori Abdala , pa prav miloftljivo. Tudi mi je privoljil, v kerfhanfke deshele popotvati. Tudi mi dal pozhaftnjo fabljo, de bi mi, kakor je rekel, mojo svefto flushbo plazhal . 44 Filemon je Elmino vprafhal: „Od kod ima¬ te to lepo ogerfko obleko ? i( „Ali li, je odgo¬ vorila , na uniga perpravniga krajazha posabil, kteri je tvojiga brata in vajniga ozheta tako fnashno oblekel ? Moj mosh ga je kupil. Ko je ene mefze v najni hifhi shivel in fe smi- raj svefto in pofhteno obnafhal, Jim mu naro- zhila, meni in Abdalu ogerfko obleko narediti. Nad tem je od vefelja pofkakoval.“ ,,To vafhe narozhilo, je rekel mi ftori prav fladko upanje. Vidim is tega de bodete kmalo profto in ozhitno kerfhanfko vero pokasali . 44 „Ref je taka, fim mu odgovorila, pa sdaj more to fhe fkrivaj oftati . 44 „To fe ve, je rekel, sa to bom pa tudi saklenen v fvoji ifpi- zi shivel. Vzheraj vezher fim, je rekel nalafh, ko fim fe navezherjal lepo belo fkledo na tla vergel, de fe je v kofbzhke rasletela. Reži¬ te torej, de fim sapert . 44 Tako je mladi mosh nekoliko lahko mifleni reke]. Tega nifim hotla rezhi. Pa ljudje pri hifhi fo vunder miflili, de je savoljo tega pregrefhka sapert bil, in jes fim fi mifiila, de bi bilo nefpametno , jim te krive mifli odvseti. Obleko je tako lepo nare¬ dil. v S fabo fva ga hotla vseti; pa raj je k fvo- jim ftarim ftarfhem fhel. Dovoljila fva mu in fhe denarjev sa popotnizo fva mu dala. Od vefelja fe je nad tem jokal, in drugi dan je fhel . 44 Timotej je Abdala prafhal: „Ali fte s fvojo 79 gofpo tako dolgo pot farni ftorili.“ „0 nak, mu re¬ zhe Abdala, jaki ftotnik Omar, ki je sdaj tudi kriftjan, naji je fpremljal.“ „Kaj pa blaga po- ftreshniza Zerina pozhne, vprafha Filemon El- mino, ki je naj tako rada imela, in ki fi je to¬ liko s nama prisadjala, ko fva fhe fantka bila ?“ ,,Tudi ona je pri meni, rezhe Elmina, tudi ona je kriftjana.“ Mladenzha fta fhe po drusih fushnizih in fushnizah prafhala, ki fo fe med drusimi s ker- fhanfko poterpeshljivoftjo in poterplenjem s fush- nim Hanam obnafhali in jima dofti dobriga fka- sali. „Nektere s med njih fva s fabo vsela, mu odgovori Abdala. Dobrovoljni fo hotli v najni flushbi oftati. Drugim ki fo po fvoji domazhiji, po fvojih ftarfhih in shlahtnih hrepeneli, finj fvoboda dal, in jim kar jim je bilo treba, sa pot dal, in jim priloshnoft dal, de fo ravno v fvojo domazhijo prifhli.“ Elmina je povedala, de je mlada turfhka fushniza Orma ki fe je vedno in najbolj s Iju- besnijo, sveftobo in privershnoftjo dershala, sdaj tudi kerfhanfko vero nafe vsela in tudi pride. Pri kerftu je dobila ime Roda, kakor tifta svefta dekla v fvetim pifmu. „Pa kje fte pa puftili vfe te ljube ljudi ? vpra¬ fha Timotej. Sakaj nifo pri vaf?“ Elmina mu rezhe: V mefto kjer fmo fnozh prenozhili, fva jim rekla, de imajo tam oftati, de jim bova dalje poveft poflala. Bala fim fe , de bi vajni- ga ozheta in vaj, ko bi s toliko ljudi prifhla, nadlogovala.“ Ref je taka, rezhe Abdala, ko bi taka tropa eno hifho obdalo, bi ne bilo dru- gazh , kakor vojfka!“ „0 ne bojte fe, rezheta mladenzha, ne 80 majnka nam proftora. Mi bi Vam bili she vftregli, sdaj fe bo pa loshej ftoriti dalo. 4 * Dva in dvajfto poglavje, Vezherja. S tazimi pogovori prideta Abdala in Elmi- na od obeh mladenzhev fpremljena blishej vali. She komaj zhetertinko ure je bilo do vali, kar jima prideta Luži in Anton nafprot. Abdala in Luži fe s ganenmi ferzi objameta ; Elmina je pa Luzju roko podala. Abdala in Elmina fta ga v fredo med fe vsela in fe prav shivo in pri- jasno s njim pogovarjeta. Toliko fo fi imeli povedati, de nifo mogli nehati, zlo komaj sa- zheti fo vedli. Anton je fhel med obema mla- denzhama. Vfa radoftna fta mu vfe pripovedva- la, kar fta od Abdala in Elmine flifhala, in An¬ ton , ki fhe veliko tega ni vedel, ker je she dav¬ no Turzhijo sapuftil, je bi! jako vefel. Ko fo do hifhe prifhli; rezhe Luži Abda- lu in Elmini: „Mir boshji pridi s vama v to hi- fho in oftani vedno v nji! —- To ftanifhe je ref majhno in nifko memo veliziga in krafniga gradu., kleriga fta vadva is ljubesni do Boga in do Kriftufa sapuftila. Pa vfe , kar imam vama je na ponudbi. V kerfhanfki ljubesni in s hva- leshnoftjo do Boga vshivajmo mile dari ktere nam podeli. Miflim de bomo prav dovoljni in lepo tu shiveli. 4- „Ref je, rezhe Anton, marmorjove osidje in s slatam in fvitljenmi tapetami olepfhane ftene tega ne fture. Serzhniga miru in praviga sveli- 81 zhanja, ki ga le Bog more dati, ne morejo dati. Marfikteri vbog v fvoji kozhi bolj sadovoljen in frezhin shivi, kakor bogaliihsi v fvojih gradovih. 44 V hifho grejo, misa je bila she pregerne- na. Elmina je okroglo in lepo miso s vefeljem ogledvala, pa vunder je rekla : „Sakaj farno fhti- ri shlize ? Ali Timotej in Filemon ne bota pri vaf jedla!“ Oba rezheta: ,,Vefeliva fe in veliko zhaft li delava, de fvoji drugi materi in njeni¬ ma moshu, fvojmu velikmu dobrotniku pri je¬ di ftresheva. Ne dava fi braniti, de bi vam ne ftregla. 44 Tudi pri tem opravilu fta bila tako pasljiva, tako pripravna in urna , tako poftreshna in prijasna, de je pafha rekel, de mu pri vli fvoji mogozhnofti in velizhaftvu plafhni fushniki nikoli nifo tako dobro ftregli. „Ljubesen je zhes vfe , rezhe Anton, kar fe farno is ftrahu in file ali savoljo denarjev flori, ne velja nizh. Gofpodam in flushabnikam le prevezhkrat ne- voljo dela. Ko fo she pol pojedli, rezhe Elmina: „Sdaj pa ne morem dalje gledati, de bi vadva ljuba finova , nam flregla, Pridita in vfedita fe k mi¬ ši. Proftora je dofti pri miši in tudi jedi je obilno. 44 „Taka je, rezhe Abdala; ti Timotej, fe tukej med mene in tvojiga ozheta vfedi k 4 „In ti, ljubi Filemon, rezhe Elmina fe vfedi tukaj med me in med nafhiga uzhenika! 44 Bra¬ nila fta fe in rekla fta: „0 faj fva she od ve- felja lita, ne marava sa jed. 44 „Elmina pravi: Lepo je, zhe zhlovek lepfhi vefelje posna, kakor jed in pijazho ; pa tudi vefelje pri obedi fe povik- fha s hvaleshnoftjo proti Bogu in s goftoljubnoft- jo. 4, Anton je farno to rekel : „Vbogajta ! -4 In v tej prizhi fta fe oba k mifi vfedla. Elmina je Fi- 6 82 lemonu in Abdala Timoteju na plofhzhek ali talar jedi naloshil in jedla fta oba. Na miši je tudi v lepih pofodah vino ftalo. Pa Abdala in Elmina lia pri jedi sgol vodo pila. j.No , rezhe Luži , sapezhateno fteklenko ali fla- fho odperfhi, sdaj morata pa vunder nekoliko vina pokufiti! Prav shlahtna kapliza je , is To- kajfkiga je. Sa to ga pa tudi, kakor vidita le is majhnih kosarzhkov pijemo. Pita no, jima rezhe fmehljaje, zhe ne, bom miflil, de fta fhe Turka.“ „Bom pa pil : mu rezhe Abdala. Per- vo pot sdaj vino pijem. Sakaj prerok Mahom je, kakor fte ravno rekli, Turku vino piti zhifto prepovedal. Abdala je koj pil in kosarzhik /pras¬ nil. Elmina ga je le pukufla. Pa rad fi je dal Abdala fhe natozhiti. „Kar fhe tudi lashni- vimu preroku odpuftiti nemorem , rezhe Abdala, je tudi to, de je Turkam tako shlahtno pijazho prepovedal.“ Anton, ki je zhes vfe prav milo fodil. je rekel: ,,Ne rekel bi, zhe nima Mahom v tej rezhi nekoliko prav. Gotovo je dobro vedel, sakaj je vino prepovedal. Sa Turke — in zhe mi ne samerita! — sa tako firovo ljudftvo, ka¬ kor fo tiftikrat Turki bili, je taka prepoved ja¬ ko dobra. Oh! vino in druge mozhne pijazhe fo she marfiktero hudobijo in nefrezho naredili, zhe fo jih ljudje mozhno pili. Marlikter pija- nez je fvoje premoshenje , sdravje in shivljenje sopi 1. Tudi je pijanoft fhe mnoge ljudi ki ftrafhno gerdim djanjem , in fhe zlo k moritvi sapeljala. Ref bi bilo dobro, ko bi vunojne lile in prepovdi treba ne bilo. Ljudem ki fo k pa¬ meti in fposnanju refnize prifhli , bi ne bilo take prepovdi treba. Pa pijanzu , ki fe ne more 85 sdershati, bi ne vedel drugazhe fvetvati kakor fe vinu in drugim takim pijazham odpovedati in ofhtarije ali shgajnarije ne vezh pogledati. „No, no, rezhe Luži, vama bi ref ne bilo treba ta¬ ko fvetvati.“ She en pot mu je bolel natozhiti. Pa Anton je kosarzhek s roko pokril, ter rekel: „Dovolj je. Vama pa ljuba prijatla , ne morem braniti, fhe pita, kar je v pofodah. Drugo in tretjo pa , ljubi Luži, rezi sopel v shrambo nefti.“ Pa fhe pol kosarzhka ga je mogel An¬ ton fprasniti. Spili fo ga is te pofode in Ab- dala je bil od mervize vina, kteriga fhe nikoli ni pil in tudi navajen ni bil, prav shidane volje. Tri in dvajfeto poglavje. Pogled, v poprejfhne dogodbe. „Sdaj mi perpullite , je rekel Anton , eno refnizhno befedo govoriti! — Vfe fvoje dni lini fi prisadeval, pota boshje previdnofti premifh- ljevati. In tako lim tudi nafho sgodbo slo pre- mifhljeval. Naj vam povem, kaj mi je to pre- mifhljevanje prineflo. Od famiga febe hozhem sazheti“. „She mlad fholar fim bil, ko fim v red fvetiga Franzifhka ftopil, v red ki je po moji pameti mnogo dobriga ftoril in mnogo ferz Kri- ftufu gofpodu pridobil. Pa v sazlietku mi ni nizh kaj dopadlo, de fo mi v klofhtru vert ob¬ delovati dali. Vezh fim hotel biti. Raj bi bil gofpodovi vert, vinograd boshji obdeloval. Od shelje fim gorel nevernikam pravo vero osnano- vati. Poflednizh fe je vunder nekoliko po mo- 84 ji volji sgodilo. V tifte kraje na ogcrfko mejo me pofhlejo , kjer je bilo malo duhovnov, de bi fveti Evangeli osnanovali. Pa Turki me vja- mejo in v fushnoll me peljejo. To Jim fi mif- lil, je najvezhi nefrezha v shivlenju. Pa kako mi je sdaj prav prifhlo , de lim fe v klofhtru vcrtnarfkiga dela nauzhil ! Savoljo tega fo s ma¬ no veliko bolje kakor s enimu fushnimi ravna¬ li. Moja umetnoft, zvetke rfcdifj in drevje fadi- ti, mi je dala priloshnoft, de lim dve lepfhi zvetlize, d v et:r o d o v il n e j f h i C, dre v e fz €\ — te dva ljubesniva fantka ofkerboval in poduzbil; Samo v vertnarfkih opravilah mi je bilo mogozbe ne- fposnanimu v pafbetovo hifho priti in uzhenik te shlahtne gofpe in posnejfhi njeniga gofpoda biti. Oh kako bi fi bil takrat, ko lim nevoljen v klofhterfkmu vertu sa vertnarfki nosh ali sa lo¬ pato prijel, miflil, de fo ravno te tifta orodja, s kterimi bom jes ubogi zhlovek tako daljezh prifhel, de bom pafheta , mogozhniga nameft- nika fultanoviga , sapovednika mogozhnih vojfka, kerfhanfki navk uzhil. Tako zhudne fo bosbje pota ; tako zhudnopolno ve Bog s majhnimi pri- pomozhki velike rezhi dofezhi.“ Ti, ljubi Luži , fi imel veliko shaloft pre- ftati, ko fta ti bila tvoja finova vkradena. Gros- no teshko ti je moglo biti, kadar fo tebe fa- miga vjeli in na fushni terg na prodaj pripelja¬ li ; pa ravno tam fi sopet fvoja otroka nafhel. Spone fo ti s nog vseli ! V pafhetovi hifhi fva fe fposnala in naj lepfhi ves — ves prijatelftva fe je naj ovila. Miloftna dobrotniza tvojih otrok je bila sdaj tudi dobrotniza ozheta. Srezhne duove fmo lam preshiveli. Szer fi imel fhe ve¬ liko lerpeti. V grosno jezho fo te vergli, urno- 85 riti fo te she imeli; fmertni mezh je bil she nad tvojo glavo! Po tvojih otrokih te je Bog refhil. Veliko je bilo tvoje terplenje , pa fhe dofti vezhi je bila in je fhe tvoja radoft. Bog pelje v jamo in sopet is nje. On ve opravim zhafu pomagati. Tiltim, ki ga ljubijo , vfe k pridu obrazha !*• In vadva moja fina, vadva ljubesniva dvojzh- ka ! — kaj zhem od vaji rezhi ? Nad vama in s vama fe je Bog mogozhniga fkafal. Jako po¬ dobna vaj je vftvaril ; vfo enako in ljubesnivo podobo je vama dal, ktera je vfih ozhi nafe, vama pa ferza ljudi obrazhala. Ko je vaj v hifho kupzhevavza s fushnimi pripeljal, je she mene naprej poflal, de bi vaj v tiftim vertu kerfhanfki nauk uzhil, in de bi vama pomagal Boga in Jesufa Kriftufa bolj fposnati. In kdo je tako fe primeriti putlil, de ni Elmina, ta jaka prijatliza otrok, nizh otrok farna imela; de je ravno takrat ko je vaj kupzhevavez s fushnimi na fushni terg pripeljal , pri oknu ftala ; in de je bila takrat, ko fta fe filno jokaje pofloviti imela, tako omezhena, in de je vama sapufhe- na otrozhizhama druga mati bila ? Vfe to je Bog tako vladal. Bog je vama takrat, ko fo vajniga drasiga ozheta umoriti hotli, pogum in ferzhnoft dal k profhni: de naj vaj tudi s njim umorijo. On vama je prave befede na jesik po- loshil. Vajni pogled , vajna sdrushena otrozbja profhnja — zhes vfe pa rasfvitlenje is nebef, je ferze mogozhniga poglavarja tako omezhilo, de fe mu je taka frezha primerila in de imamo sdaj tako vefelje!“ „Tako je, rezhe Anton v fer- zu ganen, s fvitlimi uzhmi in s klenenmi roka¬ mi: Ti veliki, vfigamogozhni Bog, ki fi nebo 86 in semljo vftvaril in vfe nafhe lafe fhtel, I