„Siajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom prihodnje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : Za celo leto .K 10 — i pol leta . < 5'— i četrt leta . « 250 Za Ogrsko in inozemstvo : Za celo leto .K 11 — ■ pol lata . « 5-50 Naročnino je plačati naprej. Posamezne Številke se prodajajo po 20 v. Uredništvo in upravni- Mvo -e nahajata v Ptuju, ko poslopje st. 3 Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, aH rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je za '/i strani K 160 — « V. C « 80 — « V. C « 40 — • v« € « 20- « V.. C « 10 — « v« < « 5"— « V« < « 2 — Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. Stev. 3f. V Ptuju, v nedeljo dne 15. septembra 1918. XIX. letnik. Semci na novi obrambeni črti. — Vsi napadi sovražnika odbiti. — Ponesrečeni italijanski sunki. — Hindenburg in Ludendorff o položaju. -- Nemški državni tajnik v. Hintze o zvezi Nemčije z Avstrijo. — Nemško-ruski mir. — ..Štajerc" na fronti. i Delo Jugoslovanov in Če- ! Državi in dinastiji zveste stranke in velik del avstrijskega časopisja je vedno pričakovalo, da bodo Čehi in Jugoslovani protestirali proti nečastni in nezaslišani izjavi entente, ki jih je pripoznala in proglasila za svoje zaveznike vskupnem b o j u p r o t i o sr e dn j i rn velesilam, to je v bojuprotisvoji lastni grudi in domovini. Od tega je preteklo sicer že precej časa in imeli so dovolj prilike, odvrniti od svojih ram sramotno krivdoveleizdajstvalast-ne rodne grude in domovine, ali storili Se tega do danes niso. Pričakovali smo tudi, da bode jugoslovanska ali če«ka javnost nastopila odločno proti temu, da se jih je proglasilo za odpadnike od avstrijske države, da torej smelo nastopajo kot sovražniki Avstrije in cesarske dinastije. Proti tej domnevi, ki se izraža jasno v pripoznanju čehoslovaških čet in čehoslovaš-kega narodnega sveta skozi entento, pričakovali smo protest od jugoslovanske in češke javnosti. Ali zaman. Izostal je. Od c. kr. cen-, zure neovirano zasmehuje jugoslovansko in češko časopisje in javnost vse tiste, ki so na takoršen protest računali in čakali, kajti ponos in dika jim je, delovati proti Avstriji in njeni zvesti zaveznici Nemčiji in stati v službi naših sovražnikov. Podprodsednik češke zveze zloglasni KI of a č govoril je na shodu v Pragi o političnem položaju in izjavil o stališču Čehov in Jugoslovanov k. notranje-političnem vprašanju in rekel: „češko vprašanje je danes že problem, o kateremni več mogoče z dunajskovlado razpravljati. V tem okvirju ječeško vprašanje ravno tako nemogoče rešiti, kakor jugoslovansko. Vso besedičenje dunajskih parlamentarcev in pi-sarjenje raznih listov o ustavnih reformah so le poskusni baloni, da bi izvedeli, kakšno stališče bi zavzeli Jugoslovani in Čehi, ako bi vlada menjala svojo politiko. Ali mi jim ne gremo na limanice. češka politika se niti za en korak ne more oddaljiti od pota, na katerem se nahaja in na katerem si je podala roke z Jugoslovani in Poljaki. Vsak, ki danes kaj druzega misli, je izgubljena kreatura. Nimamo nobenega povoda, zakaj bi torej z avstrijsko vlado še nadalje razpravljali o tem vprašanju . . ." Jasno dovolj je torej danes stremljenje Jugoslovanov in Cehov v Avstriji, saj se je tudi dr. Korošec izrazil napram minister-skemu predsedniku Hussareku, da Jugoslovani tudi pri prihodnjem zasedanju parlamenta svojega stališča ne bodo spreme- nili in bodo jasno inodločno z opozicijami nastopili in proti vsem državnim zahtevam glasovali . . . Na takšnen stališču torej stojimo. Rovati in delovati hočejo ti veleizdajalski zločinci, dokler ne razbijejo naše države in dokler si ne ustvarijo svojih demonskih načrtov. In napram vsemu temu je vlada nema in molči ter si ne upa nastopiti, da bi napravila red v svoji lastni hiši. Vsa upanja jugoslovanskih in čeških voditeljev takozvanih zapeljivcev ljudstva uprta so že od časa te' vojne v zmage naših sovražnikov, katere sedaj v notranjosti in zunanjosti naše države z vso močjo podpirajo. Od zmag entente pričakujejo torej ono spremembo političnih t&zmtsr, ki bi jim najbolje prijala. Upajo, da bode danes Avstrija po orožnem porazu prisiljena, zadostiti jugoslovanskim in češkim nadam primerni državni spremembi. Da pa se premika vso upanje jugoslovanskih politikov v tej smeri, ni več nobena skrivnost. Vzajemnost jugoslovanske politike je cilj razkosanja Avstrije. Skozi ta cilj so Jugoslovani in Čehi v stremljenju razdelitve Avstrije z voditelji entente tesno zvezani. Zmota o tem ni več mogoča. Kako bi se razumela sicer v Avstriji politika, ki bi stremljenje Jugoslovanov pospeševala . . . ? V jugoslovanskih krogih računajo torej z vso zadovolj-nostjo nadaljnega umikanja nemške armade, za katerim bi končno sledil poraz Nemčije. Željno se pričakujo torej v teh veleizdajal-skih krogih poraz našega zvestega zaveznika Nemčije, ki bi imel za posledico tudi bistvene dogodke in spremembe v Avstriji v smislu jugoslovanske in češke veleizdajalske politike. Kljub vsemu temu pa še sedi minister-ski predsednik Hussarek vedno na svojem piškavem stolcu. Kaj vendar misli o vseh teh izjavah ? Ali nima toliko moči, da bi proti tem državi nevarnim izjavam brizgnil tem govornikom iz svoje ministersko-si-fonske flaše nekaj eneržije v obraz ? Sedi tam kakor kak avtomat in ne gleda ne na desno ne na levo, vidi in sliši, kaj se okrog njega godi, a se ne gane. Lepega vladinega zastopnika se je bilo izvolilo za ministra. Opozarjamo ga, naj se vendar enkrat vzdra-mi in slišal bode gorostasnost protidržavnih dejanj. Kaj je sicer že storil v tem času svojega uradovanja ? Nič! Pilil je in pilil vedno nove programe in reforme, tako, da na zadnje ne ve, česa bi se držal. In to vse na škodo nam, ki smo še do sedaj vedno ohranili trohico patrijotičnega čuta, medtem ko so ga naši nasprotniki že pred vojno za-grebli in ki nastopajo sedaj kot odkriti sov- ražniki in izdajalci svoje lastne rodne zemlje. Izjave, ki jih je slišal ministerski predsednik Hussarek, presegajo vse meje predrznosti. A on molči in spi na kvar in škodo Avstrije in njegova pasivnost, brezbrižnost in nezmožnost škoduje nam ter ojačuje naše številne veleizdajalce in zunanje sovražnike v nadi skorajšnjega konca naše monarhije. Nočemo biti preveč kruti in videti hočemo, kako bode pri sedanjem parlamentarnem zasedanju svojo ulogo izvršil. Do takrat pa še si naj malo oddahne . . . Vojna. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Du naj, o. septembra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. V pokrajini Corno in vzhodno Monte Per ti ca do-vedia so podjetja naših naskočnih čet do popolnega uspeha. V Sedmih občinah in ob Piavi so bili poizvedovalni poskusi preprečeni. Šef generalštaba. Nemška taktika. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 5. septembra. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta in generalobersta v. B o e h n. Med Yptrn in La B a s s e e pritiskal je sovražnik proti našim novim črtam. V prednjem polju pri-puščeni oddelki so se po povelju izognili. Pri Wytschaete so bili delni napadi sovražnika zavrnjeni. Med Scar po in Sommo tipal je nasprotnik proti našim novim črtam. Infanterijski boji z našimi varnostnimi oddelki. Ob S o m m i artiljerijska delavnost. — Med Sommo in Oiso smo dne 26. avgusta iz kraja Roye zapričeta premikanja nadaljevali in se v predzadnji noči brez boja od sovražnika oddaljili. Sovražniku prepuščene zadnje čete so včeraj popoldan počasi sledile. Sovražnik dosegel je z- slabejšimi deli zvečer črto Voyennes Griscard-Appilly. V nižini Aillette so bili sunki sovražnika zavrnjeni. Ravnotako izjalovili so se močni sovražni napadi tik južno Aillette, pri TernySorny, Clamercy in Pucy le Long. Vicefeldvebel Schoele 9. baterije poljsko artilerijskega regimenta 92 je tukaj pri zadnjih bojih osem tankov sestrelil. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Vzhodno Soissonsa smo obrambo ob Vesli preložili. Premikanja izvršila so se po načrtu in od sovražnika neovirano. Včeraj smo sestrelili 32 letal. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 6. septembra. Uradno se danes razglasa: Italijansko bojišče. Južno To-n a 1 e-prelaza zagrnjene so bile italijanske patrulje. Pri Asiagu smo en napad odbili. Drugače pogostoma živahen topovski boj. Albanija. Nič novega. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 6. septembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se 'poroča: Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta in gene-ralobersta v. B o e h n. Poizvedovalni oddelki sovražnika, ki so tipali med Ypernom in La B a s s e e in severno od L e n s a z močnim ognjem napadli, so bili zavrnjeni. Zvečer odbile so heske čete med P1 o e g-steert-om in Armentieresom večkratne napade sovražnika. Pri tem smo napravili več kakor 100 vjetih. Uspešni sunek v angleške jarko pri Hulluchu. V pokrajini naših novih pozicij prišlo je do ljutih infanterijskih bojev ob cesti Ba-paume-Cambrai v gozdu Havrincourt in na višinah vzhodno F o r t i 11 e-odseka. Močnejši napadi, ki jih je sovražnik iz črte Nen-ville-Manancourt-Moslains izvršil, bili so zavrnjeni. — Iz Peronne in čez Sommo je sovražnik šele včeraj obotavljajoč se, našim zadnjim četam sledil. — Med Somme in Oise pritiskal je močnejše in zvečer zapadno črte Ham-Chaung. Tudi med Oise in Aisne se je odstranjenje od sovražnika po načrtu izvršilo. Naše čete stojijo z njim v bojevni dotiki v črti Amigny-Barisis-Laffaux-Conde. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Vzhodno Soisonsa sledil je sovražnik čez Veslo. Naši infante-rijski oddelki in artiljerija zadržali so ga dolgo in mu izgube zadali. Na višinah seve-ro-vzhodno od Fismerfa zavrnjeni so bili močnejši napadi Amerikancev. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 7. septembra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Na visoki planoti od Asiaga zavrnile so naše čete krvavo en od Italijanov in Francozov po močni artilerijski pripravi izvršeni napad. Zapadno Monte Sisemola v prvo vrsto vrinjeni sovražnik bil je v protisunku zopet vržen. Na Col del Orso izvršile so naše patruljske čete posrečen napad na sovražno posadko poljske straže. Albanija. Nobena večja bojevna podjetja. Šef generalštaba. Nadaljevanje bojev na zapadu. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. B e r 1 i n, 7. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadne skupine prestolonaslednika Rupprechta in generalobersta v. B o e h n. Severo-zapadno od Langemarcka napravile so bavarske čete pri krajevnem sunku več sto vnetih. Južno Yperna odbili smo večkratne napade Angležev. Na bojnih frontah razvili so se v prednjem polju naših pozicij infanterijski boji. Naše zadnje čete prisilile so sovražnika v črti Fins-Lieramont-Longavesnes do razvitka in do novih bojev. Naši bojni letalci napadli so sovražne kolone pri prehodu čez Sommo, pri Brie in St. Christ uspešno. Ob Sommi in Oisi sledil je sovražnik čez Ham in C h a un n y in je stal zvečer v boju z našimi zadnjimi četami ob črti Aubigny-Villequert-Aumont. — 2 — Med Oiso in Aisno živahni boji v prednjem polju. Obojestransko od V a u s e-aillom zavrnjeni so bili močnejši napadi sovražnika. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Vzhodno V a i 11 y stojimo ob Aisni v bojni dotiki s sovražnikom. Na višinah severo-vzhodno od F i a m e-s a zavrnili smo ponovne napade Amerikancev. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 8. septembra. Uradno se danes razglaša: Ob italijanski fronti zelo vrla letalna delavnost. Drugače nič pomembnega. šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 8. septembra. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno b.ojišče. Infanterijski oddelki pripeljali so iz belgijskih črt vzhodno od Merckena vjete. Severno od A r m e n-t i e r e s a zavrnili smo ponovne napade Angležev. Na bojni fronti stojimo povsod v naših novih pozicijah. Sovražnik se jim je skušal včeraj južno ceste Peronne-Cambrai z močnejšami silami približati. Zadnje straže prisilile so ga k boju, izognile so se na številu močnejšemu nasprotniku in so odbili zvečer zapadno črte Gouceaur t-E pehy-Templeux ljute napade. Obojestransko Somme je sovražnik tudi včeraj obotavljajoč sledil. Mi stojimo ž njim y črti V e r m a n d-S t. Simon in ob kanalu C r o z a t v bojevni dotiki. Severno Aisne ojačil se je artiljorijski boj. Zapadno od P r em on t r e-Brancourt izjalovili so se močni delni napadi nasprotnika. Južno od Aillette dospel je sovražnik vzhodno od V a u x a i 11 o n-a do naših črt. Močni napadi med Vauxaillonom in zapadno od Vailly, ki so se proti večeru večkrat ponovili, so bili zavrnjeni. Med Aisne inVesle pojema bojevna delavnost. Prvi generalkvartirmojster Lu den dorf i. Težke izgube Italijanov. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 9. septembra. Uradno se danes razglaša: Na Montu Pertica so bili predvčerajšnjim zvečer in včeraj zjutraj italijanski napadi z ognjem odbiti. Sovražnik imel je težke izgube. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 9. septembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Krajevni boji severno od Ploestert-gozda in ob La B a s s e e-kanalu. Severno od Armentie-r e s a napadel je sovražnik vnovič. Zavrnili smo ga in smo napravili vjete. V kanalskem odseku Ariense-Hav-rincourt artiljerijska delavnost in poizvedovalni boji. Južno ceste Peronne-Cambrai ponavljal je sovražnik pod pritegnitvijo močnejših sil svoje napade proti črti Gou-zeancourt-Epehy, severno od Tem-p 1 e u x a ; izjalovili so se pod težkimi izgubami za nasprotnika. Naše prednje čete preprečile so včeraj močnejšemu sovražniku prodiranje čez St. Simon in Crozatkanal. Poizvedovalni boji med Oise in Ailletti. Med Ailletto in Aisno vdaril je sovražnik včeraj po večkratnih brezuspešnih delnih napadih proti večeru k močnemu napadu. Bilje na celi črti deloma v bližinskem boju in skozi protisunke krvavo zavrnjen. Med Aisne inVesle izjalovili so se delni napadi, v Champagni delni sunki nasprotnika. Od nekega angleškega brodovja, ki je sunilo k napadu na Mannheim, sestrelilo se je pet letal. V augustu je bilo na nemških frontah 565 sovražnih letal, od teh 62 skozi odporne kanone in 53 pritrjenih balonov sestreljenih. Od teh je 251 letal v naši lasti. Ostali del je padel vidno za sovražnimi črtami. Mi smo izgubili 143 letal in 68 pritrjenih balonov. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 10. septembra. Uradno se danes razglaša: Na večih mestih italijanske fronte oživela je obojestransko poizvedovalna delavnost. Šef generalštaba. Ljuti boji na novi fronti. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. B e r 1 i n, 10. septembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Pri delnih napadih severno od Mercken in severno-vzhodno od Yperna ostali so manjši deli postojank v njegovi roki. Obojestransko ceste Peronne-Cambrai nadaljeval je Anglež svoje napade. Njih glavni sunek naperjen je bil proti G o n-zeacourt in Epehy. Sovražnik je bil zavrnjen. — Tudi zvečer od Havrincour-ta in južno ceste Peronne-Cambrai izjalovil so se ponovni napadi sovražnika. — Delni napadi v gozdu H o 1 n o n (južnovzhod-no od Vermanda) in ob cesti H a m-S t. Q u e n-t i n. — Naše v predzadnji noči od Crozat-kanala nazaj vzete prednje čete imele so včeraj zapadno črte Essigny-Venderuil le s slabimi sovražnimi poizvedovalnimi oddelki dotiko. — Delni boji južno Oise, artiljerijska delavnost severno Aillette. — Med Ailletto in Aisno narastel je artiljerijski boj proti poldnevu do močne sile. Ljuti, do večera večkrat ponavljajoči napadi sovražnika so se izjalovili. Brandenburški grenidirji so se pri odporu posebno odlikovali.' Med Aisne in Vesle zavrnili smo sunke sovražnika. Lastna uspešna ,podjetja severno R e i m s a, južnozapadno od P a r r oy (na lothringiški fronti) in na D o 11 e r j u. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Delavnost nemških letalcev. K.-B. Berlin, 6. septembra. V nočeh od 1., 2. in 3. obmetala so nemška letalna brodovja vojaške cilje za francoskimi in angleškimi črtami v mnogoštevilnih poletih z velikansko vsoto od 201.257 kg bomb. Ena letalna posadka razmetala je v štirih poletih 2300 kg bomb. W.-B. Berlin, 6. septembra. Dne 29. avgusta izgubil je naš nasprotnik v bridkih zračnih bojih 34 letal, dne 30. avgusta 12 letal in z odporom od zemlje v obeh dneh 6 letal. Proti tej izgubi 52 letal izgubili smo mi le osem letal. f.....—............■............■...........•.........•" Vojna na morju. '•—••-...•■••»—■—•---■•——••—••-•»-•-•••--»-—■--' Uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 5. septembra. Ob vzhodni obali Anglije potopih so naši podmorski čolni vnovič 13.000 brutto-register-ton. Šef admiralnega štaba mornarice. Nadaljnih 13.000 brutto-register-ton potopljenih. W.-B. Berlin, 6. septembra. V Srednjem morju so naši podmorski čolni 13.000 brutto-register-ton potopljenih. Šef admiralnega štaba mornarice. Lepi uspeh podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 10. septembra. Naši podmorski čolni potopili so vzatvornem oko- — 3 — liSu Srednjega morja 17.000 brutto-register-ton trgovinskega ladjinega prostora. Nemški podmorski čoln vrinil je v skozi za-tvorbo varovan pristan Stavros in je dosegal torpedne strele na neki angleški kri-žarki razreda „Juno" (5700 ton). Kljub lju-tercu protiodporu posrečilo so jo podmorskemu čolnu, nepoškodovanemu zopet pristan zapustiti. 12.000 brutto-register-ton. W.-B. Berlin, 7. septembra. Ob angleški in severo-francoski obali potopili so naši podmorski čolni 12.000 brutto-register ton. Šef admiralnega Štaba mornarico. .11000 brutto-register-ton potopljenih. W.-B. Berlin, 9. septembra. V angleškem zatvornem okolišu je bilo skozi podmorske čolne 11.000 brutto-register-ton potopljenih. Šef admiralnega Štaba mornarice. Šef admiralnega štaba v glavnem stanu. W.-B. Berlin, 10. septembra. Šef admiralnega štaba, admiral S c h e e r, podal se je s štabom pomorskovojnega vodstva v trajno bivanje v veliki glavni stan. j Politični utrinki. L...................................................■.....■ „Štajerc" na fronti. Iz zanesljivih virov nam dohajajo poročila, da se naš list „Štajerc" v fronti zadržuje in dotičnim naročnikom ne dostavlja. Vzrok tiči, kakor smo dognali, v nekaterih zagrizenih, od jugoslovanskega duha nadah-njenih predstojnikih, ki baje bojkotirajo in zadržujejo vse, kar je le količkaj nemško-avstrijske-ga duha in mišljenja. Na vsak način pa proti temu nekorektnemu postopanju energično protestiramo in prosimo vojaške oblasti, naj v tej zadevi enkrat red napravijo, da ne bodo nekateri mladi nacijonalni oficirčeki o naših zadevah samovoljno delovali. Ker, kakor potrebuje vojak na fronti streliva in hrane, tako potrebuje tudi podučljivega gradiva in snovi, pisane v avstrijsko-patrijotičnem duhu, kakor je naš list „Štajerc", ki se je potegoval edino-le za interes naše slavne monarhije in stal vedno v službi pravičnih zastopnikov avstrijske vlade. In ta list, ki bi bil vojaku na fronti v tolažbo, ki bi mu oživljal v težkih urah duh domovinskega čuta, se hoče na fronti zatreti in zadržati, medtem ko se pošilja od državnih oblastev prepovedane in strupene liste kakor,Slovenski Gospodar'in druge, v zavitkih kar neovirano na fronto in dostavlja vojaštvu. Kakor učinkuje strup na vsako bitje, tako učinkujejo ti strupeni listi in oškodujejo rnoralično naše vojaštvo na fronti, kajti od prve do zadnje vrstice, se ne najde v njih niti pičice avstrijskega duha, nego samo bahanje o Ameriki, Angliji in Franciji. In taki liste, ki laskajo in trepečejo po zmagi naših sovražnikov in zasmehujejo vse, kar je avstrijskega ali nemškega mišljenja v obče, se dostavljajo v svojih zavitkih neovirano na fronti kljub temu, da so od ces. kr. oblasti strogo prepovedani in zatrti. Kje pa tiči ces. kr. cenzura na fronti, ki je v zaledju tako stroga in pazljiva ? Ali ji ni znana vsebina teh listov? Ali ne ve, da ta ne pomeni druzega, kakor polom in poraz Avstrije? Ni-le zaledje že dovolj zastrupljeno? Naj se aastrupi s takim gradivom še tudi fronta? Kot odkritosrčni in zvesti Avstrijci zahtevamo odločno, naj se naš list „Štajerc" od strani nekaterih zagrižencev ne zatrjuje in zadržuje, marveč naj se ga našim naročnikom na fronti redno dostavlja. Od ces. kr. cenzure na fronti pa zahtevamo, naj se drži strogo svojih predpisov in naj ne dopušča Avstriji nevarnih listov in veleizdajalskega strupa med vojaštvo. Teror in protiteror. — Aretacije zastopnikov entente v Rusiji. K.-B. M o s k a u, 9. septembra. Po poročilu dekreta jebilovMoskvi ubitih že kakih 2000 oseb. V Petersburguje število umorjenih baje Še večje. Iz province dohajajo kratka poročila, kakor: „Nišni-Nowgorod trepeče" ali „v Tuli se resno nastopa!" Istočasno narašča tudi protiteror. V Petersburgu aretirali so 70 socijalnih revolucijonarjev, ki so pripravili atontato na vodjo armade boljševi-kov. Časniki upravičujejo aretacije angleških in francoskih zastopnikov s tem, da ne pripoznajo sovjetske republike in da ne uživajo imunitete. Listi zasmehujejo protestne note Anglije in Francije in javljajo, obe državi pač no moreta opustiti laži. Socijalisti protestirajo pri sovjetski vladi proti terorju. i Hindenburg in Ludendorff I o položaju. \ K.-B. Dunaj, 5. sept. Berlinski poročevalec „Neues Wiener Journal" obiskal je nemški glavni stan na zapadni fronti ter se razgovarjal s Hindenburgom in L u-dendorffom. Ludendorff je izvajal med drugim to le : Vojna se je nakopičila na francoskih tleh ter je dobila, kar se tiče sile čet in vojnega materijala, obseg kakor še nikdar v svetovni zgodovini. Dosedej smo vzdržali in zaupamo, da bomo vstrajali v bodoče. Vsi smemo biti hvaležni, da je ostala vojna v oblikah, kakoršne je zavzela sedaj, prihranjena našim domačim krajem. Armade osrednjih držav varujejo svojo domovino. Zato pa ne smejo oni, ki so ostali doma, misliti, daje uničevalna volja sovražni-k a zlomljena. Nasprotno, vsi moramo napoti svoje -sile. Kar smo v skupnem boju že dosegli, to bodemo, zlasti mi na zapadni fronti dopolnili. Če poročate v vašo domovino, p o-zdravite avstro-ogrske čete od nemških kamer ado v. Na vprašanje, kaj drži general na Ainerikance, je Ludendorff rekel: Francoska živi v tej svetovni vojni od samih upanj. Najprej je upala na Rusijo, sedaj na Amerikance. Ker se nam je posrečilo, napraviti milijone ruskih vojakov neškodljivih, bomo premagali pač tudi Amerikance. V pogovoru Hindenburgom je ta govoril o poskusu entente, nahujskati Rusijo zopet v boj proti nam in se je izrazil. Centralne države stoje v našem obrambenem boju trdno ramo ob rami. Sicer trpimo tudi mi močno vsled vojne, izšli pa bodemo iz nje vendar močni. Nasprotniki ne bodo raztrgali naše zveze niti z orožjem, niti s prigovarjenj em. Naša edinost nam daje moč. Po slavnih bojih se bodemo vrnili skupno v domovino na mirno delo ter želi uspehe svojih zmag. Z dobrim upanjam smemo zreti v bodočnost. j Zadnji telegrami. i................................->- ................... Ponesrečen italijanski sunek. Avstrijsko uradno poročilo uradno srede. od K.-B. Dunaj, 11. septembra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Na visoki planoti Asiaga izjalovila sta se dva sovražna poizvedovalna poskusa. V Asolone-pokrajini, kjer se je Italijanu pod vporabo močne artiljerije posrečilo v naše črte vdreti, je protisunek inf. regimenta št. 99 položaj zopet uredil. Ob P i a v i povišani boji. Šef generalštaba. Novi boji na Hindenburg-črti. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 11. septembra. Iz velikega glavnega stana se poroča: Z a p a d n 9 b o j i š č e. Pri zavrnitvi angleških delnih sunkov južno Yperna in severno od La Basse e-K a n a 1 a ■ napravili smo vjete. Južno ceste Peronne-Cambrai vodili so ponovni napadi Angležev zopet do ljutih bojev južno Gouzeaucourta in za E p e h y. Na bojnih mestih dosegel je sovražnik naše prednje črte. V protisunku smo ga odbili. 300 vjetih je ostalo v naši roki. Delni napadi Francozov, ki so sledili obojestransko ceste Ham-St. Quentin presenetljivo in po artiljerijski pripravi, bili so zavrnjeni. Krajevni boji severno Aillette. — Med Ailletto in Aisno povišal se je artiljerijski ogenj zopet do velike sile. Zvečer Sel je sovražnik k močnim napadom; izjalovili so se pred našimi črtami. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Zmaga sovjetskih čet. — Protirevolucijonarji in Čehi poraženi. Tel.-Ag. Berlin, 11. septembra. V noči dne 9. septembra pričele so sovjetske čete z sunki proti mestu T am an, ki je da--nes padlo. Bela garda in Cehoslovaki so bežali v neredu. Zasledovani so bili od naših letalcev, ki so jih obmetali z bombami. Padla je torej glavna oporna točka ruskih proti-revolucij onarj e v. Nemške rezerve. Ziirich, 11. septembra. „Journal de Geneve" ve poročati, da ima nemško armad-no vodstvo pripravljeno železno moško rezervo, obstoječo iz 20 divizij najboljših čet, ki jih bode uporabilo le v najnujnejših slučajih. Sovraštvo Ruske do Čehoslovakov. Sovraštvo, ki narašča v Rusiji do veleiz-dajalskih Čehoslovakov je nepopisno. Vzrok temu .je iskati v tem, da so se zjedinili Če-hoalovaki z entento in povzročujejo novo prelivanje krvi na Ruskem iz zgolj vzroka, da bi na ta način prisilili Rusijo zopet v boj proti osrednjim velesilam. — Nemčija in Av-stro-Ogrska pa zahtevata od Rusko izročitev veleizdajalskih dezerterjev, da jih zamoreta pravično kaznovati. Vjetniki v Sibiriji od nas odrezani. K.-B. Dunaj, 10. septembra. Od vojnega ministerstva se poroča: Popolna od-reza azijatskih pokrajin Ruske odententnih četin od vnjihsluž-bi stoječih čehoslovaških formacij ovirajo varstvo vjetnikovv Sibiriji, skozi avstro-ogrske komisije za vojne vjetnike. Nekaj avstro ogrskih organov seje aretiralo in od drugih primanjkuje poročil. Izteganagiba naproša vojno ministerstv o vspo-razumu z ministerstvomzunanjih|zadev dansko ; vlado, naj prevzame varstvo avstro-ogrskih vojnih vjetnikov in civilnih internirancev tam,kjer lastni organi ne dobijo pristopa. Danska | vlada je tej želji rade volje ugodila. Odposlan je bil tja danski kapitan Cramer, ki si je pridobil svoječasno že zasluge v pomoči vojnim vjetnikom v Turk est an u. Poslalo se ga je v to svrho v Irkutsk. Danska vlada je intervenirala v tej zadevi pri sibirskih vladah v O m s k u-T o m s k u inChar-b i n u in je obvestija o tem amerikansko, francosko, angleško in japonsko poslaništvo v Archangelsku. Kdor potrebuje S£ K Portland-cement naj se javi takoj v vipravi tega liata, Bismarck- gasse štev. 3. 454 v Gornji Veličini se odda v torek dne 1. oktobra 1918 ob 9. uri pfedpoldne 50 žnor za njive na 3 leta v najem (Stand). K temu vabi uljudno JOS. ORNIG t Ptuju. Hindenburg o zadnjih bojih. K.-B. Berlin, General feldmaršal von Hindenburg je izdal oklic, v katerem pravi: Stojimo v težki borbi z našimi sovražniki. čs bi številna premoč sama jamčila zmago, bi ležala Nemčija že zdavnaj razbita na tleh. Sovražnik pa ve, da nas stori duh, ki navdaja naše čete in naše prebivalstvo, nepremagljive. Zato je pričel poleg boja proti nemškemu orožju z bojem proti nemškemu duhu. Vojno proti našemu duhu vodi sovražnik z raznimi sredstvi. Našo fronto pokriva z bobnečim ognjem tiskanega p >pirja. Naši vojaki na zapadni fronti so oddali meseca maja 84.000, junija 120.000 in julija 800.00 takih letakov. Sovražnik hoče predvsem zastrupiti tudi duh v domovini. Nevede sprejemajo tisoči in tisoči ta strup. Tisočem se na ta način nalaga breme, katero nosijo v tej vojni še težje. Vsi ti pišejo nato o svojih dvomih zopet na fronto in Wilson, Lloyd George in Clemenceau si manejo roke. Tudi drugače napada sovražnik duha v domovini. Razširjajo se najbolj nesmiselne vesti. Tudi ta strup deluje na vojako na dopustu ter teče v pismih na fronto. Kdor je malo-•dušen, se da pregovoriti. Na vzhodu smo si izsilili mir ter smo zadosti močni, storiti isto tudi na zapadu kljub Amerikancem. Toda mččni in edini moramo biti. To je, proti čemur se sovražnik bori s svojimi letaki in s svojimi vestmi. Oklic zaključuje : Zato nemška vojska in nemška domovina, če vam pride tudi le drobec tega strupa v obliki letaka ali vesti pred oči ali ušesa, mislite, da prihaja od sovražnika. Če srečaš koga, ki je sicer po imenu in pokolenju Nemec, v svoji duši pa v sovražnem taborišču, zavrni ga in zaničuj ga. Postavi ga javno na sramotni oder, da ga zaničuje tudi vsak drugi pravi Nemec. Brani se nemška vojska in nemška domovina. Veliki glavni stan, 2. septembra. von Hindenburg, generalfeldmaršal. Obisk nemškega državnega tajnika v. Hintze na Dunaju — Hintze o zvezi Avstro-Ogrske in Nemčije. K.-B. Dunaj, 5. septembra. Državni tajnik v. Hintze je sprejel opoldne v nemškem veleposlaništvu zastopnike dunajskega sindikata ogrskih časnikarjev. Hintze je z veseljem pozdravil priliko, ker vidi pri sebi tako važnega činitelja javnega življenja. Izvajal je: Med svoje najvažnejše naloge prištevam stremljenje, da podpiram vse, kar nas more kakorkoli približati častnemu miru. Orožje duha igra v dosego označenega namena ravno tako važno in vplivno vlogo, kakor orožje na polju in orožje dinastije. Hintze je rekel, da ga posebno veseli. ker se je, kar kaže slika dunajskih cesta, posrečilo optimizmu Dunajčanov, da so tako dobro prenesli štiri leta vojske. Nadaljeval je: Časopisje je storilo svojo dolžnost; pospeševalo je spojitev in harmonijo naših ljudstev in je vzdrževalo njih dobro voljo, da jih privede do častnega miru. Stavljena naloga ni vedno lahka. Kadar poročila ne poročajo o zmagoslavjih in lovorikah, če se jim moramo večkrat odpovedati in iz strategičnih razlogov čete taktično umikati; znajmo iz skušenj sedanje vojske, da taki pripetljaji niso bili trajni. Takim slučajim se, kar dokazujeta Galicija in vzhodna Prusija, ni mogoče izogniti. Na teh zgledih tudi najboljše uvidimo, da ni nikakega povoda odpovedati se nadi. Če trgaš rože, moraš pričakovati, da te zbone trn. Kakor je prišel mir na vzhodu, bo prišel tudi na zahodu, da si bo to trajalo še nekaj časa. Zmagoslavje naših sovražnikov naj nas ne pogumi. Pri naiih sovražnikih dela časopisje pod nadzorstvom države, časnikar, ki ne zastopa vladnega glasu, gre pri njih enostavno v zapor. Mi v Nemčiji in v Avstro-Ogrski se trdno držimo svobodnega časopisja, tudi pod pritiskom vojske. Javnega mnenja nočemo zatirati. Le tako si more politika zagotoviti uspeh. Govornik je o tem trdno prepričan in povsod je gledal na to, da je bil v najtesnejšem stiku s Časopisjem. Hintze je nato nadaljeval, kako globoko in hvaležno čuti, ker ga je cesar tako milostljivo sprejel. Nudila se mi je prilika, da sem se z njegovim Veličastvom cesarjem in z avstrijsklml-ogrskimi državniki temeljito razgovarjal o naši zvezi. Vse razgovore je preveval duh sporazuma, ki zaveznike v štirih letih vedno boljše in tesnejše veže. Žrtve, trpljenje in triumli so nas nezdružljivo vklenili; naša usoda se bo skupno izpolnila. Naši vidiki so pozitivni in varni. Pri razgovorih o naših skupnih koristih sem našel najvoljnejšo prijaznost in najda-lekosežnejše soglasje, kar posebno hvaležno pripozna-vam. Kar nas še loči in o čemur še dvomimo, bomo v prijateljskih pogajanjih pojasnili in vzravnali. Hintze je zaključil: Če strnem svoje vtise, moram reči: naša zveza je resnična zveza, zveza, v kateri bomo vse, kar nam naloži bodočnost, skupno in v najlepšem sporazu- »_ 4 — mu nosili. Izrecno rabim besedo zveza brez vsakega pristavka. Vsaki pridevnik mora le oslabiti pojem. Nemško-ruski mir. K.-B. Berlin, 7. septembra. „Nordd. A:lg. Ztg." priobčuje besedilo 27. avgusta podpisanih nemško ruskih dodatnih predlogov. II. odstavek pravi: Rusija plača Nemčiji za odškodnino po ruskih odredbah nastalih. nemških zahtev, vštevši ruske protiter-jatve in pa vrednost po sklepu miru od nemških bojnih sil zaseženih zalog znesek 6 milijard mark. Od tega bo plačati l'/i milijarde mark s predkazanjem 245.564 kg čistega zlata, 545,440.000 rubljev v bankovcih. Pre-odkaz se vrši v peterodelnih zneskih. Ena milijarda naj se plača z dobavo ruskega blaga, znesek 27* milijard se poravna s posojilom po 6%, ki ga Rusija najame v Nemčiji. Glede ostanka one milijarde mark pa se vladi še pogodita, v. kolikor tega dolga ne prevzameta Finska in Ukrajina. Ko se določi vzhodnja meja Estlandske in Livlandske, bo Nemčija takoj umaknila svoje čete. kolikor jih ima vzhodno teh mej. Tudi bo Nemčija vzhodno Bererine zasedeni svet izpraznila po razmerju gotovih vplačil s strani Rusije že pred splošnim mirom. Ruske vojne ladje, ki jih je Nemčija zasegla, ostanejo do sklepa splošnega miru pod nemškim nadzorstvom. Za varnost posojila, ki ga Rusija najame v Nemčiji, naj jamčijo gotovi državni dohodki, zlasti zakupninske pristojbine za Nemčiji priznane gospodarske koncesije. To jamstvo naj se določi še s posebnimi pogodbami. | Tedenski pregled. Štajerske vesti. Nepoboljšljivi. Tudi zgradba ptujske sirotišnice in vzgojevališča jih bode v oči, te mariborske „avstrijske poštenjake." V zadnji številki nekega jugoslovanskega lista zagnali so cel krik in vrišč o tej zgradbi, v katerej najdejo oporo svoje umazane politike. Ali uboge sirote naših za domovino padlih vojni-kov niso dovolj nesrečne, ker nimajo nikogar na svetu ? Ali ni naša sveta in patrijotična dolžnost jih sprejeti brez razlike narodnosti v ta človekoljubni zavod ? Ali ne bode služil ta zavod enakomerno okraju in mestu? Ali se že bojite vi veleizdaj alski hinavci, da bi vzgojili mi te sirote v pravem avstrijskem duhu in napravili iz njih poštene člane avstrijskega občanstva ? Ste pač nepoboljšljivi ; celo okrog ubogih sirot hočete voditi vašo strupeno veleizdajalsko politiko. Za odtegnivše Ruse obljubil se nam je trajen dopust letnikov 1867, 1868, 1869, ki se do se sedaj še ni izvršil. 107o Rusov se nam je odtegnilo, a za nadomestek teh še se do sedaj ni poskrbelo. V lastnem interesu vojne uprave in države pa je, da so temu kar nemudoma ugodi in to tem hitreje, ker še čakajo vsa jesenska poljedelska dela, kakor spravljanje krompirja, turšice, sadja in vinska trgatev ter zimska setev na svojo izvršitev. Istočasno pa še pozivljano vlado in poljedelsko mini-sterstvo, naj ukrene vse potrebno, da se dodeli poljedelskim delam in drugim obratom večje število italijanskih vojnih vjetnikov, ki lenari brez dela po vjetniških taborih. Omejitev živinske rekvizicije. Ker so posredovale gospodarske zadruge in druge v to poklicane osebe kakor ptujski okrajni zastop pod vzornim vodstvom zasluženega načelnika g. Orni ga pri merodajnih mestih, naj se rekvizicija živine v ptujskem okraju kar najbolj omeji, ugodilo se je temu, upoštevajoč v tem oziru ogroženo gospodarsko stališče ptujskega okraja. So-li to tudi zasluge Korošca aliBrenčiča . . .? Poljske tatvine. Posestniki in vinogradniki nam pritožujejo, da se na brezobziren način kradejo poljski sadovi in pridelki v obče ter da se dela pri tem dvojna škoda, ne-le da se samo krade, ampak uničujejo se tudi polja in drevesa na znaten način. Oškodovani dotičniki prosijo torej one gladne tatove, naj svojih praznih želodcev ne napolnjujejo skrivoma, ampak naj se očitno predstavijo in prosijo, saj jim radi damo, če le imamo. Za prihodnje pa naj se držijo tega starega poštenega gesla: pustite, kar ni vaše ia kdor prosi, tisti nosi! Vsak sam gospodar čez sebe. Tistemu ptujskemu dopisunu, ki je v enemu zadnjih listov tako smešno in izmišljeno napadel tiskarja našega „Štajerca", g. Blanke, bodi povedano, da naj Boga zahvali, da še danes pri tem pomanjkanju blaga sploh dobi kje papirja, da mu je mogoče še dalje mazati svoje ne 10 korakov, ampak kilometer daleč smrdeče in lažnjive dopise ter napadati mirne in poštene meščane in trgovce. Kakšnega političnega mišljenja in vere pa je v obče f g. Blanke in njegova družina, tega pa temu ! dopisunčetu ne bodemo obesili na gobec, kaj-j ti tako človeče ni vredno, da bi se mu plju-i nilo v njegovo ovaduško grlo. Delitev posestev. V Halozah razširjajo ! se nezaslišane vesti o delitvi posestev po i sistemu boljševikov. Cuje se celo glasove: tega in onega posestnika se bode umorilo in : njegovo posestvo enakomerno porazdelilo. Kako daleč smo že vendar prišli ? Od kod j izvirajo te vesti, ali so le posledica vrnulih j se vojnih vjetnikov iz Ruskega ali izvirajo iz jugoslovanskega veleizdajalskega tabora iz zgolj nacijonalnega sovraštva, ker je večina posestev in vinogradov tamošnjega kraja lastnina ptujskih meščanov. Kakor marsikateri, j pribiti se mora iz mnogih ozirov tudi ta slučaj. Iz Sv. Barbare Korena se nam poroča: 'Dragi „Štajerc!" Odobravajoč Tvoje zvesto avstrijsko mišljenje, sem si predrznil Tebi, visoko cenjeni list poslati par vrstic. Naj Ti malo našega Korenjskega župana to jugoslo-i vansko kreaturo opišem. Čudim se, da tako star in siv človek kot je naš župan Ž. mora priti v njihove brezvestne mreže. On že dolgo počenja razne neumnosti, seveda na račun drugih, kakor je že navada pri teh Jugoslovanih. On ima menda geslo: „Kakor meni, tako tebi!" Tako kot vsak norčavi suženj dr. Koro'tca, ki ne gleda na pravico in mu je ona le postranska atvar, samo, da ] se le svojim jugoslovanskim bratom ustreže in jih podpira v njihovem veleizdajalskem delu. Ko na pr. deli nakaznice za petrolej, da posestniku, ki ima veliko posestvo in več glav govede nakaznico za ravno toliko količino petroleja kot kaki jugoslovanski babi v koči, ki nima druga kot nič vredno . . . in namesto živine samo bolhe in osemkrat na teden uši, ter sploh tako golazen, ki ima-i jo posebno pri njih rešiteljih Jugoslovanih ; najraje stanovanje, ker jih menda nihče ne . izganja in so jih najbolj vajene. Pri rekvizi-ciji živine nastopa ravno tako. „če mi boš šel na tavrh" — ker posestvo ima veliko, ki mu ga obdeljnjejo v strah, ker „ako ne boš šel na tavrh", boš posledice občutil že pri prvi rekviziciji — ti bom že kravo ali kak drug kos govede pustil, saj ljudje še imajo posebno pristaši „ Štajerce ve" stranke. Bo se pač tam vzelo brez ozira zakaj pa niso podpisali jugoslovanske deklaracije, potem bi jih že malo mileje prijemal. Občani! Lahko Vas i je sram Vaše pameti, ker ste si takega moža i za župana zvolili, ki ne gleda na drugo kot ! na svoje koristi in žep. Samo Vaše ceste po-; glejte, kakšne so : Saj že štiri ali pet let ni j bilo robote. Davke pa ravno tako plačujete i kot prej. Ja, mogoče pa se je denar, name-j njen za popravljanje cest, za kako privatno ; potrebo obrnil, ker ima občinska blagajna j luknjo in potreb posebno, pri taki priložno-j sti je vselej dosti. Kdo ve ? ! Takih „posne-i manja vrednih" bi še imel dosti, pa naj za-i dostuje za danes. Tebi pa Ž. priporočamo j malo več poštenosti, ki sicer Jugoslovanom j ni lastna, drugače Ti bomo, ne ozirajoč se S na Tvojo visoko župansko glavo zagodli, da , Ti ne bo pomagalo vse tvoje čohanje po j prazni glavi; tako, da Ti bo začelo po možganih šumeti, ako še jih sploh imaš kaj. Ne — O — bi tudi dragi, da te plačuje država in si ji prisegel, da ji boš „zvesto" služil ne Ju Jugoslovanom, katerim, sedaj služiš. — ozdravlja „Hvalec" ! Nezaslišana predrznost. Iz Podlehnika (Lihtenegg) v H a 1 o z a h se nam poroča : Tistemu fantalinu, ki je v nedeljo dne 8. septembra med božjo službo segel nekemu mestnemu fantu v žep, bodi povedano, da bv ni mesto, kjer se ropa ali krade. Tatvina noge. Vojni invalid Jos. T r af e 11 a iz Sv. Vida pri Ptuju nam poroča, da mu je bila na kolodvoru v Mariboru od ne-sopotnika ukradena v papir zavita us-njata noga, katero je prejel siromak v Gradcu. Ko je klical tamošnjo vojaško stražo na pomoč, vrgel jo je dotičnik na tla in zbežali. Uvoz krompirja. Povodom dobre letine zgodnjega krompirja, se ga je letošnjo leto v Ptuj več uvozilo, kakor ga je mesto ke-daj prej oddalo. Tatvina v cerkvi. Iz Ptuja se nam poroča : V mestni in minoritski cerkvi v Ptuju so bili ukradeni 4 oltarni prtiči. Kdor spravi ata na dan ali poda zanesljive podatke, dobi od trgovca gospoda Leop. Slawitsch 20 kron nagrade. Ptujski svinjski sejmi vršijo se od zdaj naprej redno vsako sredo. Zadnji sejem je bil prav dobro obiskan. Vdeležilo se ga je prav mnogo (irodajalcev in kupcev. Zgradba sirotnišnice in vzgojevališča v Ptuju. Kakor je iz sledečih podatkov razvidno, razvija se za ta človekoljubni in patrijotični namen že jako živa delavnost. Upati je, da bodo tudi drugi krogi občinstva blagovoljno prispevali temu visokemu namenu, da se sirotam za domovino padlih vojnikov, katerim dolgujemo neizrecno zahvalo, zgradi čimpreje lastni dom in vzgojevališče. Darovali so: Gosp. župan Jos. Ornig 10.000, velika trgovinska hiša Lochs & Fischer 5000, veletrgovina Vogel & Noot 2000, tvrdka Boehler, Kapienberg 1000, tvrdka Scholler & Co. 500, major Heinrich Stepniczka, Ptuj 250, direktor SchObinger 100, Franc Lenart, Ptuj 100, gospa Antonija Saitz, Ptuj 50, hauptman Konrad Schegula, Ptuj 50, gospa Elizabeta Glinschek 50, Girtler Leopold 20, gospa Marija Pesserl 20, prolesor Severin Mair, Ptuj 20, Tschernelitsch, dediči 20, Ignaz Vauda 10, Franz Nedog 10, gospa Julija Franz 10, Johann Žmahar 10, davčni oskrbnik Sutter, Ptuj 10, Erhatič, Ptuj 5, gospodična Erna Razlag 5, tvornice bakra in jekla Felten & Guilleaume, Dunaj 3000, Egon Schwab, Ptuj 500, dr. Raimund Sadnik, Ptuj 500, Franc Wibrner, Ptuj 500, saperski nad. bataljon H., Ptuj 250, grofica v. Herber-stein 200, Samuel Friedrich, Ptuj 200, predsednica gospa Stering-Kellenberger 100, Franz Hoinig 100, Leopold Slawitsch 100, Franz Urban 100, Stationskom-mando Jaroslav 100, tvrdka Strecker, Eggenberg 100, gospodarski. urad Knittelleld 100, trgovina premoga Bauer, Gradec 100, gospa Johana Arailza, Slovenj-Gradec 100, gospodična Marija v. Strobach, Ptuj 50, Brigl & Bergmeister, Niklasdorl 50, Kindl, Ptuj 50, gospa Ana Unzeitig, Ptuj 50, orožniško poveljstvo Sarajevo 30, nad. komp. strojnih pušk ces. in kr. ini. reg. št. 47, Maribor 30, profesor dr.' Preindl, Ptuj 20, gospa Paula Star>', Ptuj 20, gospa Ana Tstlieleritsch Pluj 20, gospa Johana Rasteiger, Ptuj 20, gospa Ana Fiala, Ptuj 10, Robert Rosenfeld, Ptuj 10, finančni komisar A. Maleg, Ptuj 10, gospa Fani Planinšek, Ptuj 10, Matija Persil, Ptuj 10, č. g. Viktor Cilenšek 10, Franc Perko, Pluj 10, dvorni svetnik v, Bertele, Dunaj 10, II. nad. komp. inf. reg. 47, Maribor 5, Alois Mir, Ptuj 5, Hans v. Bertele, Dunaj 3, gospodična Marija v. Bertele, Dunaj 2, neimenovan Slovenj-Gradec 2 K. Skupaj K 25.747. Iz Dubrove pri Zavrču nam poroča trgovec M aider, da ni podajal vžigalic na Hrvaškem po 60, ampak po 20 vinarjev vsako škatljico in da ni peljal 7 ampak 5 kišt vžigalic na Hrvatsko. Dovoljenje za izvoz mu je priskrbela tvrdka Schwab v Ptuju skozi mestni urad. Koroške vesti. Izgredi radi draginje v Villachu. „Tages- post" poroča o draginjskih izgredih, ki so ae vršili v sredo v Villachu. V Celovcu in v Villachu ter v okolici prebivalstvo ves pretekli teden ni dobilo niti dekagrama mesa. Vnovčevalnica za živino je zahtevala sedaj po brezmesnem tednu, da se sme ta teden prodajati le ogrsko zmrzlo meso po K 28-60 za kg. Posledica tega je bila, da se je zbralo v sredo v Villachu na tisoče ljudi, ki so zahtevali od okrajnega glavarstva cenenega mesa. Ko pa je glavarstvo izjavilo, 4a ne more ničesar ukreniti, je šla množica razburjena po ulicah, demolirala več trgovin in plenila živila. Nastopilo je vojaštvo in žendarmerija, pri čemur je bilo nekaj demonstrantov ranjenih. Vagon krompirja se je spridil na celovškem kolodvoru. Prišel je iz Nižjeavstrijske-ga in je bil določen za celovško občino. Pustih so ga stati v žgočem solncu, vsled česar je je skoraj ves krompir segnil. Nekaj so ga rešili še za vjetnike, a večina ni niti več za krmo za svinje. Le tako naprej, potem bode-mo že vzdržali . . . Koroško Učiteljstvo se v „Fr. Stimmen" poteguje za zboljšanje svojega slabega položaja in zahteva izboljšanje. V št. 198 imenovanega lista stoji: „V uničevanju učiteljskega stanu po merodajnih oblaatvah in korpo-racijah je sistem. Učiteljstvo pitajo s sramotno beraško plačo, ki goni ves stan v obup. Škandal, kulturna sramota je za državo in deželo!" Našteva se tudi več slučajev, kako naj učiteljstvo javno deluje in kako ga zato odškodujejo in pravi: „Mi smo na koncu!" Merodajna mesta hočejo tako! Učiteljstvo v bleziji se oprijema zadnjih in najostrejših sredstev, mi Korošci ravno tako. Prihodnji jesenski mesec padejo kocke." Razno. Srajco sta pojedla. Iz Dunajskega Novega mesta poročajo : Žena nekega delavca, ki je pred kratkim kupila dve papirnati srajci za 48 K, je morala eno teh srajc oprati. Kakor je pač treba ravnati s papirnatim perilom, je dela srajco v lonec vode in jo prekuhala. V tem pa je morala z doma po živila, misleč, da se kmalu vrne. čakati pa je morala v vrsti tri ure. V tem pa sta prišla domov njen mož in sin, z dela, trudna in lačna in sta iskala večerjo. Na ognjišču sta našla lonec, v katerem so je kuhala neka bela stvar. Mislila sta, da je žena pripravila takoimeno-vano mlečno juho ali močnik, ki pa še ni bil kuhan in zabeljen. Pocvrla sta nekoliko čebule, osolila in okisala močnik ter dodala nekoliko kumine ter potem pojedla vse. Nato pa se je vrnila žena in hitro skočila pogledat, kaj je s srajco v loncu. Silno se je začudila, ko je našla lonec prazen in ji je mož povedal, da je imel stvar za močnik, ki sta ga s sinom pojedla. Bila je pač nenavadna večerja in tudi precej draga, ker srajca brez zabeli stane 24 kron. Konec poletnega Časa. Razglaša se, da se konča v noči na 16. septembra poletni čas. Vsled tega se pomakneje 17. septembra ob 3. uri zjutraj Kazalci vseh ur za 1 uro nazaj, to je na 2. uro. Vozni red na železnicah se ne spremeni. Vojaki dobe več kruha. Vojna uprava je zvišala pri vojaških formacijah krušno racijo. Odslej dobi vsak dnevno 420 g kiuha, dočim je prejel prej 350 g in nekaj časa tudi najmanjšo racijo 90 gramov. Naslovi pisem v Turčijo. Glasom poročila otomanske poštne uprave prihajajo v ondot-no službeno področje pogostoma pisemske pošiljatve, katerih naslov je pisan z nemškimi črkami ali cirilico. Vsled tega je dostavljanje dotičnih pošiljatev zelo otežkočeno. Najnujneje se torej priporoča v interesu občinstva samega, da se naslov na pisemskih pošiljkah v Turčijo piše izključno z latinskimi Črkami. Junaške smrti padel je v zadnjih bojih na zapadni fronti nemški princ Albert v o n Sachse n-W e i m a r, ritmojster kura-sir-regimenta št. 2. Baron Spitzmiiller — skupni finančni minister. Bivši finančni minister dr. Aleks baron v. Spitzmiiller imenovan je bil za skupnega finančnega ministra. — Skupno finančno ministerstvo je vodil do sedaj naš zunanji minister grof Burian. Prvo je akt — drugo je kljuka. Na D u n a j u so imeli važno zborovanje, od katerega bo odvisno veliko. Mogoče celo izid vojske, ker se je šlo za stvari, ki so za izdelavo municije silno potrebne. Mi imamo nebroj lastnih in vplenjenih topov. Top sam pa ni nevaren. Nevaren je le, če strelja, če ima namreč s j čim. To je glavni pogoj nevarnosti kanonov. j Da torej preskrbe za kanone vsakdanjo hrano, so prišli zborovalci od vseh stranij na Dunaj, nekak prehranjevalni urad za kanone. Našli so, da je municija brez bakra, kar je človek brez masti. Baker je pa redka reč in draga in se težko dobi. Torej udri na kljuko, tam je še nekaj bakra notri; prilično toliko v vsaki, kakor se dobi masti na karte. Ker so pa kljuke iznašli zato, da zapiramo vrata, ne pa da bi jih metali Lahom v glave, zato je opozoril g. K r e g a r predsednika tozadevne komisije, da je na Goriškem še vse polno materijala, vojnega plena, kjer je veliko več bakra kakor v vseh avstrijskih kljukah. Rešitev kljuk se pa načelniku obrtnopospeševal-nega urada ni posrečila. „Kaj na Goriškem — tam je res dosti vsega, ampak ta akt je nekje drugod; mi smo zato tukaj, da rešimo ta, — vidite tale! akt, kjer se govori, o avstrijskih kljukah, ne pa o goriškem plenu:" ; — Tako se je odrezal modri — Kljukec! Loterijske številke. i..........................................................: \ Gradec, 12. septem. 1918: 86, 34, 88, 63, 17. I Dunaj, 7. septem. 1918: 40, 65, 72, 60, 27. j Trst, 4. septembra 1918 : 78, 35, 76, 31, 2. i Line, 31. avgusta 1918: 19, 68, 66, 23, 66. ! »Slovenski Gospodar" t I za fronto prepovedan! I Vojaška oblast prepovedala je dostavljanje „Slovenskega Gospodarja" vojakom na fronto- — Kdor čita ta veleizdajalski jugoslovanski list, se tej odredbi ne Čudi, čudi se k večjemu, zakaj se je to tako pozno odredilo in — zakaj še se ne pre-j pove drugih sličnih listov. Protinske steklenice (Gichtfiuid-Flaschen) vsebina 75 cm3 kupujem nazaj in plačam 10 vin. za kos. 394 i Rabljene steklenične zamaške (stopelje) plačam j po dnevnih cenah. Ig. Behrbalk, lekarnar, Ptuj. za hišna dela. ki krmi tudi svinje, se proti do-ri oskrbi in plačilu sprejme pri 458 Artenjaku ,Regahof, Bregu pri Ptuju. 458 i Podplatne zaščitnike (Sohlenschoner) iz pravega jedrnatega usnja, za 1 par manjših čevljev I. K 3-—, za večjo vrsto H. K 350, za veliko vrsto III. K 4-— za največjo vrsto IV. K 420. Podplatni zaščitniki iz posebno močnega jedrnetega usnja, za kg K 45.—, srednje blago K 35-—, bolj tanko blago K 25-—, podpetniki za dame iz pravega jedrnetega usnja 30 mm, za tucat K 14-—, -32 mm K 18—. Okrogli podplatni zaščitniki iz jedrnatega usnja 30 mm, za tucat Kvl4—, 32 mm K 18— Okrogli podplatni zaščitniki iz jedrnetega usnja K 25-—. Kovi-naste podplate iz 3 delov, za par K 6-—, podpetniki iz kovine za par K 2-50. — Najboljšo barvo sveta za barvanje obleke z po-rabno nakaznico v vseh barvah za paket 60 vin. Pri večjih naročilih popust. — Patentirani ročni mlini za šrotanje in fino mletje K 240'—, prtiči (servieti) iz papirja za gostilne in kavarne, prvorazredno blago št. L, 500 komadov K 24-— št. 2., 500 komadov K 28 — Razpošilja vsako množino proti povzetju ali proti naprej pošiljatvi zneska B. KLEIN, Gradec, L, poštni predal 57. 464> — 6 — Die scblecbten JJrbeits* und €rnabr-ungsverbaimisse zwingen die Bevolker-ung nordbo'bmens zur Jluswanderung. Da bei uns ein Mangel an ifrbeitskraffen berr$cJ)t, mad)en wir unsere Inserenien und Interessenten darauf aufmerksam und ersucben, sicb im Bedarfsfalle der arbeitsfreudigen ?amilien anzunebmen. Sie eignen sicb ganz besonders fiir die landwirtscbaftlicben Hrbeiten und konnen aucb als (Uinzer angestellt werden. — Jllles Habere in der Uerwaltung des _____ „Stajerc." Razglas. Slabe delavske in prehranjevalne razmere prisilile so prebivalstvo severne i češke do izselitve. Ker [pa primanjkuje j pri nas delavskih moči, opozarjamo na to naše inzerente in interesente in jih j prosimo, naj se v slučaju potrebe teh delavnih družin usmilijo. Rabi se jih lahko kot delavce na polju in viničarje. Natančna pojasnila se izve v upravi „ Štajerca." ovije« uspeli m t pilj. wpaalBfl oa razpolago. Gar. neškodljiva za vsako starost, •lgurai aapoh. Se rabi zunanje. Poizkusila dosa K -5—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 10'—. fi r a $ it a p r $ a mw\m ur. i m Aparate m t umm. s:?. doluto pri rabi 303 PoStnina posebej. Razpošiljate* strogo diskretna. Zalog*-, v Mariboru; leKarna pri ,,»ngaljd varuhu" lekarna „Mariji> i« pomagaj1' in par fame rija Wolfr.tia; t I^ubljani lokarnA pri ^zhU/k. jtivnn", t droteriji A. Kauč, in nAari»-Drot^ri*.M .Plff-Pafr" Smrt z« podgane Edino gotovo sredstvo proti podganam in mišim; skozi »Piff-Paff« se jih uniči popolnoma. Ena doza stane K 2'— Po poŠti pošiljam najmanje 3 škatlje. „Mof" je senzactjonelna ame- nkanska moljejedina. I zavitek stane K 150. 424 „Enta" je najfinejši tobačni dodatek in stane. 60 vin. „Sv. Valentina svinjski re-dllnl prašek", lekarniški izdelek, ki popolnoma pospešuje prenavljanje snete piče in je za rejo neogibno potreben. 1 zavitek stane K 150. ,,Herba", mrčesni prašek za muhe, 1 zavoj stane 60 vin. Josef Berdajs, Ljubljona7, Celovška cesta 85 Kotel za kuhanje žg nja (Welsia) popolnon nov, z 115 litroi vsebine se takoj pr da v Gruškovcu 22 pri Ignacu Lesko schegg. išče službe za Safes ja. Prav dobro ran umen pri vinogradih! in poljedeljstvu. Pol nudbe na, uprav« tega lista. 45; pot ves j« vre Spisal sem spis, da v njem milijonom trpečih edino mogočo pot k ozdravljenju pokažem. Ta kažipot ne stane niti vinarja in se vsakomur, ki se čuti bolanega, slabotnega, obupanega, zastonj dopošlje. Moj spis je rezultat 50-letnega mišljenja in študija, vsebuje svoto bogate, praktične izkušnje in mnogo dokazov odličnih znastve-nih mož. Kdor se hoče rešiti, naj se podvrže mojemu nauku, ki je že mnogim tisočem pomagal. Naj je bolezen nastala vsled skrbi, žalosti, prevelikega napora, naj je bila povzročena vsled vsem žalostnim, za delo in na volji slabotnim ljudem pokažem znanstveno in naravno pot k ozdravljenju od živčnih bolezni, pomanjkanja spanja, neveselja do dela, duševne in telesne slabosti, trganja v udih, glavobola, motenja v želodcu in prebavi ter mnogo drugih bolezni. Pišite še danes karto in zahtevajte zastonj in franko moj kažipot! Naslovite karto na adreso : L Pastemack. Berlin, tli MiUkirdiglatz 13, Abt. 473. «1 Za Gurnje-Haloze sprejmeta se ■ 371 2 zanesljiva viničarja, ki sta izvežbana v Vseh vinogradniških delih. Dobita dobro plačo in polje, ki ga lahko za sebe obdelujeta. Eden viničar naj ima 4 delavske in drugi 2 delavski moči. Vprašanja na Jos. Goriupp, Ptuj. Ts ?zgz Sil li in ^tx čilu, četudi poprave potreben. Lahko je tudi žaga. Ponudbe na upravo „Štajerca." Žlahtno sadje, orehe, suhe gobe, med in kumin kupi v vsaki množini F. Zwiiter, Gradec, a vzhodnoštajerskegs tipa (z 2 kamenitimw valjčnima kolesama) se za živež ugodno z* menja. Osterberger, Ptuj. moški ali ženska sej takoj ali pozneje pod dobrimi pogoji sprej-' me. Redi se lahkoj tudi ena krava, ker] je zadosti klaje inj polja. — Vprašati v i upravi „Štajerca."427j s 4 delavskimi močmi, se sprejme pri Jos. Ornig, Ptuj. 431 Ženitna ponudba. 5 Fant, 27 let star, vojaščine prost, premožen, z veliko kmetijo. Iščem in želim znanje v svrho ženitve z gospodično ali z vdovo od 20 do 25 let starosti brez otrok, ki bi imela veselje do gospodinjstva. Ponudbe s sliko naj se blagovolijo poslati do 20. septembra t. 1. pod sledeči naslov: „A, B Nr. 74631" poste restante Wisell bei Rann, Steiermark teo z večimi delavskimi močmi se pod dobrimi j pogoji sprojme pri Aleksandru Grundner, Rbt-j schach pri Konjicah.__________455 1 oadvieičarl 1 in 3 viničarji se potrebujejo pri 447 graščini Domovi, pošta Možganjci p. Ptuju. Zaradi službene pogodbe se natančno izve pri graščinskemu oskrbništvu na Dornavi. Viničar aii viničarka : ki ima več oseb v pomoč, se sprejme pod prav ugodnimi pogoji pri gospodu Paulu ; Kastner v Maibergu pri Sv. Vidu pri Ptuju. 441 VI tli Čar j Gostilniško posestvo 10- j z gospodarstvom išče v nakup v nekem trgu. [f j. i Ponudbe na : 450 'm Wruss, Hotel Strauss, Bruck na Muri. TESARJ za zopetno zgradbo delavskih kolonij za ladjedelnico v Tržiču (Monfalcone) se proti plači od K 230 do K 250 na uro takoj sprejmejo. Dobra oskrba in bivališče. — Ponudbe naj se obračajo na 432 „Bauunternenmung Wolfgang Alkier", Gradec, Jakominiplatz št. 14. H| v se odda takoj v najem v področij SICSl Ju mesta ^tuJ' za 3 glave gove-10 VU <*e- — Za vprašati pri dr. V. Fichtenau, Ptuj. 467 z večjo družino, se išče za vstop dne 1. novembra od gosposke Jos. von Kiepach v Kri ževcih na Hrvatskem. Kupujemo v tekočih dobavah rudeče paradižnike 3*3 po cele vagone. Skrajne ponudbe na tovarno konzerv Hagn & Ennsmann, centralni urad Dunaj, III. Estegasse 7. 438 2v£a»5er s 4 do 5 delavskimi ljudmi, med katerimi naj bodeta 2 moža, išče se v okolici Maribora proti dobri plači. Dobi mleka od dveh krav in mnogo polja. 2 viničarja 35 s 4 do 5 delavskimi ljudmi najdeta zelo dobro mesto. Mleko, polje in vrt za zelenjavo poleg dobre plače — Ponudbe na upravo „Štajerca.'- 448 7 857044 8810 • — 7 — 26.415 IT3174 1918. Iz deželnih drevesnic v Gleisdorfu, v Brucku ob Muri in v Celju se bodo oddale štajerskim kmetovalcem v jeseni leta 1918 oziro-a spomladi 1919, sledeče vrste jabolk in hrušek. Od teh se bode oddalo tri četrtine kmetskim posestnikom po znižani ceni po 3 krone za komad in ostala četrtina nekmetskim ose8tnikom po tržni ceni 5 K za komad, izvzemši zavitek in voznino k železnici. Naročila sprejema deželni odbor. Naročilu se pridene potrdilo občine, da je prošnik kmetski posestnik v občini. Ce se rabijo drevesca za jesensko sajenje 1918, se mora to v naročilu posebej omeniti in naročilo poslati vsaj do 15. oktobra 1918. Prošnje ae bodo sprejemale, dokler bo kaj zaloge kakor za jesensko, tako tudi za spomladno sajeuje takoj po objavi tega oznanila in se bodo reševale po vrsti, kakor dojdejo. Več kakor 120 komadov eden posestnik ne dobi in je dotični dolžan, ta drevesca vsaditi na svojem lastnem posestvu. Drevesca se oddajajo samo proti takojšnemu plačilu. Ce je ene ali druge vrste zmanjkalo, se nadomesti z njej najbližnjo vrsto in in naročiiec lahko to vrsto sprejme ali pa odkloni. če se nadomestne vrste ne sprejme, se mora ista takoj odpovedati. Drevesca naj naročilci, če le mogoče, osebno prevzamejo ali pa, če se pošljejo po železnici, takoj po prejemu skrbno pregledajo. Pritožbe se naj takoj pošljejo na vodstvo drevesnice. Na poznejše pritožbe se ne bo oziralo. Seznamek jabolk in hrušk, ki se bodo oddajale v sadni dobi 1918|19 iz deželnih drevesnic: 463 Št. 1. Jaboike Štajerski zimski mošanci . . Vel. renski bobovec .... Ananas reneta ...... Baumanova reneta..... Damason reneta...... Kanada reneta...... Belefleur, rumeni ..... Astrachan, beli...... Šarlamovski........ Gravensteiner....... Prestolonaslednik Rudolf . . Kardinal, plemenasti .... London pepinek...... Ribstonov pepinek..... Schčner od Boskopa .... Lesnika, rdeča...... Huberjeva mostna jabolka Danzinger jabolka (Kantapfel) Plemenito jabolko (rumeno) . Landsberška reneta .... Zimska zlata parni ena . . . Rdeči jesenski kal vil .... Renski zakrivljeni steblovnik Weinler iz Ilza...... 2. Hruške. Dielova maslenka .... Postrvovka ........ Dobra Louisa iz Avranches Williamova Kristijanovka . Olivier de Serres..... Pastorka........ Salcburgerica...... Zimska dehantska hruška . Jelenka ....... Weiler'jeva mostna hruška . Bosc'eva čutarica . . . . Tepka........ Štajerska moštnica . . . . Rdeča deželna hruška . . a) v Gleisdorfu b) v Brucku c) v Celju Visoko deblo Na pol visok.deblo 3. Koščičasto in sadje za luščiti. Marelice.......... Breskve.......... Crešnje......- - . . . Višnje........... Ringlo, veliki, zeleni...... Laški oreh......... Kostanj.......' . . . 1248 544 20 254 76 74 3 19 28 112 114 128 177 198 195 370 140 32 49 30 69 22 20 208 340 173 98 48 68 23 30 30 18 38 37 30 27 43 11 100 20 7 185 52 23 51 39 8 15 65 88 56 90 270 420 pritljikavo drevje Visoko deblo 160 1800 266 — 146 540 56 _ 85 — — 165 60 580 8 670 72 — — 110 200 — — 180 175 — — 600 — 100 — 180 — 400 — 370 — 300 — 590 135 200 80 198 132 76 94 220 40 210 22 310 70 260 580 60 40 Na pol visok.deblo 30 330 200 30 200 160 70 90 20 20 300 170 100 100 26 40 5 30 12 20 18 50 5 20 pritljikavo drevje - 70 55 190 145 Visoko deblo Na pol visok.deblo pritljikavo drevje 38 70 18 46 70 70 60 25 35 7 800 1800 200 570 585 200 300 220 80 290 210 110 286 70 49 64 125 20 420 265 39 5 5 20 58 30 12 16 25 5 38 15 15 12 44 104 10 40 10 18 320 Gradec, dne 3. septembra 1918. NB. Orehova drevesa se prodajajo po velikosti od 1 do 3 K za komad. Kostanjeva drevesa po 1 K za komad. 110 85 125 170 105 140 250 60 60 3 14 90 6700 6000 Od štajerskega deželnega odbora, so vins sev (za eno dopisnico) Vas slane mo] katalog, kalerega se Vam do-pošlje na zahtevo brezplačno. Ces. in kr. dvorni life; ant Henna Konrad, razpoglljalnlca v Brlixu St. 1786 (Češko.) 1-a britev iz srebrnega jekla K T—, 9'—, II—. — Varnoslni brivni aparati, ponikijani K 7'50. Dvorezna rezervna rezila (Re-servekiingen) za tuo.t K 12'—. Aparati za rezanje lasi in b.rade K 26 - 28. Razpošilja proti povzetju ali naprej-pošiljalvi. Zame-^^^^ njava dovoljena ali denar nazaj,______^^ 376 Kraste lišaj, srbenje in druge kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paratol. Ne uraaze, nima duha, se more torej tudi čez dati rabiti. Velika posoda K5 —, družinska posoda K 9—. Prašek (štups) K3 — Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov: Apotheke Uimer Paratol-VCerke in Budapest VII-20., R6zsa utcza 21. 52 Vsaka žena čitaj moje velezanimivo navodilo za moderno negovanje prs Najboljši nasvet pri mehkosti in slabosti prs. - Pišite zaupljivo na 157 Ida Krause, PreBburg, (Ogrsko), StoSte 2, AM. 109 MP Ne stane ničesar I ""W8 157 in sadni jesih - kupi in proda trgovina Briider Slawitsch, Ptuj. [m mlin zavarovano) Moj univerzalni ročni mlin je najsposobnejši za mletje maka, sladkorja, kave, ovsenega riža, orehov. plenice, rži, ovsa, žita, koruze, riža itd. Ta mali ročni mlin se je v bojnem času kot zelo priprava Ijen izkazal in se lahko mehe n-debelo in lino. 263 ta za tail k 24— Pošilja se, ako se naprej plača iz Dunaja po generalnem zastopstvu Maks Bobnel, Dunaj, I?.. Maisaretensfioui! 27, AMg. 51. Ceniki zastonj. Za naprej-prodajalce. Večji ročni mlini K 120"— do K 160— in K 200—. Mlini za kosti K 320—, mlini za meso K 60'—. Stiskalnice K 20'—. Prosoekli zastonj. 263 Lc p, eleganten, topel zamenja se le proti goskam, racam ali kokošim. Vprašanja na upravo lista.466 Najlepši spomin! Doprsna slika t naravni velikosti se Vam pošlje, ce mi pošljete fotografijo. Posnetek popolnoma podoben. Cena K 22— Prosim naročila na Marko Ernst, Gradec, Kloster-wiesgasse 25. 120 zanesljiv, z dovolj delavskimi močmi, sprejme se pod zelo dobrimi pogoji. Ponudbe na Richarda Ogriseg, vinograd Sturmberg, pošta Pbssnitzhofen pri Mariboru. 366 čez 1,000.000 mojih ročnih šil v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje usnjatih stvari, oprem, jermenov, Čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht Ud. Važno za vojake. Naprej-prodajalci rabat. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K 4'70 in pri povzetju K 5"—. Na bojišče le pri naprej-plačilu. P. E. Lacbmann, Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt. 113 vsake vrste, jute, odpadki novega sukna, krojaški ostanki, raztrgane nogavice, raztrgane obleke gospodov in žensk, stare posteljske odeje, kocne ., kosti, konjske repe, svinjsko _ dlako, kožuhe zajcev in lesic kupuje po najboljših cenah 51 M. Thorinek & Co., Celje Trgovci in krošnjarji dobijo posebne cene. «B«inimni»ii«iii.....Mam uiii.....hihji—miww n ■■■ -^ —^ —~ ^^ rf-w rf-k hvaležnih odjemalcev zamore potrditi, IOOlOOO na naš uničevalec korenin „Ria- balsam" v treh dneh odstrani kureč-ja očesa, bradavice In trdlne kože. Uspeh zajamčen. Cena 3 K, 3 tube 7 K, 6 tub 11 K. Zobobol odstrani ^Fides**, ne samo pri votlih zobeh, ampak tudi pri revmatičnem zobo-bolu, kjer druga sredstva nimajc nika-kega uspeha. Ce ne pomaga, denar nazaj. Cena 3 K, 3 tube 7 K, 6 tub 17 K. Ni ga več zobnega kamna, ne neprijetnega duha iz ust. Snežnobele zobe /a-dobite pri rabi „Xlrls", zobni fluid. Učinek takoj. Cena 3 K, 3 steklenice 7 K. Podgane in miši zginejo po rabi podgansKe smrti (Rattentod.) Ce brezuspešno, denar nazaj. 1000 zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 škatljice 9 K. Stenice, uši, bolhe, ščurke uniči dosledno „Thiera." Cena 3 K, 3 škatljice 7 K. Prah za mrčesje 2 K. Kemeny, Kaschau (Kassa) Madžarsko (Ungarn). Postfach (poštni predal) 12/C—72. 279 .i) &. vsako množino od čebelarjev Pavel Šega, Gradec, Grazbachgasse 30. 348 Trcan med 1« službe, učence, stano-y a 11 j a in posestva ▼ Ptuju izTrsuje _____ we rate pesredmuja najhitreje. "^1 7p*iM)a in pojasnil« v mestni stražnici (roteri). Barve za štofe! **^P| črna, temnoplava, temnorujava, temnorudeča, temnozelena in tem- nosiva 350 za samo-barvanje "^PH platna, volne in Žide v zavitkih z porabno nakaznico a 50 vinarjev. Pošiljatve na zunaj žranko proti naprejpošiljatvi zneska priporoča H. Billerbeck, Manhor, teieogasse It. 29. pridna, zvesta in delavna, katera se zasto'pi na poljskem delu, se sprejme v dobro službo pri gosp. Leop. Slawitsch 500 kron p Vam plačam, ako moj iz-trebnik korenin Ria-baf. sam Vaša kurja očesa, liraitovtoe in t'do kožo ne odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena ene posodice z goranci skim pismom K 2'75, 8 posodice K 5'50, 6 posodic K 850. Stotero zahvalnih pisem. Kemeny, Kusohau Kassa) l postni predal 12/614 (Ogrsko | „Asanoi< ma presenetljiv tspeh pri končavanju žoharev (zakon. rovan) ščurkov, mravelj itd zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redil prašek za prašiče' je edino uspešen pri pre krme, zaraditega izredno meso in tolščo, 1 zavoj sta 1 krono. Naroča se pri Jo Berdajs, LJubljana, Zelj-ska ulica 18. Po pošti se -šilja najmanj 6 zavojčkov. nogavice in i se brezhibno kakor novi popravijo iz 3 gavic ali 4 zoknov dobite 1 par. Postavn' zavarovano. Mnogo priznalnih pisem. Brii Slawitsch, sprejemno mesto I. mariborske p pravljalne delavnice za nogavice in zoknJ Waly Omann, Maribor. Burggasse Nr. 15. Pošljite mi Vaše (štopelje) Prevzamem jib tudi brez poprejšnjega vpr sanja proti povzetju po sledečih cenah : Za nove steklenične zamaške K 120'— za st~ steklenične zamaške brez loma K 79—, šampanjske štopelje, naravna probkovina K V\ za kos. Na vprašanja se takoj odgovori, tudi telegraličnim poto Leopold Markus, Gradec, Joseflgasse št. 1|P. Vsak svoj lastni reparaterl Moje Lumax ročno-šivalno šilo sije štep-štihe kakor mašino. Najvpčja iznajdba, da zarnoreš tsnje, razt~~ čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, što šotore, lile, kolesne mantelje, vreče, platno in vse d močno blago sam seSiti. Neobhodno potrebno za vsa gar. Izbomo za rokodelce, kmete in vojake. Biser športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka ra Garancija za rabljivost. Prekosi vae konkurenčne izdel Mnogo pohvalnih pisem. Cena komplelnega šivaln-šila z Cvirnem, štirimi različnimi šivankami in r vodilom za kos K 450, 3 kosi K 13'—. — Razpošilja proti povzetju, poštnina posebej, po Johann Jell" trgovina usnja v Celju. Naprejprodajalci dobijo ra It trgovec, Ptuj. 380 Kovač-Engelhart v ,Mariboru Novi tečaji za Stenografijo, strojepisje, pravopisje s trgovsko korespondenco, računanje v zvezi z navadnim knjigovodstvom, lepo-pisje, nemški in slovenski jezik se začnejo s 1. oktobrom 1918. , Brezplačna posredovanja glede nameščanja, cai Prospekti pro3ti. Vodja Maks Kovač, Maribor, Kaiserstr. Išče se viničar z 5. do 6. delavskimi močmi za vinograd Vestemici (Tresternitzu). Vprašanja na oskr nika Haas v Kanci (Gams) pri Mariboru. Zamaške (štopelje nove..............K 10O stare, že rabljene ........„ 45" za kg kakor ultramarinblau Rodaun pri Dunaju. f.*-b. \tr nu«ir0 85 24 0685