432
Jožef Rakež: Kako je doktor Janez Smukač zaslul.
Kako je doktor Janez Smukač zaslul.
Šaljiva črtica. Spisal Jožef Rakež.
Je n'y a que le premier pas qui coute. Madame   de Necker.
eto za letom narasta število mladih zdravnikov željno čakajočih trenutka, v katerem se jim podeli oblast lečiti bolno človeštvo po betežni Sloveniji. Vsakdo izmed njih ponosno bobna ob kožo svoje znanosti in s Prešernom »gradove svitle zida si v oblake«. A bridko se vara že tisti, ki se naseli kod na deželi. Naš kmet tem novim mlečnozobim »dohtarjem« bore malo zaupa in se rajši zateka k svojim konjedercem in mazačkam, katerih ima naša dežela izvestno desetkrat več nego pravih pravcatih zdravnikov. Mladi dohtar pa vzdihuje žedi v svoji sobici in časih dajoč duška žalosti svoji bolestno vzklikne prosto po Shakespearji: »Vse svoje dolgove za jeden izdaten tepež ali vsaj za jedno kozjo epidemijo!«  —
A ti, ki si na kmetih našel miren kotlč delokrogu svojemu, nikar ne zavidaj svojemu kolegi v stolnem mestu. Novopečeni zdravnik v stolnem mestu se da pač najbolje primerjati Dijogenu človeka iščočemu o belem dnevi s svetilko v roki. Saj bi jih od srca vesel iskal ubožec, pacijentov svojih, ko bi le vedel, kje li jih utegne najti! —
Taka se večinoma godi tebi začetniku, dokler kaka stara gospa -ali priletna gospodičina, kateri si srečno odpravil izmišljeno bolezen v glavi, z brzim klepetavim jezikom ne razširi med obilimi svojimi znanci tvojo spretnost in veljavo. »Ljubljanski Zvon« je v jednem prejšnjih letnikov razodel svojim čitateljem, da je celo operacija, na tolstem mačetu srečno izvedena, pripomogla v to svrho in ustanovila zdravnikovo slavo. Redka izjema! Vsakemu pač sreča ni tako izredno mila.
Doktor Janez Smukač je jeden   izmed teh   naših   mlajših Askle-
v
pijadov. Ze za svojega dijakovanja slul je med svojimi drugi za največjega »gizdalina«. (Nekaterniki so mu celo vzdeli menj častni priimek »babji Gregor«). Je li čudo, da se tudi zdaj, ko je stopil na svoje noge, ni izneveril tej lepi navadi! Kajti po najvišjem zdravniškem vzoru je koprnela ošabna njegova duša; hotel je biti — »ženski zdravnik«. Zdravnik za ženske,  ki lahno tiplje krasne gospodičine mrzlo
Jožef Rakež:  Kak6 je doktor Janez Smukač zasldl.
433
in tresočo se ročico ter iz nje ugiba in izvaja bolezni, izvirajoče iz toli rahlega živčevja — a zajedno ob tej priliki kaže svojo zgovornost in duhovitost in, kar je največjega pomena, telesa svojega lepoto !
Cestiti bralec mi lahko verjame, da je Janez Smukač kakor nalašč ustvarjen za ta prijetni posel. Saj si je bil pa tudi sam v svesti te svoje zunanje in notranje vrednosti in je prevzetno nos vihal sam ob svoji ceni.
S pomilovalnimi pogledi je osrečil tiste svoje kolege, ki so ž njim vkupe dokončavši študije se razpršili po slovenski deželi, hoteč naseliti se na kmetih ali po majhnih trgih in mestecih.
»Odi profanum vulgus et arceo!« mislil si je Smukač in krenil naravnost v stolno mesto, v belo Ljubljano, katero jedino je zmatral za dostojno torišče svoji osebi. Ondu si torej razpne svoj šator, ali da govorim po domače, najame si v jedni najživahnejših ulic imenitno stanovanje v nove hiše prvem nadstropji. Zakaj vedel je, dobro vedel, da je v denašnjem času treba ljudem metati — peska v oči. S ta-kovim prepričanjem v srci jame torej razprezati svoje mreže in pri tem naporu mu vrlo pomaga prebrisani njega sluga Tone Zaletel, jedna tistih premetenih glavic, katere nam mogo poroditi le blažene ribniške krajine.
Po kakovem skrbno izdelanem črteži si je Janez Smukač pridobil in priboril slavno ime in obilno klijentelo, baš to vam hoče v nastopnih vrstah   naslikati   slabo moje pero.   — — — — — —  — — — —
— — — — — — — — — — — — — — Vidiš li našega junaka, po sokolovo vihrajočega skozi ulice ? Z levico vrti palico, z desnico pa se elegantno odkriva in klanja, kolikorkrat ga sreča kaka znamenitejša oseba, bodisi njemu znana ali ne. Glej, tam pri hiši na oglu se ustavi, postoji za trenutek pri vratih ter se ozre nazaj gori in doli po ulicah, hoteč vedeti, ali ga ljudje opazujejo — potem stopi v vežo in hiti do stopnic. Tamkaj se sopihajoč ustavi; z jeduo roko broji člene svoje zlate verižice, z drugo pa si s svilnatim robcem briše pot s trudnega čela. Zdajci pogleda na uro — in po preteklih desetih minutah še hitreje prisopiha iz hiše, nego je prej dirjal vanjo.   —
Tako vihra iz ulic do ulic ter v različnih hišah ponavlja gori omenjeni manever. Zdajci zopet pogleda na uro in ubere pot proti »Zvezdi«; zakaj ondu ob tem času gotovo naleti na šetajočo gospd M . . . , s katero se je seznanil Bog vedi pri kateri priliki. Hiteč proti nji ji poljubi roko in ji v naglici pripoveduje o bolnicah in bolnikih, katere je v zadnjih dneh otel gotove smrti, o novih pacijentih, katere je baš (na   stopnicah!)   posetil,   o   zavisti   in   ničevednosti   svojih
28
434                           Jožef Rakež:  Kak d je doktor Janez Smuk&č zasliil.
vrstnikov, ki se zaman trudijo odvračati bolnike, ki se v tako obilem številu pri njem oglašajo .... Take in jednake stvari ščebetajoč ne opušča pri vsaki četrti besedi vplesti fraze: »Prosim Vas, gospa mi-lostiva!  — Verjemite mi, gospa milostiva«  i. t. d.
V tem ugodnem trenutku prisopiha njegov sluga Tone Zaletel (ki je že delj  za 6glom skrit prežal na svojega gospoda).
»Kaj  zopet?«  vpraša srdito mladi naš Hipokrat.
»Že dve uri Vas iščem, gospod doktor! Baronica S ... je nana-gloma zbolela ter nujno prosi, da pridete takoj  k nji.«
»Za Bogal Kaj moram pretrpeti po tej baronici!« vzklikne jezno doktor.
»Zakaj ne pošlje zjutraj pome, predno razdelim svoje ure. Zdaj ne utegnem niti za jeden hip« — pridene nejevoljno mrmraje čez nekaj trenutkov, izvleče svojo listnico in iz nje potegne dolg trak popirja, na katerem ima najbrž zabeležena imena svojih pacijentov. Površno pregleduje leta imenik in reče naposled svojemu slugi:
»Bodisi torej ! Se jedenkrat hočem izven reda posetiti gospo baronico. Gospe L . . . se je včeraj že na bolje obrnilo; torej se mi danes pri nji ni treba dolgo muditi. Ono četrt ure, ki mi tu preostaja, posvetim baronici. Toda povej ji, da jo danes gotovo preko reda obiščem zadnjikrat.« —
»Verjemite, gospa milostiva!« — obrne se zopet h gospe, katere roke se je med tem razgovorom s svojim slugo trdno oklepal — »verjemite, gospa milostiva, ako se še jedenkrat porodim na ta svet, zdravnik gotovo ne bodem več. To je najnehvaležnejši posel, gospa milostiva! — Tone, teci takoj po fijakarja. — Da, gospa milostiva, prosim torej, ako kdaj potrebujete zdravniške moje pomoči, prosim, pokličite me pred šesto uro zjutraj. Od zore do mraka sem s posli  preobložen, gospa milostiva!   Oj, mene reveža!«  —
Fijakar prihaja.   — Doktor Smukač poljubi dami roko. »Klanjam se, gospa milostiva!«
Skočivši v voz klikne vozniku oblastno: »Hitro v K . . . ove ulice!«  —
Utrujen od silnih opravkov se nasloni nazaj, dene cilinder na naročaj  ter si neprenehoma briše pot s suhega čela.
Fijakar drdra skozi mesto. Doktor pa prijazno pozdravlja na desno in na levo,  znance in neznance. — Fijakar je v K . . . ovih ulicah.
»Tam pri tisti hiši z balkonom obstoj!« — kliče Smukač in mu stisne nekaj  okroglega v roko.
Jožef Rakež:  Kakd je doktor Janez Smukač zasitil.
435
Doktor izstopi majestetično, pogleda na uro, briše si pot s suhega čela, ozre se na okna nasproti stoječih hiš in naposled izgine v vežo. Ondu teče čez dvorišče in se zopet prikaže ljudem — na P . . ovem trgu. Kajti ta hiša ima na tej strani tudi izhod na P . . ov trg. — Isti manever. Zopet potegne uro iz žepa, briše si suho čelo ter študira imenik svojih pacijentov. Potem pa r6ma od hiše do hiše, povsod in vsakega, na kogar naleti, vprašuje" po Kozobrinovi hiši, ki se baje nahaja na tem trgu (dobro ved6č, da hiše takega imena ni v vsem mestu). Zdaj sreča slučajno nekega znanca, ki mu na njegovo vprašanje začudeno z glavo majaje zagotavlja, da mu v Ljubljani živ krst ne more pokazati le-te hiše. Doktor pa se začne strašansko to-gotiti na sluge svojih bolnikov, ki mu dan za dnevom narekavajo naj-menj po štiri ali pet takih napačnih naslovov.
A navzlic zagotavljanju znanca svojega roma naš doktor od pro-dajalnice do prodajalnice na P . . ovem trgu. Povsod se predstavlja za doktorja Ivana Smukača, povsod pozveduje in vprašuje po Kozobrinovi hiši, kjer neka nevarno zbolela gospa nestrpno čaka njega pomoči. — Tako prihaja sčasoma skozi prej omenjeno hišo nazaj v K . . . ove ulice. Ondu ponavlja zopet že dovolj znani slepilni manever z uro in robcem . . .
V tem, ko naš doktor na tako ozbiljen način izvršuje težavni svoj poklic, tudi zvesti njegov sluga ne drži križem rok. Zakaj le-ta dirja od kavarne do kavarne, od hotela do hotela, povsodi iščoč gospoda svojega. Povsod odstavi listek z naslovom doktorja Smukača in stanovanjem nekega pacijenta, uljudno proseč, da ga gotovo iz-roče svojemu gospodu,   ako bi slučajno prišel semkaj.
v
Cesto se tudi dogaja, da doktor Smukač na javnih šetališčih izgublja pisma svojih bolnikov, (čestiti bralec gotovo ugane, da jih je spisal sam), v katerih mu v prisrčnih besedah izražajo svojo zahvalo za izvrstno zdravniško pomoč, ali ga pa vabijo, naj poseti necega bolnika na kmetih, ki v njega j edinega stavi svoje zaupanje . . .
Ako se naš doktor napoti v gledališče, na čitalniški ples, ali ako sedi z znanci svojimi v kavarni pri taroku, takoj se prikaže na obzorji njega faktotum ter mu izroči prošnjo neke bolnice, ki nemudoma zahteva njegove pomoči. Da! Revež Smukač ni pri obedu v gostilni »Pri rogatem biku« nima miru. Tone prilomasti in ga odvede — v kavarno; pol ure pozneje se prikaže zopet s pisemcem bolestne gospodičine in ga spremlja — k njegovemu znancu; odtod ga zopet kličejo neusmiljeni bolniki in on odide   -- v gledališče i. t. d.
28*
43<>
Književna poročila.
To se godi po desetkrat vsakega popoludne, ne da bi Smukač res videl le jednega pacijenta od obličja do obličja.
Tako je bil doktor Ivan Smukač najčislanejši zdravnik vsega mesta že ob času, ko še ni bil zapisal nijednega recepta. A ne čudimo se, da si je s takovim ravnanjem resnično ugladil pot k zaželenemu smotru; zakaj vrli njegov Tone Zaletel ga je iskal tako dolgo, dokler ga ni našlo tudi —- občinstvo. Zlasti pa je bil v kratkem ljubljenec nežnega spola,   kar nam je pri njega  svojstvih lahko umevno.
In danes ?
»Slovenske gospodične, Kar moža je željnih, Steko  se vkup jezične. In sodba ženska njih; Klepajo  urno klep na klep  —«
in razširjajo Smukačevo slavo in imenitnost.
Pozvedeli smo iz verojetnega vira, da si doktor Ivan Smukač kmalu izbere žitju svojemu lepšo polovico, ki ni samo:
»vitka kakor gozdna Vila, krasna,  kot sen mladih dnij«,
ampak tudi (kar je v denašnjem prozajičnem času največje važnosti):
»d'narje meVi na štrtine«
Evo,   zdravnice - začetnik z obilimi  dolgovi in   brez klijentov   — ne postavljaj luči svoje pod polovnik, ampak idi in stori takisto! Mundus vult decipi; ergo decipiatur!
Književna poročila.
vi.
Balade  in   romance.
Napisal A. Aškerc.
(Dalje.)
Ali še dve pesmi sta v Aškerčevi zbirki, ki popolnoma propadati pred sodnim stolom »Rimskega katolika*. To sta >}Celjska -romanca* in pa »List iz kronike Zajčke*. Sevčda ima ta sodnik še nekoliko druzih balad v posebnih  čislih,   in je iste že  pred letom  dnij   izkušal   prav   na   drobno   »g&ri