štirinajstdnevnik
sreda, 23. septembra 2015
letnik 6, št. 18
cena: 2,99 €
umetnost
kultura
družba
www.pogledi.si
Bivanjska  
proBlematika 
 in mladi
Večne  
sanje,  
prvo 
stanovanje
M o rriss e y
Zadnji 
romantični 
križar
Slovenski 
 filmski festival
daleč  
od idile
Hisham Bustani, jordanski pisatelj
Treba se je boriti naprej
Pred premiero
Matjaž Zupančič, 
Mateja Koležnik
Svetovni glasbeni dnevi
Izjemno potovanje
Delo, d. d., Dunajska 5, SI 1509 Ljubljana, 589126
Splošni pogoji in pogoji naročanja so objavljeni na www.trgovina.delo.si.
080 11 99 | 01 47 37 600
narocnine@delo.si | www.delo.si
Naročite se na revijo  
s 25 % popustom.
De facto,  
tam, kjer se  
Sobotna priloga  
konča.
dr. Friderik Vodopivec
Kraševec  
z Vipavskega,  
oče terana  
Arsen Dedić 
Prebral je 
svojo osmrtnico  
Palmira 
Razstreljevanje  
kulturne dediščine
Kravja kupčija
10 let pozneje
št. 26 • leto 4
september, 2015
3,90 €
3,90 €
Slaba banka 
Veliko omrežje 
milijardnih 
dolgov 
Dr. Uroš Ahčan, kirurg 
Ljubljana  
kot svetovni 
kirurški center 
Lovec na medvede 
Nicolae 
Ceaușescu in 
njegove trofeje 
št. 19 • leto 4
januar, 2015
Zdrs 
olimpijca  
Jankovića
Veliko omrežje 
3,90 €
David Rockefeller 
Skrivnosti 
stoletnega 
patriarha 
Charli Hebdo 
Politična 
nekoreknost 
brez meja 
Auschwitz 
70 let po 
osvoboditvi 
št. 20 • leto 4
februar, 2015
Pegid a
Nemška 
vstaja proti 
islamu
Pegid a
Nemška 
vstaja proti 
islamu
Pegid a
Nemška 
vstaja proti 
islamu
Vsi Frančiškovi 
reformatorji
Tomo Križnar
Božič na 
bregovih  
Modrega Nila
Igor Bavčar
Od Tribune  
do Istrabenza, 
od Roške  
do obsodbe
Palestina, Gaza
Otroci 
v vojnah
št. 21 • leto 4
marec, 2015
3,90 €
Vsi Frančiškovi 
reformatorji
Tomo Križnar
bregovih 
Modrega Nila
Vsi Frančiškovi 
reformatorji
Modrega Nila
Laibach 
od Trbovelj 
do Pjongjanga
Žiga Saksida 
Pastir in 
dninar  
v kulturi  
Nemčija 
Kaj hoče  
Angela 
Merkel?  
Laboratorij 
Na obisku  
pri slovenskih 
forenzikih
št. 25 • leto 4
julij, 2015
3,90 €
V NOVI šteVIlkI preberI te:  
 Goran šoster, ekolog, kmet, pesnik: 
Čudež pri Jeruzalemu
 Friderik Vodopivec,  
raziskovalec terana:  
Imena teran nam nihče več  
ne more vzeti
 Arsen Dedić (1938–2015):  
Prebral je svojo osmrtnico
 Mercator:  
Kravja kupčija deset let pozneje
 Frane Adam:  
Drugačen pogled na »Zablode 
postsocializma« Vesne V. Godina
 23. septembra 2015
3
Vsebina
Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov na katerem koli medi-
ju je dovoljen samo s predhodnim pisnim dovoljenjem izdajatelja in navedbo vira.
Časopis Pogledi izhaja dvakrat mesečno, julija, avgusta in decembra pa enkrat mesečno dvojna številka. Letna naročnina s 
25-odstotnim naročniškim popustom je 49,35 EUR z DDV, za naročnike Dela in Nedela s 40-odstotnim naročniškim popu-
stom pa 39,47 EUR z DDV. V naročnino je vključena dostava na dom na območju Slovenije. Letna naročnina za tujino zajema 
naročnino in pripadajočo poštnino. Odpovedi naročnine sprejemamo samo v pisni obliki; odpovedi, prejete do 25. v mesecu, 
upoštevamo ob koncu meseca oz. ob koncu obdobja, za katero je plačana naročnina. Cenik in splošni pogoji za naročnike so 
objavljeni na www.etrafika.delo.si .
Poglede sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo 
Republike Slovenije. Pogledi so začeli izhajati 7. aprila 2010 v okviru projekta 
Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010.
štirinajstdnevnik za umetnost, kulturo in družbo
izhaja vsako drugo in četrto sredo v mesecu
Pogledi issn 1855-8747
Leto 6, številka 18
odgovorni urednik: Andrej Jaklič
namestnica odgovornega urednika:  
Agata Tomažič
lektorica, redaktorica: Eva Vrbnjak
fotografija: Jože Suhadolnik
tehnični urednik: Matej Brajnik
oblikovna zasnova: Ermin Međedović
oblikovanje glave časopisa: Matevž Medja
naslov uredništva 
Pogledi, Dunajska 5, 1000 Ljubljana
T: 01/4737 290
F: 01/4737 301
E: pogledi@delo.si
S: www.pogledi.si
izdajatelj: Delo, d. d., Dunajska 5, Ljubljana
predsednica uprave Dela, d. d.: Irma Gubanec
tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče
naročnine in reklamacije: 
T: 080/11 99, 01/4737 600, E: narocnine@delo.si
direktorica trženja
Dragica Grilj, T: 01/47 37 463, F: 01/47 37 504, 
E: dragica.grilj@delo.si
Oglasno trženje, Dunajska 5, Ljubljana: 
T: 01/47 37 501, F: 01/47 37 511, E: oglasi@delo.si
skrbnik blagovne znamke: Pia Heybal, 
T: 01/ 473 76 78, F: 01/ 473 74 06, E: pia.heybal@delo.si 
direktorica marketinga
Dolores Podbevšek Plemeniti, T: 01/47 37 580, 
F: 01/47 37 406, E: dolores.plemeniti@delo.si
Časopisni arhiv 
T: 01/47 37 372, e-pošta: dokumentacija@delo.si
tisk: Delo, d. d., Dunajska 5, Ljubljana, Tiskarsko središče
število natisnjenih izvodov: 6000
4-5 Dom in svet
Dejanje
6 Zadnji romantični križar
V Ljubljano prihaja glasbenik, ki je s svojo pojavnostjo in glasbenim izrazom močno 
zaznamoval ne samo osemdeseta leta prejšnjega stoletja, pač pa tudi desetletja, ki 
so mu sledila. Miroslav Akrapović pravi, da Morrisseyu sledijo tudi danes.
8 Nagoni se v demokraciji prebudijo
Demokracija! je ena od dveh dram, ki ju je napisal dobitnik Nobelove nagrade 
za književnost, Josif Brodski. Kako to, da je bila igrana zgolj enkrat, kako to, da je 
besedilo Brodski oddal za običajne standardne (namenoma) nedokončano? O tem 
in še marsičem drugem se je z režiserjem uprizoritve Matjažem Zupančičem menil 
Andrej Jaklič.
9 Bernhard je orjaški in zahteven zalogaj
V soboto, 26. septembra, bo v Prešernovem gledališču Kranj premiera drame 
Pred upokojitvijo Thomasa Bernharda, enega od najpomembnejših predstavnikov 
povojne avstrijske dramatike in literature. Z režiserko Matejo Koležnik se je o 
težavah in radostih odrske interpretacije pogovarjala Zala Dobovšek.
10 Problemi
Boj za stanovanje Slovencem krade življenje
Slovenci živimo v premajhnih stanovanjih. Po vseh raziskavah smo v EU na samem 
repu: naša bivališča so prenaseljena in v slabem stanju. Nekateri kazalci kažejo, da 
je tako slabo le še v Romuniji. Paradoksalno pa se na sam vrh lestvice v primerjavi 
z drugimi državami v Evropi uvrščamo glede zadovoljstva s svojim stanovanjem. 
Paradoks poskušata razložiti Janja Brodar in Anej Korsika.
13 beseDa
Sebastjan Leban: Anomalija, nekompetentnost ali namerno 
onesposabljanje?
raDar
14 Daleč od idile
V portoroškem 
Avditoriju so v soboto, 
19. septembra, na 
predvečer zaključnega 
dne 18. festivala 
slovenskega filma, 
slovesno podelili 
nagrade vesna za leto 
2015. Ob odločitvah 
strokovne žirije se 
je tudi tokrat slišalo 
nemalo pomislekov 
in izrazov začudenja. 
Iz prve roke poroča 
Denis Valič.
15 Med satiro 
in stereotipi
Po junaku 
istoimenskega 
stripa Asteriksu je 
francoska vlada 
poimenovala prvi 
satelit, ki so ga 
leta 1965 izstrelili 
v vesolje, in še 
neki asteroid z 
oznako 29401, 
po njegovih 
pustolovščinah 
pa so posneli 
ducat animiranih 
in štiri igrane 
filme ... Iztok 
Sitar pojasni, 
zakaj.
16 Izjemno glasbeno potovanje
V Ljubljani bodo med 26. septembrom in 2. oktobrom potekali Svetovni glasbeni 
dnevi, ena izmed najbolj znanih mednarodnih prireditev, ki po besedah Veronike 
Brvar na področju sodobne glasbene ustvarjalnosti ponuja možnosti predstavitve 
domačih skladateljev in glasbenikov ter spodbuja k odpiranju poti mladim 
ustvarjalcem.
18 Shakespeare in zgodnji novi vek
Gašper Jakovac v monografski študiji Kar Bog zahteva, to naj kralj ukrene obravnava 
tri večje tematske sklope, povezane s trilogijo o Henriku VI. Po mnenju Blaža 
Zabela dokazuje, da se domači literarni vedi nikakor ni treba bati za prihodnost in 
da jo čakajo še zelo pestri in plodoviti časi.
19 Poezija nikoli ni bila stvar množic
Karol Chmel je zadnji dobitnik Pretnarjeve nagrade in tako tudi uradni častni 
ambasador slovenske književnosti in jezika. Je prevajalec iz štirih slovanskih 
književnosti, urednik pri osrednji madžarsko-slovaški založbi Kalligram, avtor šestih 
pesniških zbirk, predvsem pa odkritosrčen in preudaren sogovornik. Z njim se je 
pogovarjala Diana Pungeršič.
20 Dialogi
Treba se je boriti naprej
Hisham Bustani, sicer po osnovnem poklicu zobozdravnik, velja za enega 
najprodornejših in najbolj samosvojih sodobnih arabskih pisateljev. Znan 
je po eksperimentiranju z jezikom, bogati simboliki in metaforiki, a tudi po 
družbenokritični avtorski drži, znotraj katere raziskuje in pomika meje med prozo 
in poezijo, resničnostjo in fikcijo ter v svoje pisanje vnaša tudi raznolike filozofske, 
vizualne in znanstvenofantastične elemente. Z njim se je pogovarjal Gregor Inkret.
22 KritiKa
Knjiga: Carlos Taibo: Zakaj odrast? Esej o preddverju kolapsa (Urša Zabukovec)
Knjiga: Marko Sosič: Kratki roman o snegu in ljubezni (Gabriela Babnik)
Film: Julija in alfa Romeo. Režija Blaž Završnik (Denis Valič)
Knjiga: Tina Mlakar Grandošek: Vse je v redu (Aljaž Krivec)
24 PersPeKtive
Anej Korsika: Ampak
umetnost
kultura
družba
www.pogledi.si
Bivanjska  
proBlematika 
 in mladi
Večne  
sanje,  
prvo 
stanovanje
M o rriss e y
Zadnji 
romantični 
križar
Slovenski 
 filmski festival
daleč  
od idile
Hisham Bustani, jordanski pisatelj
»Treba se je boriti naprej«
Pred premiero
Matjaž Zupančič, 
Mateja Koležnik Svetovni glasbeni dnevi
Izjemno potovanje
NASlo VNIcA
Rešitev stanovanjskega problema je ena ključnih težav, s 
katero se (tudi celo življenje) spopadajo mlade družine.
Foto: Shutterstock
Prizor iz filma Psi brezčasja
4
Dom in svet
 23. septembra 2015
Dobrih dvajset kilometrov vzhodno od švedske 
prestolnice, med borovci in skalnatimi grebeni 
stockholmskega arhipelaga, obiskovalce pozdra-
vlja dva metra in pol visoka ter tri metre in pol 
velika fotografija Severnega Atlantskega oceana, 
kot je videti na satelitskih posnetkih. Gre za delo 
nemškega fotografa Andreasa Gurskega, Ocean 
II, ustvarjeno iz številnih satelitskih posnetkov, 
ki (tudi s svojo velikostjo) gledalca nagovarja s 
praznino, neomejenim prostorom pa tudi močjo 
in hkrati ranljivostjo planeta. Fotografija spre-
minja uveljavljeno razumevanje razmerij med 
kopnim in površino, ki jo pokriva voda. Veli-
ko večino površine fotografije namreč pokriva 
voda, celina predstavlja le (tudi dejansko) manjši 
del našega planeta. Nova Funlandija, Labrador, 
Grenlandija, Islandija, obala Zahodne Afrike in 
Karibsko otočje tako niso kopno, okoli katerega 
se razteza morje, pač pa obratno, so manjši deli 
kopnega, med katerimi kraljujejo neskončne 
vodne površine.
Razstavo Land Meets Water sestavljajo dela 
severnoameriških in severnoevropskih fotogra-
fov, nastala od leta 1860 do danes. Organiziral 
in kuriral jo je Peter Galassi, do leta 2011 vodja 
kuratorjev za fotografijo v njujorškem Muzeju 
moderne umetnosti (MoMa). Razstava je na ogled 
do konca septembra v Artipelagu, osrednjem 
kulturnem središču med več kot 30.000 otoki 
arhipelaga, ki se razteza med Stockholmom in 
Baltskim morjem.
Artipelag, kot piše New York Times, je »otrok« 
Björna Jakobsona, ustanovitelja švedskega podje-
tja za otroške pripomočke BabyBjörn, in njegove 
žene Lillemor. Zgradilo ga je prav tako družinsko 
podjetje Lillemor Design, vrednost muzeja pa se 
giblje okoli 50 milijonov evrov. Ime Artipelag 
seveda izhaja iz besede arhipelag, nakazuje pa 
na močno navezanost para na okolje, v katerem 
živita in ustvarjata, obenem pa na njuno največjo 
strast – ljubezen do umetnosti.
Uspeh podjetja BabyBjörn je bil utemeljen 
na enostavnem dejstvu, da je za otroka ključen 
neposreden fizičen stik s starši in njihova op-
timalna prisotnost v otrokovem vidnem polju. 
Zato je par že v sedemdesetih letih prejšnjega 
stoletja razvil t. i. kenguruja, posebno nosilo za 
dojenčke, ki omogoča stalen kontakt, neposreden 
stik, hkrati pa staršem omogoča prosto gibanje. 
Podjetje je danes eno od vodilnih na področju 
otroških pripomočkov. Jakobsonova sta v njem 
še vedno aktivna, vedno več časa pa posvečata 
skrbi za okolje in umetnost. Tudi zato sta se pred 
desetimi leti odločila ustanoviti institucijo, ki bi 
s pomočjo umetnosti omogočala promocijo in 
skrb za okolje.
Za objekt Artipelaga se zdi, kot da je del na-
ravnega okolja. Oblika je posledica Jakobsonove 
želje ustvariti objekt, ki ne bi dominiral, pač pa bi, 
ravno nasprotno, »izginjal« v naravno okolje. Že-
lel si je, da je takšen kot goba, stopljen in zraščen 
z okoljem, neizrazit, a zelo učinkovit. Arhitekta, 
ki bi bil pripravljen ustreči tovrstni želji, je našel 
z veliko težavo, saj so vsi hoteli graditi projekte, 
namenjene pobiranju arhitekturnih nagrad. Na-
zadnje mu je skupni jezik uspelo najti z Johanom 
Nyrénom. Nyrén je ustvaril nizek, enonadstropen 
objekt, ki je hkrati nevsiljiv in dominanten. Obse-
ga 10.000 kvadratnih metrov, leži pa na površini, 
ki jo obkroža 22 hektarjev neokrnjene narave. 
Vpliv objekta na 
okolje je mini-
malen, okolje pa 
ima zaradi ogro-
mnih steklenih 
površin povsem 
prost »vstop« v 
objekt. V sle-
dnjem so tudi 
neokrnjeni deli 
kamnin, upora-
bljeni v različne 
namene (zid, 
stopnice ...). 
Okolica parka 
ni urbanizira-
na, ni spreme-
njena v strogo 
nadzorovane in 
kultivirane par-
kovne površine, 
temveč je ohra-
njena v svoji pr-
vinskosti.
Razstava 
Land Meets 
Water na ogled 
ponuja ene od 
najstarejših fo-
tografij krajine, 
med drugim tudi 
prizore iz doline 
Yosemite, ki jih 
je leta 1861 foto-
grafiral Carleton 
Watkins in s po-
močjo katerih se 
je tri leta pozne-
je ameriški kon-
gres področju 
odločil podeliti 
status zaščite-
nega območja, 
v katerem so 
prepovedani 
večji gradbeni 
in industrijskih 
posegi. Mogoče si je ogledati tudi nekaj let starejše 
posnetke norveških fjordov, ki sta jih ustvarila 
Knud Knudsen in Axel Lindahl, njihov ključni 
namen pa je bil na to področje privabiti čim več 
obiskovalcev.
Česar tako na starih kot novejših posnetkih ni, 
je prisotnost človeka. Če je na starejših posnetkih 
še mogoče najti zabrisano človekovo podobo, te 
na sodobnih fotografijah ni več, tako kot ni mo-
stov, tovarn, ladij ... skratka, nikakršnih znakov 
človekovega obstoja. Razlog je po Galassijevem 
prepričanju v tem, da če bi bili rezultati člove-
kovega obstoja vidni, potem bi šlo za razstavo o 
njegovem rušilnem vplivu na okolje.
A razstava ravno z odsotnostjo človeškega go-
vori o nevarnosti, ki jo predstavlja človeška rasa 
za okolje. Tudi povsem konkretno, kar se tiče ar-
hipelaga in otoka, na katerem galerija stoji. Zaradi 
onesnaženega morja se že dlje časa zmanjšuje ribji 
ulov, prav tako se povečuje poselitev okoliških 
otokov. Zaradi globalnega segrevanja in posledič-
no dviga morske gladine otočju prav tako grozijo 
radikalne spremembe obstoječega ekosistema. Ki 
pa jih žal ne more zaustaviti še tako intenzivno 
osveščanje javnosti. Tega se zavedata tudi usta-
novitelja muzeja, ena redkih gospodarstvenikov, 
ki interese okolja postavljata pred lastne interese 
oziroma interese kapitala. A. J.
Umetnost v prvinskem okolju
Andreas Gursky, Ocean II
Mesto žensk
Osrednja tema 21. izdaje mednarodnega festivala sodobnih umetnosti nosi 
naslov Telo – moj teritorij. Festival se bo odvijal med 5. in 15. oktobrom. V desetih 
dneh bodo udeleženci preverjali in presegali uveljavljene predstave o telesih, 
rušili stereotipe in predsodke ter v ospredje postavljali avtonomijo lastnih teles. 
Tudi letošnja bera festivala je bogata: ogledati si bo mogoče 46 različnih dogod-
kov s sodelujočimi 95 ustvarjalci in teoretiki iz Evrope, ZDA, Nove Zelandije, 
Japonske .... Predfestivalski program se začenja z otvoritvijo razstave sodobnega 
ženskega stripa Femicomix (Komikaze) 29. septembra v Centru urbane kulture 
Kino Šiška. Med številnimi gosti gre izpostaviti vsaj Cassils, gostili bomo Moiro 
Finucane, intrigantno Heleno Veleno, teoretike Marie-Hélène in Sam Bourcier 
in Dominica Johnsona, Krisa Greya, na festivalu bodo premieri predstavili tudi 
Mala Kline in Irena Tomažin. 
Golgota
29. in 30. septembra ter 1. oktobra v Gallusovi dvorani ljubljanskega Can-
karjevega doma gostuje projekt Golgota, ki ga podpisujeta režiser Bartabas in 
koreograf Andrés Marín. Bartabas je pionir odkrivanja novih gledaliških zvrsti, 
sočasno pa tudi aktiven borec za pravice živali in varovanje okolja. Leta 1984 
je ustanovil gledališče s konji Zingaro, ki mu je kmalu sledila še Akademija 
za konje. Njena predstava Konjenikova pot je v sklopu programa Maribor – 
evropska prestolnice kulture 2012, gostovala tudi v štajerski prestolnici. V 
Ljubljano Bartabas prihaja z zadnjim projektom gledališča Zingaro, ki je nastal 
v sodelovanju z zvezdnikom sodobnega flamenka, Andrésom Marínom. Gre 
za hvalnico lepoti, ki so ji kot navdih služili špansko baročno slikarstvo in (v 
predstavi v živo izvedeni) mistični liturgični moteti španskega renesančnega 
skladatelja Tomása Luisa de Victorie.
Prvih 5 ... ... prihodnjih 21 dni
Samo Šalamon Bassless Trio
Če smo natančni, ima naslov še naslednje nadaljevanje: feat. Paul McCandless 
& Roberto Dani. Gre torej za gostovanje ameriškega soprano saksofonista, oboista 
ter bas klarinetista McCandlessa ter bobnarja Danija v Šalamonovem projektu 
Bassless. No, kdor še ne ve: Samo Šalamon je domači skladatelj in kitarist, ki ga 
je revija Guitar Player leta 2008 razglasila za enega izmed 10 najbolj vročih jazz 
kitaristov na svetu. Podobno »vroč« renome imata tudi gosta: pihalec je namreč 
ustanovni član legendarne zasedbe Oregon in dobitnik nagrade grammy, pov-
praševanje po bobnarju pa je zadnja leta zaradi njegovega prepričljivega igranja 
tako veliko, da je pravzaprav ves čas razprodan. Kakor koli, 7. oktobra bo trio v 
Kinu Šiška predstavil zadnji dve Šalamonovi plošči – Little River in Unity (obe 
2015). Zgolj kot zanimivost: gre za 18. in 19. Šalamonov album!
Čudežna terapija
Prva slovenska uprizoritev 
tudi pri nas vse bolj popular-
nega avstrijskega dramatika 
Daniela Glattauerja bo premi-
ero doživela 24. septembra na 
Mali sceni Mestnega gledali-
šča ljubljanskega. Glattauer-
jeva največja uspešnica Proti 
severnemu vetru je prevede-
na v petintrideset jezikov, 
pred tremi leti je bilo delo 
uprizorjeno v Prešernovem 
gledališču Kranj, kjer je bila 
pred nekaj dnevi tudi premi-
era nadaljevanja, romantične 
komedije Vsakih sedem valov. 
Čudežna terapija ima takšen 
zaplet: Joana in Valentin 
Dorek se odločita reševati 
tonečo zakonsko barko. Njun 
psihoterapevt jima postreže 
s kopico psiholoških vaj za 
izboljšanje komunikacije, ki 
sprožijo še vsej kaj drugega 
kot zgolj nedolžno razčiščeva-
nje zakomplicirane situacije ... Režira Tijana Zinajić, igrajo Uroš Smolej, Tjaša 
Železnik in Tanja Ribič. 
Kompleks Ristić
Slovensko mladinsko gledališče jubilejno šestdeseto sezono začenja z »gleda-
liškoarheološko raziskavo«, imenovano Kompleks Ristić. Priimek je »last« enega 
najpomembnejših reži-
serjev druge polovice 20. 
stoletja v prostoru nekda-
nje Jugoslavije in še kako 
povezanega z zgodovino 
Slovenskega mladinskega 
gledališča. Delo Ljubiše 
Ristića v SMG (med leto-
ma 1981 in 1985) bo tudi 
središče raziskav projekta 
Kompleks Ristić. Režija je 
delo prodornega, radikal-
nega in večkrat tudi (ne)
namenoma provokativ-
nega ustvarjalca Oliver-
ja Frljića, njegovo delo je 
tudi sam koncept uprizo-
ritve. Igralska zasedba je 
naslednja: Primož Bezjak, 
Uroš Kaurin, Jerko Mar-
čić, Nika Mišković, Draga 
Potočnjak, Matej Recer in 
Blaž Šef. Praizvedba je 
bila že 20. septembra na 
festivalu Bitef v Beogra-
du, slovenska premiera 
pa je napovedana za 1. 
oktober 2015 ob 20. uri.
Oliver Frljić
Helena Velena
 23. septembra 2015
5
Dom in svet
Facebook je pred kratkim dosegel rekord v 
obiskanosti svojih spletnih strani. Več kot mili-
jarda uporabnikov v enem dnevu po celem svetu 
je zgolj še ena od potrditev, da gre za družbeno 
omrežje, ki v marsičem presega »virtualno« ži-
vljenje in še kako posega v povsem konkretna 
življenja tako svojih uporabnikov kot tistih, ki 
se druženju na tovrstnih omrežjih izogibajo. Naj 
gre za spremenjeno pojmovanje zasebnosti, ino-
vativno poslovanje, za politični, gospodarski ali 
družbeni vpliv ... Facebooka je bistveno več, kot 
se marsikomu zdi. 
Šolski primer njegove vseprisotnosti in moči 
je bistveno predrugačeno razumevanja besede 
prijatelj (friend), s katero uporabniki sprejema-
jo (in zavračajo) nove stike. Prijatelj v osebni, 
neposredni komunikaciji oziroma vsakdanjem 
življenju pomeni določeno obvezo, prijetnost, 
odgovornost, emotivni angažma, vzpostavljen 
konkretni odnos. Na Facebooku »klasično« 
prijateljstvo odpade. Sprejemanje prijateljev je 
enostavno, brez vsebinske in emocionalne vple-
tenosti, brez večjih konkretnih posledic. Ne glede 
na to, kdo je označen ali pač po-
trjen z omenjeno besed(ic)o, ni 
pravzaprav nobene hierarhije. 
Ni pomembno, ali gre za sošolca 
iz osnovne šole, prijateljevega 
prijatelja ali na spletu odkrite-
ga znanca, vsi imajo enak sta-
tus kot najboljši prijatelji. 
In tako kot je za začetek 
prijateljstva dovolj en 
klik, je tudi s koncem razmerja. Hitro, enostavno, 
brez obveznosti, brez posledic in tudi brez večjih 
izkušenj.
Obstaja naslednji pregovor: če nekaj dobiš 
zastonj, potem si produkt – ti. In če kdo, potem 
Facebook pooseblja bistvo pregovora, saj je iz nje-
ga ustvaril velikansko industrijo. In kar je najbolj 
presenetljivo: njegovi uporabniki so prostovolj-
no in brezplačno pripravljeni postati  »izdelek«. 
Poenostavljeno to pomeni, da vse informacije, 
ki jih ustvarjajo s komunikacijo na omrežju, pro-
stovoljno predajajo lastniku omrežja, ta pa jih z 
veseljem in za povsem konkretne vsote prodaja 
za to še kako zainteresiranim strankam – ogla-
ševalcem, tržnikom, politikom ... 91 odstotkov 
uporabnikov je pripravljenih z ostalimi deliti 
svojo fotografijo, dobrih sedemdeset odstotkov 
kraj, v katerem živijo, več kot petdeset odstotkov 
elektronski naslov, petina pa z ostalimi deli svojo 
telefonsko številko. Več kot osemdeset odstotkov 
jih odkrito govori o lastnih interesih, hobijih in 
navadah, s čimer tržnim raziskovalcem bistveno 
olajšujejo delo.
In tudi ustvarijo delovna mesta. Facebook je 
ustvaril nov gospodarski sektor, ki se ukvarja z 
optimiziranjem platforme za delovanje v dobro 
podjetja, v katerem delajo. Poleg tega so s popular-
nostjo in razvojem omrežja tržniki dobili orodje, 
kot ga še niso imeli, saj potencialnih strank (torej 
uporabnikov) še nikoli niso mogli analizirati 
tako natančno, kot to lahko počno zdaj. In to 
so informacije, za katere so še kako pripravljeni 
plačati. V lanskem letu je Facebook samo z ogla-
ševanjem zaslužil debele tri milijarde ameriških 
dolarjev, 46 odstotkov več kot leto prej. Obstaja 
ogromno število podjetij, ki se ukvarjajo zgolj z 
optimiziranjem poslovanja s Facebookom, razvit 
je inovativen in omrežju prilagojen »ekosistem« 
za medije, trženje, tehnologijo in prodajo.
Velikanski je tudi njegov vpliv na politično do-
gajanje. Kot piše Guardian, sta za letošnje volitve 
v Veliki Britaniji tako delavska kot konservativna 
stranka najeli spletne medijske strokovnjake, ki 
jih je leta 2008 prvič zaposlil ameriški predse-
dnik Barack Obama. In če je bilo v primeru prve 
Obamove zmage v ospredju komuniciranje po 
različnih spletnih platformah, je tokrat večina ko-
munikacije z volivci potekala po Facebooku. Prek 
omrežja namreč stranke lažje nagovarjajo kon-
kretne volivce z jasnim (in lahko ugotovljivim) 
političnim profilom, za vsakega lahko pripravijo 
individualizirano »ponudbo« oziroma strategijo. 
In učinek je bistveno večji kot v primeru nago-
varjanja abstraktnih volivcev po drugih, manj 
individualiziranih spletnih platformah.
Facebook postaja tudi vedno močnejše orožje 
v rokah različnih družbenopolitičnih skupin. 
Ključna vloga mu je pripada v organiziranju t. i. 
majdanske vstaje lani v Ukrajini. 
Možnost hipnega reagiranja, 
sprotnega obveščanja, akti-
viranja vstajnikov, posredo-
vanja ključnih informacij, 
vzpostavljanja vzporednega 
medijskega sistema ... so pred-
nosti, ki Facebooku omogočajo 
bistveno večjo agilnost in prilago-
dljivost v izrednih razmerah kot 
drugim medijem (tudi spletnim).
Za sedemdeset odstotkov 
uporabnikov je splet ključni vir 
dnevnih informacij. Ta je vedno 
bolj individualiziran, spletni mediji 
svoje članke uporabnikom Facebooka namreč 
»plasirajo« na podlagi poznavanja njihovega 
osebnega profila. Uporabniki tako novic ne 
berejo več na spletni strani ponudnika novice, 
pač pa na strani družbenega omrežja. Posledica 
individualnega »targetiranja« z novicami je tudi 
bistveno večja učinkovitost novici dodanih 
oglasov. Te prodajata tako ponudnik novice 
kot spletno omrežje. Posledično se spreminjajo 
tudi sama narava novinarskih člankov, način 
obdelave teme, iskanje virov in odzivov na 
članke oziroma dogodke, dodatne informacije v 
zvezi z dogodkom ... Vzpostavljen je avtonomni 
medijski ekosistem.
Če je bil Facebook v svojih začetkih še okolje, ki 
je povezovalo generacijsko zaokroženo (mlajšo) 
populacijo, to že dolgo časa ne velja več. Lani je 
imelo 56 odstotkov spletnih uporabnikov, starej-
ših od 65 let, Facebookov račun; od tega je imelo 
štirideset odstotkov uporabnikov vzpostavljene 
stike z ljudmi, s katerimi se v živo nikoli niso 
srečali. Stran vse bolj postaja izhodiščna točka 
ne zgolj za srečevanje s takšnimi ali drugačnimi 
prijatelji, temveč tudi za vstopanje v druge »sve-
tove«, ki jih ponuja internet.
Kar pomeni, da je to okolje, ki je sposobno 
razvoja in prilagajanja, kar mu zagotavlja dolgo 
življenje. A. J.
Če ga nimaš ti, te ima pa on
Mesto žensk
Osrednja tema 21. izdaje mednarodnega festivala sodobnih umetnosti nosi 
naslov Telo – moj teritorij. Festival se bo odvijal med 5. in 15. oktobrom. V desetih 
dneh bodo udeleženci preverjali in presegali uveljavljene predstave o telesih, 
rušili stereotipe in predsodke ter v ospredje postavljali avtonomijo lastnih teles. 
Tudi letošnja bera festivala je bogata: ogledati si bo mogoče 46 različnih dogod-
kov s sodelujočimi 95 ustvarjalci in teoretiki iz Evrope, ZDA, Nove Zelandije, 
Japonske .... Predfestivalski program se začenja z otvoritvijo razstave sodobnega 
ženskega stripa Femicomix (Komikaze) 29. septembra v Centru urbane kulture 
Kino Šiška. Med številnimi gosti gre izpostaviti vsaj Cassils, gostili bomo Moiro 
Finucane, intrigantno Heleno Veleno, teoretike Marie-Hélène in Sam Bourcier 
in Dominica Johnsona, Krisa Greya, na festivalu bodo premieri predstavili tudi 
Mala Kline in Irena Tomažin. 
Golgota
29. in 30. septembra ter 1. oktobra v Gallusovi dvorani ljubljanskega Can-
karjevega doma gostuje projekt Golgota, ki ga podpisujeta režiser Bartabas in 
koreograf Andrés Marín. Bartabas je pionir odkrivanja novih gledaliških zvrsti, 
sočasno pa tudi aktiven borec za pravice živali in varovanje okolja. Leta 1984 
je ustanovil gledališče s konji Zingaro, ki mu je kmalu sledila še Akademija 
za konje. Njena predstava Konjenikova pot je v sklopu programa Maribor – 
evropska prestolnice kulture 2012, gostovala tudi v štajerski prestolnici. V 
Ljubljano Bartabas prihaja z zadnjim projektom gledališča Zingaro, ki je nastal 
v sodelovanju z zvezdnikom sodobnega flamenka, Andrésom Marínom. Gre 
za hvalnico lepoti, ki so ji kot navdih služili špansko baročno slikarstvo in (v 
predstavi v živo izvedeni) mistični liturgični moteti španskega renesančnega 
skladatelja Tomása Luisa de Victorie.
Prvih 5 ... ... prihodnjih 21 dni
Samo Šalamon Bassless Trio
Če smo natančni, ima naslov še naslednje nadaljevanje: feat. Paul McCandless 
& Roberto Dani. Gre torej za gostovanje ameriškega soprano saksofonista, oboista 
ter bas klarinetista McCandlessa ter bobnarja Danija v Šalamonovem projektu 
Bassless. No, kdor še ne ve: Samo Šalamon je domači skladatelj in kitarist, ki ga 
je revija Guitar Player leta 2008 razglasila za enega izmed 10 najbolj vročih jazz 
kitaristov na svetu. Podobno »vroč« renome imata tudi gosta: pihalec je namreč 
ustanovni član legendarne zasedbe Oregon in dobitnik nagrade grammy, pov-
praševanje po bobnarju pa je zadnja leta zaradi njegovega prepričljivega igranja 
tako veliko, da je pravzaprav ves čas razprodan. Kakor koli, 7. oktobra bo trio v 
Kinu Šiška predstavil zadnji dve Šalamonovi plošči – Little River in Unity (obe 
2015). Zgolj kot zanimivost: gre za 18. in 19. Šalamonov album!
Čudežna terapija
Prva slovenska uprizoritev 
tudi pri nas vse bolj popular-
nega avstrijskega dramatika 
Daniela Glattauerja bo premi-
ero doživela 24. septembra na 
Mali sceni Mestnega gledali-
šča ljubljanskega. Glattauer-
jeva največja uspešnica Proti 
severnemu vetru je prevede-
na v petintrideset jezikov, 
pred tremi leti je bilo delo 
uprizorjeno v Prešernovem 
gledališču Kranj, kjer je bila 
pred nekaj dnevi tudi premi-
era nadaljevanja, romantične 
komedije Vsakih sedem valov. 
Čudežna terapija ima takšen 
zaplet: Joana in Valentin 
Dorek se odločita reševati 
tonečo zakonsko barko. Njun 
psihoterapevt jima postreže 
s kopico psiholoških vaj za 
izboljšanje komunikacije, ki 
sprožijo še vsej kaj drugega 
kot zgolj nedolžno razčiščeva-
nje zakomplicirane situacije ... Režira Tijana Zinajić, igrajo Uroš Smolej, Tjaša 
Železnik in Tanja Ribič. 
Kompleks Ristić
Slovensko mladinsko gledališče jubilejno šestdeseto sezono začenja z »gleda-
liškoarheološko raziskavo«, imenovano Kompleks Ristić. Priimek je »last« enega 
najpomembnejših reži-
serjev druge polovice 20. 
stoletja v prostoru nekda-
nje Jugoslavije in še kako 
povezanega z zgodovino 
Slovenskega mladinskega 
gledališča. Delo Ljubiše 
Ristića v SMG (med leto-
ma 1981 in 1985) bo tudi 
središče raziskav projekta 
Kompleks Ristić. Režija je 
delo prodornega, radikal-
nega in večkrat tudi (ne)
namenoma provokativ-
nega ustvarjalca Oliver-
ja Frljića, njegovo delo je 
tudi sam koncept uprizo-
ritve. Igralska zasedba je 
naslednja: Primož Bezjak, 
Uroš Kaurin, Jerko Mar-
čić, Nika Mišković, Draga 
Potočnjak, Matej Recer in 
Blaž Šef. Praizvedba je 
bila že 20. septembra na 
festivalu Bitef v Beogra-
du, slovenska premiera 
pa je napovedana za 1. 
oktober 2015 ob 20. uri.
Oliver Frljić
Tjaša Železnik
Kritičarka 
sodobne 
umetnosti 
Jennifer Allen 
v Dnevnikovem 
Objektivu (19. 9. 
2015) o vplivu 
digitalizacije na 
tiskane medije.
Slišalo se bo nenavadno, a mislim, da 
imajo zaradi specifičnosti slovenščine 
vaši tiskani mediji mnogo večje 
možnosti za preživetje kot 
kakšen nemški časopis. Nemčija 
ima 80 milijonov prebivalcev in 
eden najbolj priljubljenih med 
nemškimi časopisi, tabloid Bild, 
izhaja v nakladi približno 
tri milijone, iz česar lahko 
sklepamo, da večina ljudi 
bere lokalne časopise.
Helena Velena
6
Dejanje
 23. septembra 2015
Zadnji romantični 
križar
Pred nastopom kultnega Morrisseya  
v ljubljanski Hali Tivoli
glasba je prinašala glamur in žolč hkrati. Bravuroznim 
kitarskim domislicam, ki jih je Marr tako skrbno pletel, 
se je Morrisseyeva lirika prilegala kot nekaj, kar je višje in 
globlje od sleherne romantike in splošno sprejete zabave 
za množice. 
Ko so konec leta 1983 objavili singel This Charming 
Man, je ta ubral popolnoma drugačno pot širše medijske 
prepoznavnosti. Ne le da so ga zvesti privrženci (končno!) 
ponesli na vrhove glasbenih lestvic, za skupino The Smiths 
je postal permanentna vstopnica na razvpiti televizijski 
glasbeni šov Top Of The Pops, ki so ga izkoristili na najboljši 
možni način. Skupaj z Andyjem Rourkom na basu in Mikom 
Joyceom na bobnih sta Morrissey in Marr čez noč postaja 
senzacija, ki je hitro dala vedeti, da ničesar ne prepušča 
naključju. Tudi zato je takrat kultni didžej John Peel lahko 
samo nemočno ugotavljal, da hudomušna genialnost imena 
The Smiths izvira iz banalne vsakdanjosti, v kateri nam 
tisti, ki se za tem imenom skrivajo, svojih namenov niti 
slučajno ne razkrivajo. 
Za vsa morebitna dodatna pojasnila je bil zadolžen Mor-
rissey, ki je še pred izidom istoimenskega dolgometražne-
ga prvenca The Smiths briljiral v intervjujih. Če so se ti 
ukvarjali z njemu najljubšo tematiko (popularno kulturo, 
predvsem z glasbo šestdesetih let ter njeno zapuščino in 
vplivom na sodobno popularno glasbo), še toliko bolj. No-
bena skrivnost ni bila, da se kitarski pop rock, ki so ga gojili 
The Smiths, spogleduje z zvokom šestdesetih. Toda vsaka 
omemba nostalgije v njihovem izrazu je bila za Morrisseya 
malodane žalitev. 
Perfekcionist za vsako ceno
Morrissey je skupino že na začetku poskušal obvarovati 
pred poskusi predalčkanja njihove glasbe, pred raznorazni-
mi žanrskimi sklicevanji in določanji zvočnih odtenkov 
vzornikov. Perfekcionizem za vsako ceno in nič podarjenega 
ter že slišanega ali uporabljenega je bil moto, ki so se ga 
The Smiths držali kot biblije. Zato se je delo na prvencu 
zdelo klasično sizifovsko. 
Po prvotnem »poliranju« v studiu Control pod taktirko 
Troya Tata so bili vsi posnetki zavrženi, saj za Morrisseya 
niso bili dovolj jasni in razločni. Skupina je morala na 
njegovo željo angažirati producenta Johna Porterja, ki je 
sicer zadovoljil okus Geoffa Travisa, prvega moža založbe 
Rough Trade, Morrisseya pa niti slučajno. Marr je obupaval 
nad stroški, ki so narasli na za tiste čase vrtoglavih 10.000 
funtov, a je ne glede na vse nazadnje obveljala Morrisseyeva. 
Tako je februarja 1984 končno izšla prva plošča. 
Kljub kontroverznim odmevom zaradi skladbe Reel 
Around The Fountain (pa tudi skladbe The Hand That Rocks 
the Cradle), v kateri je Morrissey spregovoril o pedofiliji 
in drugih oblikah zlorabe otrok, se je album zavihtel na 
drugo mesto lestvice otoških albumov, kar jim je v nakla-
dnih merilih prineslo zlato ploščo. Poleg komercialnega 
uspeha je bila uvrstitev tudi potrditev Morrisseyeve za 
takratno popularno glasbeno sceno zelo specifične lirične 
drže neprilagodljivega barda, ki skozi milozvočno kitarsko 
pokrajino hodi z vsemi težavami in vprašanji slehernika. 
Za skupino The Smiths tako ni bilo več tabujev, lahko so 
se začeli lotevati tudi ostalih zapostavljenih, prikritih in 
namenoma neizgovorjenih tem, kot so spolna orientiranost, 
politična (ne)korektnost, tudi danes povsem nedolžne teme 
vegetarijanstva ... 
Amerika, prihajamo!
Leta 1985 je izšel album Meat Is Murder, ki že z naslo-
vom apliciral vsebinsko noto skupine in stališče njenega 
frontmana. A ni šlo le za album, ki je izžareval »ljubezen 
do vseh živih bitij«, njegova družbenopolitična ost je bila 
usmerjena predvsem v britansko premierko Margaret That-
cher in tisto, čemu danes pravimo neoliberalno opustošenje 
naših življenj. Skladbe Nowhere Fast, The Headmaster Ritual 
in Barbarism Begins at Home so najboljši okvir za sliko o 
takratnem stanju duha in stanju na terenu, ki ga je še po-
sebej poudarjala naslovnica albuma. Znamenita fotografija 
Marine Cpl. Michael Wynn iz vietnamskih vojnih pohodov 
je v oblikovalsko warholovski maniri dobila popolnoma 
drugačen pomen za življenje v miru oz. vojni. Meat Is 
DISKOGRAFIJA THE SMITHS 
1984 –  The Smiths 
1985 –  Meat Is Murder 
1986 –  The Queen Is Dead 
1987 –  Strangeways, Here We Come 
DISKOGRAFIJA MORRISSEYA 
1988 – Viva Hate
1990 – Bona Drag
1991 – Kill Uncle
1992 – Your Arsenal
1994 – Vauxhall and I
1995 – Southpaw Grammar
1997 – Maladjusted
2004 – You Are the Quarry
2006 – Ringleader of the Tormentors
2009 – Years of Refusal
2014 – World Peace Is None of Your Business
t
istega davnega pomladnega popoldneva leta 
1982 se je Johnny Marr na priporočilo kitarista 
Billyja Duffa znašel v Morrisseyevi domači sobi. 
Še preden se je uspel udobno namestiti, ga je 
Morrissey prosil, naj iz skrbno zloženih škatel, 
polnih vinilnih singlov, izbere eno in jo zavrti. 
Marr se je zavedel, da je to preizkus, ki mu lahko, še preden 
bi uspel povedati razloge svojega obiska, odločno pokaže 
smer proti izhodnim vratom. Brez oklevanja je izbral ploščo 
Paperboy skupine Marvelettes, jo obrnil na b-stran, položil 
na gramofon in pritisnil gumb za začetek. Zaslišala se je 
skladba You're The One. 
Nič več nista zgolj obetala
Johnny Marr ni odšel proti izhodnim vratom, še več, 
dobil je neomejen in prost dostop do Morrisseyevih pesmi, 
napisanih še pred začetkom obstoja skupine, a kljub mla-
dosti zvenečih tako odraslo resno, slovnično brezhibno, 
geometrijsko lepo in vsebinsko jedrnato, kot bi bile že leta 
pripravljene za snemanje v studiu. In, bistveno, Marr je po 
nekaj neuspelih, predvsem pa na hitro propadlih poskusih 
ustanovitve rock skupine mrzlično potreboval figuro, ki jo 
je poosebljal fant v skrbno pospravljeni otroški sobi, v kateri 
se je znašel – karizmatičnega, pevca neobičajnega videza in 
talentiranega, svojskega tekstopisca, s katerim bi tvorila jedro 
skupine, ki bi lahko snemala, predvsem pa igrala. Kakšne, še 
ni bilo povsem jasno, jasno pa je bilo, da je bil sicer štiri leta 
mlajši Marr (1963) sit pokroviteljskega trepljanja po rami in 
prijateljskega občudovanja svojih kitarskih spretnosti, ki jih 
je vedno bolj slabe volje razkazoval na priložnostnih špilih. 
Že nekaj let je zgolj obetal. 
In tega je bilo na njegovo srečo konec. Od You're The One 
naprej mu je na odru praviloma na levi delal družbo umir-
jeni, samozavestni, filozofski, gosposki, a še kako predrzno 
gobčni, predvsem pa pevsko in pesniško nadarjeni Steven 
Patrick Morrissey (1959), ki ga je že takrat spremljal sloves 
pronicljivega in lucidnega peresa. Star šele osemnajst, je bil 
že opažen v dobro branih pismih bralcev v takrat kultnem in 
vplivnem glasbenem časopisu New Musical Express. Leta 1977 
je na straneh NME izkazoval noro navdušenje nad skupinami 
New York Dolls in Buzzcocks, sočasno pa navduševal tudi s 
pronicljivimi cinizmi tipa »Navijam za uspeh skupine Sex 
Pistols. Morda si bodo končno privoščili spodobna oblačila, v 
katerih ne bodo videti, kot da so ravno vstali iz postelje«. 
Prvi na vasi, zadnji v mestu
Toda ko so leta 1983 The Smiths izdali svoj prvi singel 
Hand In Glove, se je začelo »počasno kuhanje« na poti do 
uspeha. Singel je nemudoma zanetil žolčne polemike (razlog 
je bilo do takrat neobičajno odkrito in provokativno besedilo 
(pop!) komada, ki razkriva istospolno usmerjenost), ki so 
se jim pridružile še primerjave s provokativnim singlom 
skupine Sex Pistols, God Save the Queen. Primerjava s kul-
tnim bendom je bila najboljše, kar se jim je lahko zgodilo, in 
obenem tudi najboljša možna reklama skupine na začetku 
kariere. Ki pa je bila žal dovolj velika le za lokalni uspeh, saj 
singel (tudi zaradi posebnih metod merjenja in uvrščanja na 
lestvice) ni zasedel najvišjih mest. Lestvice so ravno takrat, 
v zgodnjih osemdesetih, začele spreminjati metodologijo, ki 
jim nikakor ni šla v prid. Poleg tega se je nekomu iz njiho-
vega najožjega kroga prijateljev, podpornikov, založnikov, 
kronistov … utrnila ugotovitev, da mediji načrtno bojkotirajo 
manchestrski kvartet. Če kdo, potem jo hvaležno pograbil 
paranoični Morrissey.
Rohneli so tudi v založniški hiši Rough Trade. Čeprav so 
jim »klasični« kazalci (radijska predvajanja, pojavnost v tisku, 
razprodani koncerti…) odmerjali visoko popularnost, se to na 
lestvicah (in računu) ni poznalo. Hitro jim je postalo jasno, 
da je eno biti zvezdnik v lokalnem okolju, nekaj povsem 
drugega pa uspeti v Londonu, Angliji, Veliki Britaniji. Svoje 
je naredila tudi težka gospodarska kriza, ki se je kazala v treh 
milijonih nezaposlenih, visoki inflaciji, zlomu živilske pano-
ge, zapiranju številnih obratov težke industrije, nenehnih 
stavkah rudarjev in kovinarjev, meddržavnem sporu okrog 
Falklandskih otokov ... 
Kritiki umetno bleščečih nasmehov
V takšnih, z današnje perspektive pravzaprav kar z debelim 
nanosom depresije obarvanih časih se je v Manchestru torej 
rojeval kitarski zvok, ki ga je oplajala za tisti čas dokaj ne-
konvencionalna lirika. Še posebej, če se ozremo na takratno 
stanje na glasbeni sceni, ki ga je ločila tanka razmejitvena 
črta med neodvisno in komercialno glasbo. Družbeni raz-
kroj, ki ga je najbolj čutil srednji razred, se je odražal tudi 
v funkcioniranju (sub)kulture, ki se je po vseh dotedanjih 
formativnih zakonitostih plemenskega združevanja znašla 
v globokem prepadu. Iz skupinsko organizirane oblike so 
bile vse popularne glasbene zvrsti slišati kot samozadostne. 
Če zanemarimo genialne posamične glasbene utrinke, je 
šlo za skromno obdobje, zato pa toliko bolj nadarjeno s 
sladkosnedimi pop vinjetami za širše množice. V njih se je 
še nedolgo nazaj ostra in neprilagodljiva pop rock glasba, ki 
jo je vselej krasila družbenopolitična kritika, umaknila pred 
zapovedmi porajajočega se neoliberalnega trga. To je bil čas 
umetno bleščečih se nasmehov in lahkotno prebavljivih 
besed, ki so v isti sapi ponujale zabavo in ljubezen. 
V takšnem izumetničenem vzdušju so bili The Smiths 
slišati kot nekdo, ki z viška motri vso to mizernost in obu-
panost nad življenjem v postindustrijski dobi. Njihova 
Njuno prvo srečanje, ki je botrovalo ustanovitvi 
manchestrske vokalno-instrumentalne skupine The Smiths, 
je bilo videti kot hudičeva iniciacija pobalinov iz kultnega 
filma Walterja Hilla Streets of Fire. Zgolj z eno razliko: 
do srečanja med Stevenom Patrickom Morrisseyem in 
Johnnyjem Marrom je prišlo dobri dve leti pred omenjenim 
»noire rock« filmom.
MIROSlAv AKRAPOvIć
 23. septembra 2015
7
Dejanje
glasba je prinašala glamur in žolč hkrati. Bravuroznim 
kitarskim domislicam, ki jih je Marr tako skrbno pletel, 
se je Morrisseyeva lirika prilegala kot nekaj, kar je višje in 
globlje od sleherne romantike in splošno sprejete zabave 
za množice. 
Ko so konec leta 1983 objavili singel This Charming 
Man, je ta ubral popolnoma drugačno pot širše medijske 
prepoznavnosti. Ne le da so ga zvesti privrženci (končno!) 
ponesli na vrhove glasbenih lestvic, za skupino The Smiths 
je postal permanentna vstopnica na razvpiti televizijski 
glasbeni šov Top Of The Pops, ki so ga izkoristili na najboljši 
možni način. Skupaj z Andyjem Rourkom na basu in Mikom 
Joyceom na bobnih sta Morrissey in Marr čez noč postaja 
senzacija, ki je hitro dala vedeti, da ničesar ne prepušča 
naključju. Tudi zato je takrat kultni didžej John Peel lahko 
samo nemočno ugotavljal, da hudomušna genialnost imena 
The Smiths izvira iz banalne vsakdanjosti, v kateri nam 
tisti, ki se za tem imenom skrivajo, svojih namenov niti 
slučajno ne razkrivajo. 
Za vsa morebitna dodatna pojasnila je bil zadolžen Mor-
rissey, ki je še pred izidom istoimenskega dolgometražne-
ga prvenca The Smiths briljiral v intervjujih. Če so se ti 
ukvarjali z njemu najljubšo tematiko (popularno kulturo, 
predvsem z glasbo šestdesetih let ter njeno zapuščino in 
vplivom na sodobno popularno glasbo), še toliko bolj. No-
bena skrivnost ni bila, da se kitarski pop rock, ki so ga gojili 
The Smiths, spogleduje z zvokom šestdesetih. Toda vsaka 
omemba nostalgije v njihovem izrazu je bila za Morrisseya 
malodane žalitev. 
Perfekcionist za vsako ceno
Morrissey je skupino že na začetku poskušal obvarovati 
pred poskusi predalčkanja njihove glasbe, pred raznorazni-
mi žanrskimi sklicevanji in določanji zvočnih odtenkov 
vzornikov. Perfekcionizem za vsako ceno in nič podarjenega 
ter že slišanega ali uporabljenega je bil moto, ki so se ga 
The Smiths držali kot biblije. Zato se je delo na prvencu 
zdelo klasično sizifovsko. 
Po prvotnem »poliranju« v studiu Control pod taktirko 
Troya Tata so bili vsi posnetki zavrženi, saj za Morrisseya 
niso bili dovolj jasni in razločni. Skupina je morala na 
njegovo željo angažirati producenta Johna Porterja, ki je 
sicer zadovoljil okus Geoffa Travisa, prvega moža založbe 
Rough Trade, Morrisseya pa niti slučajno. Marr je obupaval 
nad stroški, ki so narasli na za tiste čase vrtoglavih 10.000 
funtov, a je ne glede na vse nazadnje obveljala Morrisseyeva. 
Tako je februarja 1984 končno izšla prva plošča. 
Kljub kontroverznim odmevom zaradi skladbe Reel 
Around The Fountain (pa tudi skladbe The Hand That Rocks 
the Cradle), v kateri je Morrissey spregovoril o pedofiliji 
in drugih oblikah zlorabe otrok, se je album zavihtel na 
drugo mesto lestvice otoških albumov, kar jim je v nakla-
dnih merilih prineslo zlato ploščo. Poleg komercialnega 
uspeha je bila uvrstitev tudi potrditev Morrisseyeve za 
takratno popularno glasbeno sceno zelo specifične lirične 
drže neprilagodljivega barda, ki skozi milozvočno kitarsko 
pokrajino hodi z vsemi težavami in vprašanji slehernika. 
Za skupino The Smiths tako ni bilo več tabujev, lahko so 
se začeli lotevati tudi ostalih zapostavljenih, prikritih in 
namenoma neizgovorjenih tem, kot so spolna orientiranost, 
politična (ne)korektnost, tudi danes povsem nedolžne teme 
vegetarijanstva ... 
Amerika, prihajamo!
Leta 1985 je izšel album Meat Is Murder, ki že z naslo-
vom apliciral vsebinsko noto skupine in stališče njenega 
frontmana. A ni šlo le za album, ki je izžareval »ljubezen 
do vseh živih bitij«, njegova družbenopolitična ost je bila 
usmerjena predvsem v britansko premierko Margaret That-
cher in tisto, čemu danes pravimo neoliberalno opustošenje 
naših življenj. Skladbe Nowhere Fast, The Headmaster Ritual 
in Barbarism Begins at Home so najboljši okvir za sliko o 
takratnem stanju duha in stanju na terenu, ki ga je še po-
sebej poudarjala naslovnica albuma. Znamenita fotografija 
Marine Cpl. Michael Wynn iz vietnamskih vojnih pohodov 
je v oblikovalsko warholovski maniri dobila popolnoma 
drugačen pomen za življenje v miru oz. vojni. Meat Is 
Murder je zrcalil hipokrizijo družbe, ki je ni odrejala zgolj 
pripadnost in zavarovanost lokalnih razsežnosti. 
Morrisseyeva genialnost se je skrivala prav v načinu, 
kako z enostavnimi besedami govoriti širše, v globalnem 
kontekstu, ki mu življenje posameznika daje le zagonsko 
intonacijo za nekaj, kar odmeva po celem planetu. Skladba 
How Soon Is Now? je imela točno ta, »odmevajoči« učinek, 
ki nazorno kaže vso čarobnost glasbe kot take. Skladba je 
izšla kot b-stran singla William, It Was Really Nothing in 
bila naknadno dodana ameriški, kanadski in avstralski iz-
daji drugega albuma. Skladba How Soon Is Now? je postala 
najbolj prepoznaven hit skupine in njihova čezoceanska 
popotnica za naskok na ameriško glasbeno tržišče. Tam jim 
je uspelo s tretjo ploščo The Queen Is Dead iz leta 1986. 
Sočasno z uspehom pa so se že pojavljale prve razpoke 
v antagonistično ustvarjalni harmoniji med Morrisseyem 
in Marrom. Notranja trenja so doživela kulminacijo tudi 
zaradi heroinske odvisnosti basista Andyja Rourka ter 
posledično nepremišljenih, predvsem prehitrih menja-
vah ostalih članov ansambla. Na roko jim ni šlo niti javno 
mnenje, saj so konservativni glasbeni krogi skladbo Panic 
zaradi refrena »Burn down the disco, hang the blessed D.J.« 
razglasili za rasistično. 
Vrhunec kot oblika konca 
In čeprav sta se Morrissey in Marr že ves čas zavedala, da 
nobena zunanja reakcija ne more zamajati vere skupine v la-
stno glasbeno početje, se je njuna skupna pot bližala koncu. 
Album Strangeways, Here We Come (izšel je septembra 1987) 
je bil labodji spev njihove glasbene kariere in diskografije. 
Kritiki so ga kljub temu dočakali kot eno najbolj pomemb-
nih glasbenih del celotne dekade osemdesetih let in tudi v 
ZDA je dosegel zlato, tj. polmilijonsko naklado. Scenosled 
malih nočnih glasbenih bravur je vrhunski – Girlfriend In 
A Coma, Stop Me If You Think You've Heard This One Befo-
re, Death of a Disco Dancer, Unhappy Birthday, Last Night 
I Dreamt That Somebody Loved Me, I Started Something I 
Couldn't Finish – in je skupini pomagal oblikovati kultni 
status, ki ga uživa še danes. Leta 1988 je posthumno izšel 
album Rank s koncertnim zapisom skupine The Smiths o 
koncertni turneji The Queen Is Dead. 
Drugačen, a vseeno isti
A le pol leta zatem je Morrissey objavil svoj prvi solistični 
album Viva Hate, dokazujoč, da se njegova ustvarjalnost 
ni zaključila na okopih skupine The Smiths. In res, če 
poslušate le del njegovega samostojnega diskografskega 
opusa, nastalega ob koncu osemdesetih ali pa v zadnjih 
letih, vam hitro postane jasno, da je bil Morrissey (ne glede 
na Marrovo vrhunsko in karizmatično kitarsko igranje) 
ključni član The Smiths. 
In tukaj ne mislim le na podobo vodilnega in najbolj 
izpostavljenega člana skupine, ki pozneje skozi svojo soli-
stično kariero samo še prefinjeno dograjuje lik frontmana 
nekdanje kultne skupine. Morrissey je predvsem frontman 
pripovedništva, ki se ni bistveno spremenilo (čeprav je še 
kako dozorelo) od tistih njegovih prvih najstniških premi-
šljevanj, ki nam jih je zaupal v pismih bralcev NME. To, da je 
postal eden od najvplivnejših akterjev popularne glasbe na 
prelomu stoletja in da še danes oblikuje glasbeno vzgojo in 
okus marsikatere poslušalke in poslušalca, zgolj še utrjuje 
njegovo mesijansko, skoraj pridigarsko avro. 
Svetloba te umetniške in človeške avre izvira predvsem 
in zgolj iz njegovih glasbenih del, ki so z usodnostjo časa 
in ozaveščenostjo duha številnim generacijam prinašala 
»luč na koncu tunela«. Enajst velikih solističnih albumov, 
ki jih je nanizal od že omenjenega Viva Hate pa vse do lan-
skoletnega World Peace Is None of Your Business, reflektira 
predvsem Morrisseyevo življenje, ki ga je v širšem kontekstu 
mogoče posplošiti na življenje vsakega od nas. 
Zdi se, da je Morrissey zadnji romantični križar iz tiste 
generacije osemdesetih, ki je živela in preživela punk. Tudi 
zato sem prepričan, da bi se strinjal z mojo ugotovitvijo, da 
je bolje biti nepoboljšljiv romantik, ki križari skozi življenje, 
kot nekdo, ki o takšnih, nenehnih in nikoli dokončanih 
križarjenjih samo sanja. ¾
THE SMITHS
Manchestrska vokalno-instrumentalna skupina The Smiths je tako v svojem časovnem okviru kot tudi zvočno-vse-
binski obliki predstavljala unikum znotraj britanske popularne glasbe osemdesetih let prejšnjega stoletja. V trenutku, 
ko je bil prvotni ali prvinski punk že na poti v ropotarnico glasbene zgodovine, ko je zvodenel revival rockabilly glasbe 
in ko so se preživeli privrženci skaja preštevali na prste ene roke, so na britanskem otočju kraljevale skupine, ki se jih 
je hitro prijela oznaka new pop. Popularna glasba je takrat prvič postala »sintetična«, torej zgolj predmet zabave in ne 
več poligon, ki naj bi odražal stališče avtorjev do družbe in življenja nasploh. 
V takšnem glasbenem okolju so The Smiths ustvarjali organsko kitarsko glasbo, ki je kategorično zavračala izume-
tničenost tako v glasbi kot v besedilih. Gledano z današnje časovne perspektive postaja jasno, da se ima celotna plejada 
otoških izvajalcev na prelomu osemdesetih in devetdesetih ter pozneje skozi celotna devetdeseta leta prejšnjega stoletja 
(od Ride, Pulp, pa vse do Suede, The Stone Roses, Oasis, The Libertines …) za svoj obstoj zahvaliti skupini The Smiths. 
Če The Smiths leta 1987 ne bi nastopili v televizijski oddaji The South Bank Show, danes ne bi bilo ene najpopularnejših 
britanskih skupin. Blur so namreč začeli delovati ravno zaradi ogleda omenjene oddaje. 
Kakovost gre na eni strani iskati v Marrovemu specifičnem kitarskem slogu (temelječem na rockovskih obrazcih, ki 
pa nikoli niso skrivali, da so pravzaprav elementarni del pop glasbe; Marr je vedno težil k zvoku, ki poslušalcu pušča 
veliko prostora, ki ni nasičen in se odmika od izrazito plesnih ritmov, sočasno pa teži k jasni in močni atmosferičnosti), 
na drugi pa v Morrisseyu, v njegovi izvirni podobi, ki je takrat še bolj kot danes izžarevala tako senzibilnost kot no-
tranjo moč, tako kljubovanje kot nežnost, besedila pa so bila duhovita, neposredna, temačna, pronicljiva in predvsem 
pisana na kožo tedanji, pa tudi današnji mladini. Kot tekstopisec je bil v primerjavi z večino drugih samosvoj, odmikal 
se je od uveljavljenih obrazcev pop pesmi in jih, ne glede na večjo zahtevnost, jezikovno in vsebinsko nadgrajeval. 
Tudi zato so njegova besedila vse do danes ohranila tako vsebinsko kot oblikovno aktualnost. Poenostavljeno, dvojcu 
Marr–Morrissey je uspelo tisto, kar sanja večina najstnikov, ko v otroških sobah ali garažah preigravajo prve akorde 
in sanjajo o slavi – najti svoj izviren glasbeni izraz in z njim uspeti.  
Da ima danes Morrissey status enega najvplivnejših ustvarjalcev sodobne popularne glasbe, ni le inercija zapuščine 
skupine The Smiths, ki je v svojem kratkem, a zelo aktivnem času obstoja izdala štiri velike plošče. Morrissey je s svojo 
solistično glasbeno kariero tako ustvarjalno kot komercialno še presegel diskografijo svoje matične skupine. Kar pomeni, 
da je eden redkih ustvarjalcev s še uspešnejšo glasbeno kariero, nastalo po zatonu skupinskega ustvarjanja. Slednjega 
pa nikoli ni zanikal in ga lahko še danes slišimo na vsakem njegovem novem samostojnem studijskem izdelku.
DISKOGRAFIJA THE SMITHS 
1984 –  The Smiths 
1985 –  Meat Is Murder 
1986 –  The Queen Is Dead 
1987 –  Strangeways, Here We Come 
DISKOGRAFIJA MORRISSEYA 
1988 – Viva Hate
1990 – Bona Drag
1991 – Kill Uncle
1992 – Your Arsenal
1994 – Vauxhall and I
1995 – Southpaw Grammar
1997 – Maladjusted
2004 – You Are the Quarry
2006 – Ringleader of the Tormentors
2009 – Years of Refusal
2014 – World Peace Is None of Your Business
T
istega davnega pomladnega popoldneva leta 
1982 se je Johnny Marr na priporočilo kitarista 
Billyja Duffa znašel v Morrisseyevi domači sobi. 
Še preden se je uspel udobno namestiti, ga je 
Morrissey prosil, naj iz skrbno zloženih škatel, 
polnih vinilnih singlov, izbere eno in jo zavrti. 
Marr se je zavedel, da je to preizkus, ki mu lahko, še preden 
bi uspel povedati razloge svojega obiska, odločno pokaže 
smer proti izhodnim vratom. Brez oklevanja je izbral ploščo 
Paperboy skupine Marvelettes, jo obrnil na b-stran, položil 
na gramofon in pritisnil gumb za začetek. Zaslišala se je 
skladba You're The One. 
Nič več nista zgolj obetala
Johnny Marr ni odšel proti izhodnim vratom, še več, 
dobil je neomejen in prost dostop do Morrisseyevih pesmi, 
napisanih še pred začetkom obstoja skupine, a kljub mla-
dosti zvenečih tako odraslo resno, slovnično brezhibno, 
geometrijsko lepo in vsebinsko jedrnato, kot bi bile že leta 
pripravljene za snemanje v studiu. In, bistveno, Marr je po 
nekaj neuspelih, predvsem pa na hitro propadlih poskusih 
ustanovitve rock skupine mrzlično potreboval figuro, ki jo 
je poosebljal fant v skrbno pospravljeni otroški sobi, v kateri 
se je znašel – karizmatičnega, pevca neobičajnega videza in 
talentiranega, svojskega tekstopisca, s katerim bi tvorila jedro 
skupine, ki bi lahko snemala, predvsem pa igrala. Kakšne, še 
ni bilo povsem jasno, jasno pa je bilo, da je bil sicer štiri leta 
mlajši Marr (1963) sit pokroviteljskega trepljanja po rami in 
prijateljskega občudovanja svojih kitarskih spretnosti, ki jih 
je vedno bolj slabe volje razkazoval na priložnostnih špilih. 
Že nekaj let je zgolj obetal. 
In tega je bilo na njegovo srečo konec. Od You're The One 
naprej mu je na odru praviloma na levi delal družbo umir-
jeni, samozavestni, filozofski, gosposki, a še kako predrzno 
gobčni, predvsem pa pevsko in pesniško nadarjeni Steven 
Patrick Morrissey (1959), ki ga je že takrat spremljal sloves 
pronicljivega in lucidnega peresa. Star šele osemnajst, je bil 
že opažen v dobro branih pismih bralcev v takrat kultnem in 
vplivnem glasbenem časopisu New Musical Express. Leta 1977 
je na straneh NME izkazoval noro navdušenje nad skupinami 
New York Dolls in Buzzcocks, sočasno pa navduševal tudi s 
pronicljivimi cinizmi tipa »Navijam za uspeh skupine Sex 
Pistols. Morda si bodo končno privoščili spodobna oblačila, v 
katerih ne bodo videti, kot da so ravno vstali iz postelje«. 
Prvi na vasi, zadnji v mestu
Toda ko so leta 1983 The Smiths izdali svoj prvi singel 
Hand In Glove, se je začelo »počasno kuhanje« na poti do 
uspeha. Singel je nemudoma zanetil žolčne polemike (razlog 
je bilo do takrat neobičajno odkrito in provokativno besedilo 
(pop!) komada, ki razkriva istospolno usmerjenost), ki so 
se jim pridružile še primerjave s provokativnim singlom 
skupine Sex Pistols, God Save the Queen. Primerjava s kul-
tnim bendom je bila najboljše, kar se jim je lahko zgodilo, in 
obenem tudi najboljša možna reklama skupine na začetku 
kariere. Ki pa je bila žal dovolj velika le za lokalni uspeh, saj 
singel (tudi zaradi posebnih metod merjenja in uvrščanja na 
lestvice) ni zasedel najvišjih mest. Lestvice so ravno takrat, 
v zgodnjih osemdesetih, začele spreminjati metodologijo, ki 
jim nikakor ni šla v prid. Poleg tega se je nekomu iz njiho-
vega najožjega kroga prijateljev, podpornikov, založnikov, 
kronistov … utrnila ugotovitev, da mediji načrtno bojkotirajo 
manchestrski kvartet. Če kdo, potem jo hvaležno pograbil 
paranoični Morrissey.
Rohneli so tudi v založniški hiši Rough Trade. Čeprav so 
jim »klasični« kazalci (radijska predvajanja, pojavnost v tisku, 
razprodani koncerti…) odmerjali visoko popularnost, se to na 
lestvicah (in računu) ni poznalo. Hitro jim je postalo jasno, 
da je eno biti zvezdnik v lokalnem okolju, nekaj povsem 
drugega pa uspeti v Londonu, Angliji, Veliki Britaniji. Svoje 
je naredila tudi težka gospodarska kriza, ki se je kazala v treh 
milijonih nezaposlenih, visoki inflaciji, zlomu živilske pano-
ge, zapiranju številnih obratov težke industrije, nenehnih 
stavkah rudarjev in kovinarjev, meddržavnem sporu okrog 
Falklandskih otokov ... 
Kritiki umetno bleščečih nasmehov
V takšnih, z današnje perspektive pravzaprav kar z debelim 
nanosom depresije obarvanih časih se je v Manchestru torej 
rojeval kitarski zvok, ki ga je oplajala za tisti čas dokaj ne-
konvencionalna lirika. Še posebej, če se ozremo na takratno 
stanje na glasbeni sceni, ki ga je ločila tanka razmejitvena 
črta med neodvisno in komercialno glasbo. Družbeni raz-
kroj, ki ga je najbolj čutil srednji razred, se je odražal tudi 
v funkcioniranju (sub)kulture, ki se je po vseh dotedanjih 
formativnih zakonitostih plemenskega združevanja znašla 
v globokem prepadu. Iz skupinsko organizirane oblike so 
bile vse popularne glasbene zvrsti slišati kot samozadostne. 
Če zanemarimo genialne posamične glasbene utrinke, je 
šlo za skromno obdobje, zato pa toliko bolj nadarjeno s 
sladkosnedimi pop vinjetami za širše množice. V njih se je 
še nedolgo nazaj ostra in neprilagodljiva pop rock glasba, ki 
jo je vselej krasila družbenopolitična kritika, umaknila pred 
zapovedmi porajajočega se neoliberalnega trga. To je bil čas 
umetno bleščečih se nasmehov in lahkotno prebavljivih 
besed, ki so v isti sapi ponujale zabavo in ljubezen. 
V takšnem izumetničenem vzdušju so bili The Smiths 
slišati kot nekdo, ki z viška motri vso to mizernost in obu-
panost nad življenjem v postindustrijski dobi. Njihova 
8
Dejanje
 23. septembra 2015
Bernhard je orjaški  
in zahteven zalogaj
Zala Dobovšek
26
. septembra bo v Prešernovem gleda-
lišču v Kranju premiera drame Pred 
upokojitvijo Thomasa Bernharda, 
enega najpomembnejših predstav-
nikov povojne avstrijske dramatike 
in literature. Bernhardova dramska 
pisava je bila vselej politična vsaj na dveh ravneh; najprej 
zaradi vsebine, v kateri je izražal ostro kritiko in odpor do 
(nacistično naravnane) avstrijske družbe, in nato v njego-
vi prepoznavni dramski strukturi, ki jo odlikuje specifika 
izbrušenega stila veličastnih monologov, preciznih nians 
dialoga in občutka za tragikomično.      
Dramo Pred upokojitvijo bo skozi izčiščen scenografski 
minimalizem in z natančnim psihološkim posluhom režirala 
Mateja Koležnik. 
Tokratno Bernhardovo besedilo Pred upokojitvijo z Joh-
nom Gabrielom Borkmanom in Heddo Gabler (ki ste ju 
režirali pred kratkim) povezuje izrojena in boleča zasebnost 
posameznikov, ki v družbi žanjejo ne le ugled in spoštova -
nje, ampak lahko tudi neposredno vplivajo na oblikovanje 
družbenega sistema. Kako razumete razmerje med pojmoma 
družine in družbe? 
Družina se mi zdi točka, kjer družbenopolitični ali, če 
hočete, ekonomski sistem dokončno ujame posameznika, ga 
naredi za svojega ujetnika. Pa ne govorim samo o obrabljeni 
floskuli, da se dokončno odpovemo svojim idealom in se 
prodamo kapitalu, ko moramo prehraniti svoje otroke. Pač 
pa tudi o mnogo zapletenejšem razmerju med intimnim in 
javnim oziroma med osebnimi ideali in družbenimi norma-
mi. Bolj kot so razmerja v družini patološka in večji kot je 
razkorak med tem, kar je dovoljeno in cenjeno v družini in 
družbi, bolj razcepljen in nevrotičen je posameznik.
Točno v ta razkorak je Bernhard umestil dve sestri in brata. 
In sicer v duhovno in duševno opustošenje spodobnih, dobro 
situiranih, družbeno privilegiranih ljudi, ki ne morejo in ne 
znajo prerasti pomanjkanja starševske ljubezni in ki se jim ni 
bilo treba soočiti s posledicami svojega družbenega ravnanja. 
Seveda je to tema, ki je blizu Ibsenovemu Borkmanu, a Borkman 
je megaloman, človek, ki služi lastni iluziji o svoji grandioznosti, 
sodnik Holler pa je negotov in dolgočasen povprečnež, ki je v 
določenem trenutku svojega življenja služil ideji, večji od sebe. 
Če takega vojaka v uniformi izdvojiš iz uniformirane množice, 
skozi uniformo preseva samo njegova osebna majhnost.
Z dramatiko Thomasa Bernharda se srečujete prvič. Nje -
gove zgodbe največkrat naplavljajo osamljene, zapuščene, 
pogosto izobčene osebe, ki jim besede oziroma dialog s 
samim seboj ostaja edina tolažba pred neznosno tišino 
sveta in strahom pred lastnim propadom, smrtjo. Gre za 
dramsko strukturo nizanja zgoščenih monologov, miselnih 
ponavljanj in občutljive, intimne tematike, ki brez dvoma 
zahtevajo poseben režijski in igralski posluh.
Bernhardovske monologe razumem kot nenehno po-
navljanje izpraznjenih verbalnih in mentalnih vzorcev, ki 
služijo temu, da preglasijo notranjo misel. Njegovi junaki 
govorijo zato, da se ne bi slišali. Da ne bi mislili. Govorijo, 
da sploh lahko bivajo. Z nenehnim ponavljanjem istih tem, 
zapisom brez ločil in obsesivnim ritmom replike jih avtor 
umakne iz varnega polja psihologije in čutenja. In tako 
počasi postanejo gole eksistence, če že ne beckettovski, pa 
vsaj pinterjevski liki.
Mateja Koležnik, gledališka režiserka
BerNhardovsK e mo Nolo Ge 
raZumem KoT NeNehN o 
poNavljaN je iZpraZNjeNih 
verB alN ih iN meNTalN ih 
vZorcev, Ki služijo Temu, da 
preGlasijo NoTraNjo misel. 
NjeGovi ju NaKi Govorijo 
ZaTo, da se N e Bi slišali. 
da Ne Bi mislili. Govorijo, 
da sploh lahK o Bivajo.
kjer se nagoni preBudijo
anDrej jaklič
j
osif Brodski, pesnik, esejist, disident, človek, ki je hotel 
biti član podmorniške posadke, pa je bil zavrnjen, 
upornik, ki je hotel iz Sovjetske zveze s športnim 
letalom pobegniti v Afganistan, a nič hudega slutečega 
pilota – karte so bile že kupljene – ni hotel kar tako s 
kamnom po glavi, človek, ki je živel v vseh političnih 
sistemih, vrhunski predavatelj in poznavalec sodobne 
umetnosti …
pravzaprav je njegova biografija že nastavek za intrigan -
tno dramsko situacijo.
Res je. Brodski je zelo zanimiva, posebna in nekonvenci-
onalna osebnost. Takšna je tudi njegova literatura. Simpa-
tično mi je, da iz svojega disidentstva nikoli ni želel delati 
patetične zgodbe. Sebe prodajati kot žrtev. To so namesto 
njega počeli drugi. Še več – sam je svoj montirani politični 
proces opisal kot komedijo. Znana je tudi njegova izjava, da 
je hvaležen cenzuri v Sovjetski zvezi, ker mu je preprečila 
objavo stvari, ki so bile že takrat brez vrednosti. To kaže na 
osebnost z veliko distance in samoironije, ki sta značilni 
tudi za dramo Demokracija!.
Bistveno pri njem je, da je obdržal kritično distanco do 
vseh političnih sistemov, v katerih je živel. Po drugi strani 
pa se mi zdi, da se cena, ki jo je moral plačati za takšno držo, 
skriva v neki njegovi drugi misli, spet globoko ironični: 
»Hvala bogu, da sem na tem svetu ostal brez domovine.«
Tudi junaki Demokracije!, predsednik in ministri fiktivne, 
a hkrati še kako stvarne države, s spreminjanjem notranjega 
družbenega ustroja nimajo prav nobenega problema. še več, 
zdi se, da jim je prav vseeno, za kakšno obliko družbene 
ureditve gre, važno, da se imajo dobro.
Čeprav se igra začne v socializmu, v majhni totalitarni 
državici, satelitu takratne Sovjetske zveze, se mi zdi, da je 
globlji interes skrit v drugem delu igre. Tekst zelo duhovito 
problematizira tezo o koncu zgodovine in zmagi kapitalizma, 
glavno kritično ost pa usmeri v demokratično kondicijo so-
dobnega sveta in vlogo politike v njem. Globalni kapitalizem 
se mu razkriva kot prostor brez politike v izvornem pomenu 
besede, ki naj bi pomenila modrost upravljanja z državo.
Na horizontu teze o koncu zgodovine se demokratična ideja 
izgublja in svet spreminja v džunglo, kjer vlada en sam zakon – 
zakon močnejšega. In ko se zgodovina konča, se začne zoologija, 
pravi Brodski. Demokracija postaja metafora za Potemkinovo 
vas, politika pa kulisa za zaščito družbenih privilegijev.
Demokracija! je zelo posebna tudi zato, ker Brodski 
ključne dramaturške elemente namenoma pušča odprte. 
Tako so na primer replike brez oseb, ki naj bi jih govorile. 
izbira je namenoma prepuščena režiserju in igralcem. Kako 
ste pristopili k besedilu, ki zahteva jasno konceptualno 
izhodišče? 
Demokracija! ni klasičen, zaokrožen dramski tekst, pa 
tudi ne postdramska forma, ampak je precej neobičajna 
zbirka dialogov, ki jih avtor ponuja gledališču, da jih uredi. 
Po svoje provocira, zapeljuje. Čeprav se pesniške zbirke 
in gledališkega teksta ne da primerjati, pa je imel Brodski 
podoben odnos tudi do poezije, za katero je dobil Nobelovo 
nagrado. Kot sam pravi, nikoli ni hotel urejati svojih zbirk; 
to je vedno prepuščal drugim.
Kakor koli – mi smo ta izziv sprejeli. Čeprav je igra odprta 
forma, pa je njena notranja vsebina povsem jasna in je oster 
odziv na čas, v katerem živimo. Brodski jadra po zgodovini, 
njegovi ministri obedujejo, svet pa razpada. Na tem smo 
gradili dramaturgijo. Hkrati smo se ogromno ukvarjali z 
vprašanjem igre. Kako ta tekst sploh igrati. In ugotovili, da 
si je treba predvsem sploh upati igrati. Kot referenco smo 
vzeli področje komičnega artizma v najširšem pomenu 
besede in hkrati blodili med Buñuelom in pantomimo, 
Duchampom in sodobnimi billboardi. Na koncu pa so vse 
reference samo neko orodje – ustrezni način igranja je treba 
iznajti na vajah.
Takšno prikazovanje zahteva veščino, ta pa zahteva talent. 
Samo z emocijami pri Brodskem ne prideš daleč. Avtor je 
enostavno preveč inteligenten in preveč izmuzljiv. Besedila 
se ne smeš lotiti na realističen način, saj nima takšnih situacij 
in psihologije. V realizmu so stvari vedno malo zapacane, 
tako kot življenje, ki ga posnema. Ugotovili smo, da mora 
biti pri naši predstavi forma natančna, na neki način kore-
ografirana. Zadeti mora površino, če hoče najti globino. Ni 
lažje poti.
Kako to, da ste se (glede na poetičnost tako strukture 
kot jezika) odločili še za songe, za glasbeno besedilno 
intervencijo?
Songi Janija Kovačiča so nastajali ves čas vzporedno z 
dramaturško priredbo ne povsem končanega teksta. In 
seveda skladno z režijskim konceptom. So avtorsko delo, ki 
prešije osnovno dramsko situacijo in ji hkrati da potrebno 
distanco. Po brechtovsko, če lahko rečem. Poezija je skozi 
songe pravzaprav vedno širila dramaturške in vsebinske 
reference družbeno angažiranega gledališča.  
poetičnost jezika in struktura dialoga ustvarjata atmos -
fero igrivosti, poezije. jezik junakov je sočen, pronicljiv, 
luciden. ogromno je ironije in distance, ki pa nista znak 
obupa, temveč vitalizma, ki ga Brodski črpa iz lastnega 
razumevanja sveta. Gre za prikaz izredne moči, optimizma. 
Norega optimizma, pravzaprav.
Besedilo ima več ravni. Pravzaprav je ves čas dvoumno. 
Res je, da ga preveva duh svetovljanstva, distance, ironije; 
polno pa je tudi bizarnih podrobnosti in cinične lucidnosti. 
Če je v čem norost Brodskega, je v eksplozivni zmesi dveh 
lastnosti: na eni strani polnokrvnega človeškega in umetni-
škega angažmaja, ki je značilen za vse njegovo življenje; in 
hkrati v prav neverjetni sposobnosti distance do vsega – tudi 
do lastne pozicije v svetu. Nobenega samopomilovanja in 
patetičnega jamranja. V družbi, ki premore vedno manj 
distance do česar koli, ki ji notorično manjka širši pogled na 
svet, se mi zdi takšno pisanje osvobajajoče. Globoko cenim 
njegovo duhovitost in distanco.
To se mi zdi na neki način pomembno tudi v kontekstu 
političnega gledališča danes. Kaj sploh to je? Tudi sam imam 
do tega vprašanja absolutno distanco. Skupina The Living 
Theatre je bila nekoč znana po tem, da so jo aretirali v vsaki 
državi, kjer je nastopala. Z malce cinizma bi lahko rekel, da 
so to danes lahko samo še mokre sanje političnega gledališča. 
Z zmagoslavjem (neo)liberalnega kapitalizma ne moreš biti 
več alternativa. Ali si del sistema ali pa te preprosto ni. Z 
drugimi besedami, političnost v gledališču danes največkrat 
ni nič manj kapitalska in prestižna zgodba kot katera koli 
druga. Kulturniške elite se znotraj sistema kregajo med seboj, 
vsi skupaj pa s politiko.  
Ne glede na to, da gre v bistvu za angažiran komentar 
družbenega dogajanja, torej za obliko političnega gleda -
lišča, besedilo zaradi svoje strukture ne dopušča pristopa 
klasične angažirane interpretacije, ki tako ali drugače želi 
stvari postaviti na svoje mesto ali pač s prstom pokazati 
na tiste, ki imajo prav, in tiste, ki se motijo.
Poezija ni politika in politika ni poezija. To Josif Brodski 
ve bolje od naju. In hkrati svoje pregnanstvo v Sibiriji, na 
kar ga je obsodila politika, označi za najbolj poetičen del 
svojega življenja. Kje so meje, kdo jih postavlja? Molière 
je zame še vedno izjemno aktualen, politično angažiran 
avtor. Pa ne čeprav je pisal verze, ampak prav zato. Sploh 
je bila komedija v zgodovini najbolj subverzivno orožje 
gledališča proti političnim in kulturnim oligarhijam. 
Zato so ji ukinili status »umetniškosti«. Kar je največja 
možna neumnost, ki pa ima še danes reflekse v sodobnem 
slovenskem teatru.
Glede na vloge junakov in njihove retorične spretnosti je 
jasno, da gre za inteligentne, duhovite in razgledane ljudi. 
Ne samo za politično, tudi za intelektualno elito.
Ki pa je na drugi strani tudi popolnoma omejena. Prav v 
tej omejenosti je njihova komičnost, saj se s svojimi funkci-
jami vred vedno znova reinkarnirajo iz sistema v sistem. So 
sleherniki, ki malce spominjajo na junake iz legendarnega 
družbenopolitičnega stripa Alan Ford. Tisto, kar je pri vsem 
grozljivo, so funkcije, ki jih zasedajo. 
Kar napeljuje na to, da gre po drugi strani za pesimi -
stično prognozo stanja takšnega ali drugačnega sistema. 
Tudi današnjega.
Med študijem nas je presenetilo, kako boleče aktualna 
je ta igra. Videti je, kot bi bilo besedilo napisano pred me-
secem dni.
pomenljivo je, da je bilo besedilo igrano zgolj enkrat, 
v londonskem Gate Theatru leta 1990. obstaja konkreten 
razlog, zakaj je bilo kljub nesporni kakovosti pravzaprav 
neigrano?
Ne vem. Je pa eden od razlogov gotovo v tem, da ni do-
končano. Če nekdo piše replike in se ne ukvarja s tem, kdo 
jih govori, se je treba pri priredbi vrniti precej na začetek. 
Oblikovati osnovne odnose, skozi to razviti zgodbo itn. To je 
zahtevnejše, kot če pišeš svoj tekst. Moram pa priznati, da sem 
pri tem užival. Če govorim kot režiser, imam raje zanimive 
igre, pa čeprav nedokončane, kot pa z mašno zapakirane 
povprečne drame, kjer se avtor še razburja okrog vsake 
vejice in pike. Brodski izziva, provocira gledališče – ampak 
to počne nadarjeno in duhovito.
V njegovih dialogih sem našel osnovno dramaturško nit 
– in ta je jasna. Gre za obedovanje, za požrtijo. Oba sistema, 
socializem in kapitalizem, sta predstavljena skozi predjed, 
glavno jed in sladico. Iz tega sem potegnil temeljno kon-
strukcijo predstave. Vse stvari so tako in drugače povezane 
s hranjenjem in praznjenjem. Njihovi meniji so groteskna 
slika konformizma in popolne odtujenosti od ljudstva. 
Če ga opazujemo skozi Demokracijo!, se nam Brodski 
razkrije kot človek vseh sistemov, sočasno pa je nekakšen 
ludens, ki ve vse in se lahko zato samo še smeje. s svojega 
planeta, jasno.
Se strinjam. Mislim, da smo se norosti v tem smislu med 
študijem vsi po malem nalezli. Vseeno pa predstavo končali 
z vprašajem, ne s klicajem.
po drugi strani pa je zelo sam. Tudi osamljen.
Sva se vrnila na začetek? Namigujete na njegovo izjavo 
»Hvala bogu, da sem na tem svetu ostal brez domovine.«? ¾
Matjaž Zupančič o drami Demokracija! avtorja Josifa Brodskega, ki prihaja na oder SNG Drama Ljubljana
josif Brodski
Demokr acija!
režija: Matjaž Zupančič
igrajo: Jernej Šugman, Bojan Emeršič,  
Jurij Zrnec, Silva Čušin, Barbara Ribnikar
premiera: 25. 9. 2015,  
Mala drama SNG Drama Ljubljana
Matjaž Zupančič, 
Jurij Zrnec, 
Jernej Šugman 
(fotografija z 
vaje)
Foto Peter Uhan
 23. septembra 2015
9
Dejanje
Bernhard je orjaški  
in zahteven zalogaj
Zala Dobovšek
26
. septembra bo v Prešernovem gleda-
lišču v Kranju premiera drame Pred 
upokojitvijo Thomasa Bernharda, 
enega najpomembnejših predstav-
nikov povojne avstrijske dramatike 
in literature. Bernhardova dramska 
pisava je bila vselej politična vsaj na dveh ravneh; najprej 
zaradi vsebine, v kateri je izražal ostro kritiko in odpor do 
(nacistično naravnane) avstrijske družbe, in nato v njego-
vi prepoznavni dramski strukturi, ki jo odlikuje specifika 
izbrušenega stila veličastnih monologov, preciznih nians 
dialoga in občutka za tragikomično.      
Dramo Pred upokojitvijo bo skozi izčiščen scenografski 
minimalizem in z natančnim psihološkim posluhom režirala 
Mateja Koležnik. 
Tokratno Bernhardovo besedilo Pred upokojitvijo z Joh-
nom Gabrielom Borkmanom in Heddo Gabler (ki ste ju 
režirali pred kratkim) povezuje izrojena in boleča zasebnost 
posameznikov, ki v družbi žanjejo ne le ugled in spoštova-
nje, ampak lahko tudi neposredno vplivajo na oblikovanje 
družbenega sistema. Kako razumete razmerje med pojmoma 
družine in družbe? 
Družina se mi zdi točka, kjer družbenopolitični ali, če 
hočete, ekonomski sistem dokončno ujame posameznika, ga 
naredi za svojega ujetnika. Pa ne govorim samo o obrabljeni 
floskuli, da se dokončno odpovemo svojim idealom in se 
prodamo kapitalu, ko moramo prehraniti svoje otroke. Pač 
pa tudi o mnogo zapletenejšem razmerju med intimnim in 
javnim oziroma med osebnimi ideali in družbenimi norma-
mi. Bolj kot so razmerja v družini patološka in večji kot je 
razkorak med tem, kar je dovoljeno in cenjeno v družini in 
družbi, bolj razcepljen in nevrotičen je posameznik.
Točno v ta razkorak je Bernhard umestil dve sestri in brata. 
In sicer v duhovno in duševno opustošenje spodobnih, dobro 
situiranih, družbeno privilegiranih ljudi, ki ne morejo in ne 
znajo prerasti pomanjkanja starševske ljubezni in ki se jim ni 
bilo treba soočiti s posledicami svojega družbenega ravnanja. 
Seveda je to tema, ki je blizu Ibsenovemu Borkmanu, a Borkman 
je megaloman, človek, ki služi lastni iluziji o svoji grandioznosti, 
sodnik Holler pa je negotov in dolgočasen povprečnež, ki je v 
določenem trenutku svojega življenja služil ideji, večji od sebe. 
Če takega vojaka v uniformi izdvojiš iz uniformirane množice, 
skozi uniformo preseva samo njegova osebna majhnost.
Z dramatiko Thomasa Bernharda se srečujete prvič. Nje-
gove zgodbe največkrat naplavljajo osamljene, zapuščene, 
pogosto izobčene osebe, ki jim besede oziroma dialog s 
samim seboj ostaja edina tolažba pred neznosno tišino 
sveta in strahom pred lastnim propadom, smrtjo. Gre za 
dramsko strukturo nizanja zgoščenih monologov, miselnih 
ponavljanj in občutljive, intimne tematike, ki brez dvoma 
zahtevajo poseben režijski in igralski posluh.
Bernhardovske monologe razumem kot nenehno po-
navljanje izpraznjenih verbalnih in mentalnih vzorcev, ki 
služijo temu, da preglasijo notranjo misel. Njegovi junaki 
govorijo zato, da se ne bi slišali. Da ne bi mislili. Govorijo, 
da sploh lahko bivajo. Z nenehnim ponavljanjem istih tem, 
zapisom brez ločil in obsesivnim ritmom replike jih avtor 
umakne iz varnega polja psihologije in čutenja. In tako 
počasi postanejo gole eksistence, če že ne beckettovski, pa 
vsaj pinterjevski liki.
Bernhard je orjaški in zahteven zalogaj. Predvsem za igral-
ca. Ne samo zaradi ogromne količine teksta, ki je le redko 
dialog, ampak zaradi obsesivnega toka misli, ki ves čas vztraja 
na tanki meji med realizmom in absurdom, med psihologijo 
lika in njegovo diagnozo. In zaradi tega ogromnega igralskega 
deleža sem morala kot režiserka še bolj natančno očistiti svoja 
orodja: scenografijo, mizansceno, luč, glasbeno opremo ... 
Skratka, zminimalizirati vsa sredstva, ki so mi kot režiserju 
na voljo, da podprem ali skrijem, z eno besedo »zapakiram« 
igralca v neki režijski koncept. Naš Bernhard je zelo zelo gola 
slika zaupanja in zmogljivosti ekipe. Brez fotošopa.
V drami Pred upokojitvijo je Rudolf Höller predsednik 
sodišča in nekdanji esesovski oficir, torej figura z zajetnim 
političnim zaledjem, ki se je napaja na ideji nacizma. Ber-
nhard je bil drzen kritik avstrijske polpretekle zgodovine 
in zato tudi v nenehnem konfliktu s svojim (bivanjskim 
in ustvarjalnim) okoljem. V drami nacistično ideologijo 
ponazarja zelo konkretno, a hkrati si ta motiv jemlje tudi 
kot nagovarjanje v nekem širšem spektru, med drugim na 
nivoju posameznika kot sredstva za dosego cilja.
Tako kot Elfriede Jelinek se tudi Bernhard vztrajno zaleta-
va v človeka in družbo, ki ni obračunala s svojim nacizmom. 
Tisto, kar se meni zdi srhljivo, točno in zastrašujoče, je njegov 
portret otroka, ki je rasel brez starševske ljubezni in zrasel v 
strahopetno pokveko, ki vztrajno zavrača soočenje z lastno 
odgovornostjo. In še enkrat nam jasno in brezkompromisno 
potunka nos v resnico, ki si jo, posebej v današnjem času, 
premalokrat ponavljamo: za fašizem so odgovorni spodobni, 
strahopetni malomeščani.  
Tam, kjer Bernhard obračunava z nemško družbo, se pravi 
v segmentu, kjer se besedilo (in predvsem lik najmlajše 
sestre, revolucionarke Clare) navezuje na škandal v zvezi 
s sodnim procesom proti skupini Baader -Meinhof in kjer 
razgalja nemško licemerje oziroma tihi družbeni konsenz, 
da lahko bivši člani SS po vojni mirno živijo svoje politično 
življenje celo kot sodniki in predsedniki države, skratka v 
delu, ki je ob prvi uprizoritvi dvignil največ prahu, pa bo 
slovenski publiki verjetno ostal nerazumljiv. 
Kot uvod v dramo Bernhard zapiše misel Henryja Jamesa: 
Kaj je značaj drugega kot determinacija dogodka, dejanja? 
Ena od replik Höllerja pa je tudi: Ni človeka, ki bi lahko 
določil potek svojega življenja. Pride na svet in umre. Kar je 
vmes, na to nima nobenega vpliva. Kako razumete tovrstne 
maksime, koliko so vplivale na vaš pristop k razumevanju 
dramske predloge in principu uprizarjanja?
Seveda tudi sama mislim, da človeka sodimo po njego-
vih dejanjih, ne po tem, kar misli in čveka o sebi. Replika 
sodnika Höllerja pa je misel, ki se je mora vztrajno oklepati 
človek, ki se ni sposoben soočiti z lastno krivdo. Misel, ki 
me je preganjala skozi ves študij, pa je stavek, ki ga izreče 
sodnik Höller v tretjem dejanju: »V resnici je bil Rösch reva ... 
Ampak na koncu so ravno taki najbolj neskrupulozni. Nič 
ga ni prizadelo, da jih je na tisoče in tisoče poslal v plinsko 
peč. Nič ga ni prizadelo ...«
Vendar pa je v drami navkljub tragičnemu, resnobnemu 
in zgodovinsko-politično strahotnemu kontekstu navzoča 
linija komičnosti, ki je značilna za Bernhardovo pisavo. 
Kako uravnavati ti dve ravni, da nato v (režijski in igralski) 
sporočilnosti ne prevlada le ena, ampak odigrata vlogo 
nerazdružljivega dvojca, ki za lastno osmišljanje in učinek 
nujno potrebujeta drug drugega?
Mislim, da je ta tanka meja pravzaprav vprašanje izbora 
žanra. Je to farsa ali groteska? Sama bi si želela, da bi naša 
igra bolela, prestrašila, da bi vzbudila nelagodje. In zdelo bi 
se mi narobe, če bi se v dvorani lahko počutili superiorne 
nad kreaturami, ki jih gledamo na odru.
In še pragmatičen zaključek. Akt upokojitve danes do-
biva nove dimenzije, ki se seveda navezujejo na to, da se 
sodobni človek eksistencialno dokazuje in samorealizira 
prav z nenehnim delom in občutkom oziroma željo, da je 
tej družbi pomemben oziroma celo nepogrešljiv …
Kot gospa v menopavzi, ki nenehno dela, o tem ne morem 
in nočem poglobljeno razmišljati (smeh). ¾
Mateja Koležnik, gledališka režiserka
Thomas bernhard: PReD UPokoJITvIJo
Režija: 
Mateja Koležnik
Igrajo: 
Borut Veselko 
Darja Reichman 
Vesna Jevnikar
Premiera: 
26. 9. 2015, Prešernovo gledališče Kranj
Foto Aleš Černivec
BERNHARdo VsKE moNolo GE 
RAZumEm Ko T NENEHNo 
poNAV l JANJE IZpRAZNJENIH 
VERBAl NIH IN mENTAl NIH 
VZo RcEV, KI služIJo TEmu, d A 
pREGl AsIJo N o TRANJo mIsEl. 
NJEGo VI JuNAKI Go Vo RIJo 
ZATo, d A sE NE BI sl IšAl I. 
dA NE BI mIslI l I. GoV o RIJo, 
dA sploH l AHKo BIVAJo.
kar ga je obsodila politika, označi za najbolj poetičen del 
svojega življenja. Kje so meje, kdo jih postavlja? Molière 
je zame še vedno izjemno aktualen, politično angažiran 
avtor. Pa ne čeprav je pisal verze, ampak prav zato. Sploh 
je bila komedija v zgodovini najbolj subverzivno orožje 
gledališča proti političnim in kulturnim oligarhijam. 
Zato so ji ukinili status »umetniškosti«. Kar je največja 
možna neumnost, ki pa ima še danes reflekse v sodobnem 
slovenskem teatru.
Glede na vloge junakov in njihove retorične spretnosti je 
jasno, da gre za inteligentne, duhovite in razgledane ljudi. 
Ne samo za politično, tudi za intelektualno elito.
Ki pa je na drugi strani tudi popolnoma omejena. Prav v 
tej omejenosti je njihova komičnost, saj se s svojimi funkci-
jami vred vedno znova reinkarnirajo iz sistema v sistem. So 
sleherniki, ki malce spominjajo na junake iz legendarnega 
družbenopolitičnega stripa Alan Ford. Tisto, kar je pri vsem 
grozljivo, so funkcije, ki jih zasedajo. 
Kar napeljuje na to, da gre po drugi strani za pesimi-
stično prognozo stanja takšnega ali drugačnega sistema. 
Tudi današnjega.
Med študijem nas je presenetilo, kako boleče aktualna 
je ta igra. Videti je, kot bi bilo besedilo napisano pred me-
secem dni.
pomenljivo je, da je bilo besedilo igrano zgolj enkrat, 
v londonskem Gate Theatru leta 1990. obstaja konkreten 
razlog, zakaj je bilo kljub nesporni kakovosti pravzaprav 
neigrano?
Ne vem. Je pa eden od razlogov gotovo v tem, da ni do-
končano. Če nekdo piše replike in se ne ukvarja s tem, kdo 
jih govori, se je treba pri priredbi vrniti precej na začetek. 
Oblikovati osnovne odnose, skozi to razviti zgodbo itn. To je 
zahtevnejše, kot če pišeš svoj tekst. Moram pa priznati, da sem 
pri tem užival. Če govorim kot režiser, imam raje zanimive 
igre, pa čeprav nedokončane, kot pa z mašno zapakirane 
povprečne drame, kjer se avtor še razburja okrog vsake 
vejice in pike. Brodski izziva, provocira gledališče – ampak 
to počne nadarjeno in duhovito.
V njegovih dialogih sem našel osnovno dramaturško nit 
– in ta je jasna. Gre za obedovanje, za požrtijo. Oba sistema, 
socializem in kapitalizem, sta predstavljena skozi predjed, 
glavno jed in sladico. Iz tega sem potegnil temeljno kon-
strukcijo predstave. Vse stvari so tako in drugače povezane 
s hranjenjem in praznjenjem. Njihovi meniji so groteskna 
slika konformizma in popolne odtujenosti od ljudstva. 
Če ga opazujemo skozi Demokracijo!, se nam Brodski 
razkrije kot človek vseh sistemov, sočasno pa je nekakšen 
ludens, ki ve vse in se lahko zato samo še smeje. s svojega 
planeta, jasno.
Se strinjam. Mislim, da smo se norosti v tem smislu med 
študijem vsi po malem nalezli. Vseeno pa predstavo končali 
z vprašajem, ne s klicajem.
po drugi strani pa je zelo sam. Tudi osamljen.
Sva se vrnila na začetek? Namigujete na njegovo izjavo 
»Hvala bogu, da sem na tem svetu ostal brez domovine.«? ¾
Matjaž Zupančič o drami Demokracija! avtorja Josifa Brodskega, ki prihaja na oder SNG Drama Ljubljana
Matjaž Zupančič, 
Jurij Zrnec, 
Jernej Šugman 
(fotografija z 
vaje)
Foto Peter UhAn
10
Problemi
 23. septembra 2015
Boj za stanovanje  
mladim krade življenje
s
lovenci živimo v premajhnih sta-
novanjih. Raziskave kažejo, da 
smo na samem repu Evropske 
unije: naša bivališča so prenase-
ljena in v slabem stanju. Nekateri 
kazalci kažejo, da je tako slabo le 
še v Romuniji. Paradoksalno pa se uvrščamo 
na sam vrh lestvice (v primerjavi z drugimi 
evropskimi državami) glede zadovoljstva s 
svojim stanovanjem, kar žalostno priča o 
stari zgodbi hlapca, zadovoljnega z malim. 
Čeprav Slovenci prvič v zgodovini živimo 
na svojih tleh, je dostop do lastnega doma 
mladim, ki si ustvarjajo svojo družino ali 
gospodinjstvo in s tem stanovanjsko kari-
ero, skoraj nemogoč. 
Povsem zgrešena stanovanjska politika 
oz. dejstvo, da ta pravzaprav ne obstaja, je 
privedlo do izredno visokih cen nepremič-
nin; nakup dostojnega bivališča predstavlja 
neizmerno breme, ki si ga ne moremo privo-
ščiti brez pomoči sorodnikov ali oderuškega 
vseživljenjskega kredita, medtem ko druga 
izbira ponuja – najemništvo na (črnem) trgu 
– človeka nevredno, negotovo bivanje: ne-
okusni in diskriminatorni nepremičninski 
oglasi za visoke najemnine ponujajo smrde-
ča stanovanja, polna oguljenega pohištva, 
ki ga najemodajalci ne dovolijo odstraniti. 
Ostaja seveda še tretja, najbolj sprevržena 
in žal čedalje pogostejša možnost – da mladi 
sploh ne odidejo od doma. Država namreč 
pot do te najosnovnejše dobrine, strehe nad 
glavo, povsem prepušča državljanom samim 
oz. njihovim staršem. No, prejšnji petek je 
vlada končno, po šestih letih, sprejela nov 
Nacionalni stanovanjski program.
Standard slab, 
zadovoljstvo veliko
Problem kakovosti bivanja v stanovanju 
je pri nas pomenljiv že s terminološkega 
vidika: dvosobno stanovanje v Sloveniji 
pomeni stanovanje z dnevno sobo in eno 
spalnico, kar v izhodišču napeljuje na od-
rekanje družabnega osrednjega prostora 
nekega gospodinjstva v korist še enega 
spalnega prostora. Kaj to pomeni za intimo 
nekega para oz. samohranilca, za družabno 
življenje, za sproščeno igro, učenje in zaba-
vo? Iz dejstva, da je večina naših stanovanj 
dvo- ali trosobnih in večina gospodinjstev 
tri- ali štiričlanskih, lahko sklepamo, da 
je ali dnevna soba hkrati tudi spalnica ali 
si starši in otroci spalnico delijo. Zahteva 
po ločitvi spalnih od ostalih prostorov in 
funkcij v stanovanju je že stara, v Evropi 
je dobila domovinsko pravico konec 19. 
stoletja (Pugh, 1980; iz Mandič, 1999). 
Na potrebo po ločevanju otrokove spal-
nice od spalnice staršev opozarja tudi eden 
naših sogovornikov, dr. Richard Sendi z 
Urbanističnega inštituta: »Zahtevo po lo-
čeni spalnici staršev in otrok so v definicijo 
primernega stanovanja vključili že angleški 
stanovanjski reformatorji konec 19. stole-
tja.« V prenaseljenih stanovanjih se poveča 
število prisiljenih socialnih stikov, ki »lahko 
privedejo do medsebojne agresije, zadrža-
nosti posameznih članov znotraj družinske 
skupnosti, spolno deviantnega obnašanja, 
psiholoških stisk ali fizičnih bolezni« (lon-
donska razvojna agencija 2010). 
V takšnih razmerah po podatkih Euro-
stata iz leta 2011 živi skoraj 40 odstotkov 
Slovencev. Eden od razlogov je stavbna za-
puščina socialističnega obdobja, ki je vsem 
omogočalo streho nad glavo (kje so ti časi?); 
posledično je bilo treba zagotoviti veliko 
količino stanovanj (večino slovenskega 
stavbnega fonda je bilo zgrajenega v času 
socializma), katerih prednostna naloga je 
bila, da so zgrajena hitro, da niso prevelika 
(maksimalni normativ je bil 16 m2 na ose-
bo) in da so krojena po zahtevah rastoče 
gradbene in pohištvene industrije (švedski 
standard).  
Celo prej opisanemu neugodnemu štetju 
sob navkljub je Slovenija ena od držav z 
najmanjšim številom sob na prebivalca, in 
sicer 1,2: na slabšem so le še v Turčiji z 1,1 
sobe na osebo in na Poljskem z 0,9, medtem 
ko so nas prehitele tudi države pristopnice 
z nižjo gospodarsko razvitostjo, kot npr. 
Bolgarija, Litva ali Slovaška, na zahodu pa 
se vrednosti gibljejo okrog 2 (prva je Belgija 
s kar 2,7 sobe na osebo). 
Med najslabšimi smo tudi po »občutni 
stanovanjski prikrajšanosti« (kazalci so vla-
ga v stanovanju, odsotnost sanitarij ipd.), 
po številu kvadratnih metrov stanovanjske 
površine na osebo pa v spodnji polovici. 
Povprečje v E15 je 35 m2, v Sloveniji pa 25 
m2, a podatek spet ne kaže realne slike: 
dviguje ga relativno velika kvadratura dru-
žinskih hiš, ki pri nas predstavlja polovico 
stavbnega fonda. V njih velik del zavzemajo 
servisni prostori, kot so shrambe, garaže 
ipd., dejanski stanovanjski prostor pa je 
mnogo manjši – če bi bil podatek mero-
dajen, bi povprečna štiričlanska družina 
živela na 100 m2, kar v praksi ne drži. Na 
razkorak med statistiko in realnim stanjem 
vpliva tudi povsem nesprejemljivo dejstvo, 
da je kar 21 odstotkov stanovanj v Sloveniji 
nenaseljenih, od tega skoraj 10.000 novih. 
Richard Sendi meni, da bi bilo prav, če bi si 
dejanskih 25 m2 na osebo Slovenci zadali 
kot realni cilj za dostojno bivanje. Prese-
netljivo pa smo po statističnih raziskavah 
v samem vrhu z zadovoljstvom s svojim 
stanovanjem. Komentar ni potreben. 
Ljubljana, najdražja 
evropska prestolnica
Cena stanovanj je močno previsoka. V 
devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko 
je po spremembi sistema javna lastnina 
začela veljati za slabo, privatna pa za od-
rešujočo, in je Jazbinškov zakon omogočil 
privatizacijo družbenih stanovanj po zelo 
dostopnih cenah (to je bilo dobro le za tiste, 
ki so ga kupili – razprodalo se je petino vsega 
stavbnega fonda, da je delež javnega padel 
s 30 na 9 odstotkov), se je začel oblikovati 
trg, ki je temeljil na zakonitostih ponudbe 
in povpraševanja; poleg tega javni sektor ni 
poskrbel za ustrezno ponudbo zemljišč za 
gradnjo, zazidljiva zemljišča so se močno 
podražila, cvetelo je kartelno dogovarjanje 
Foto Roman Šipić
ponudnikov tržnih stanovanj. Cene so se 
do leta 2008 z začetkom gospodarske krize 
konstantno dvigovale, med letoma 2002 in 
2007 so zrasle za skoraj 100 odstotkov. Cene 
stanovanj v Ljubljani so danes podobne 
tistim v Berlinu ali na Dunaj, pri čemer je 
naša kupna moč neprimerljivo nižja, kar 
pomeni, da Slovencem nakup stanovanja 
predstavlja hudo finančno obremenitev. Naj 
navedemo, da je razmerje med povprečno 
letno plačo in povprečnim stanovanjem v 
Berlinu 1 : 6, v Kopenhagnu 1 : 7, v znano 
dragem Londonu pa 1 : 15 (House in the City, 
2013); po našem hitrem izračunu to v Lju-
bljani znaša okrog 1 : 13, kar Ljubljano uvršča 
med najdražje evropske prestolnice. 
O tem, da zgolj trg očitno ne more reševati 
problema stanovanjske oskrbe prebivalstva, 
smo se pogovarjali z Markom Peterlinom z 
Inštituta za politike prostora. Ugotavlja, da 
je bistveni problem v Sloveniji država, ki 
je pravzaprav dvignila roke od vlaganja v 
stanovanjsko politiko. Takoj po osamosvo-
jitvi smo sicer ustanovili Javni stanovanjski 
sklad, a je izpolnil le 16 odstotkov predvi-
denih ukrepov. Nacionalni stanovanjski 
program smo sprejeli šele leta 2000, veljal 
je do leta 2009 in bil povsem neustrezen. 
Zadnjih šest let smo popolnoma brez pro-
grama, kar je nezaslišano. O tem, koliko 
država vlaga v reševanje stanovanjskega 
vprašanja svojih državljanov, zgovorno priča 
odstotek proračuna, ki ga vloži v izvajanje 
ukrepov, kot so gradnja neprofitnih stano-
vanj, nizkoobrestni krediti ipd.: v Zahodni 
Evropi okoli 1odstotek, povprečje v EU je 
0,54 odstotka, v Sloveniji pa le 0,04 odstot-
ka, torej kar desetkrat (!) manj kot evropsko 
povprečje in dvajsetkrat manj kot denimo v 
Avstriji. Celo nov Nacionalni stanovanjski 
program, sprejet prejšnji teden, ne določa, 
koliko denarja naj bi država namenila za 
izvajanje stanovanjske politike. Na Dunaju 
je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja socia-
listična vlada začela odkupovati zemljišča 
in na njih graditi neprofitna stanovanja. 
Sistem je tako utečen, da danes katerikoli 
prebivalec Dunaja na neprofitno najemni-
ško stanovanje ne čaka več kot leto in pol, 
medtem ko je v Ljubljani dobilo mesto v 
neprofitnem najemniškem stanovanju na 
zadnjem razpisu le 14 odstotkov upraviče-
nih prosilcev. 
Stranke nimajo pojma
Struktura stanovanjskega fonda je v Slo-
veniji izrazito lastniška: po uradnih podat-
kih je 90 odstotkov stanovanj lastniških, 9 
pa najemnih, kar je značilno za postkomu-
nistične države. V Avstriji je najemniških 
stanovanj več kot 30 odstotkov, v Nemčiji pa 
kar polovica. Peterlin zagovarja tezo, da je 
treba tudi strukturo v Sloveniji spremeniti 
v prid najemniških stanovanj, predvsem 
neprofitnih socialnih najemniških stano-
vanj (ter stanovanjskih kooperativ ipd. – lep 
primer je Švica), ki bodo ponujala privlačno 
alternativo, omogočala večjo mobilnost 
in hitrejši odhod mladih od doma, s svojo 
navzočnostjo na trgu pa znižala tudi tržne 
najemnine. Te so danes previsoke, trg pa 
podivjan. Peterlin pravi, da bi bilo najemni-
ška razmerja na trgu nujno urediti tako, da 
bosta z njimi zavarovana tako lastnik kot 
najemnik: neprimerno boljše je denimo 
urejeno področje avtomobilskih zavaro-
vanj, pa avtomobil ni temeljna človekova 
pravica kot dom. 
Richard Sendi z UI nam postreže z za-
nimivo raziskavo tržnih najemniških sta-
novanj. Statistika namreč zajema le tista, 
ki so uradno zavedena, zato so izvedli 
neposredno raziskavo na 150 oglaševanih 
Slovenija je ena od držav z najmanjšim številom 
Sob na prebivalca, in Sicer 1,2. na Slabšem So le 
še v turčiji z 1,1 Sobe na oSebo in na poljSkem 
z 0,9, medtem ko naS prehitijo tudi države 
priStopnice z nižjo goSpodarSko razvitoStjo, 
kot npr. bolgarija, litva ali Slovaška, na 
zahodu pa Se vrednoSti Sučejo okoli 2 
(prednjači belgija S kar 2,7 Sobe na oSebo).
JanJa Brodar
 23. septembra 2015
11
Problemi
Boj za stanovanje  
mladim krade življenje
žinskih hiš, ki pri nas predstavlja polovico 
stavbnega fonda. V njih velik del zavzemajo 
servisni prostori, kot so shrambe, garaže 
ipd., dejanski stanovanjski prostor pa je 
mnogo manjši – če bi bil podatek mero-
dajen, bi povprečna štiričlanska družina 
živela na 100 m2, kar v praksi ne drži. Na 
razkorak med statistiko in realnim stanjem 
vpliva tudi povsem nesprejemljivo dejstvo, 
da je kar 21 odstotkov stanovanj v Sloveniji 
nenaseljenih, od tega skoraj 10.000 novih. 
Richard Sendi meni, da bi bilo prav, če bi si 
dejanskih 25 m2 na osebo Slovenci zadali 
kot realni cilj za dostojno bivanje. Prese-
netljivo pa smo po statističnih raziskavah 
v samem vrhu z zadovoljstvom s svojim 
stanovanjem. Komentar ni potreben. 
Ljubljana, najdražja 
evropska prestolnica
Cena stanovanj je močno previsoka. V 
devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko 
je po spremembi sistema javna lastnina 
začela veljati za slabo, privatna pa za od-
rešujočo, in je Jazbinškov zakon omogočil 
privatizacijo družbenih stanovanj po zelo 
dostopnih cenah (to je bilo dobro le za tiste, 
ki so ga kupili – razprodalo se je petino vsega 
stavbnega fonda, da je delež javnega padel 
s 30 na 9 odstotkov), se je začel oblikovati 
trg, ki je temeljil na zakonitostih ponudbe 
in povpraševanja; poleg tega javni sektor ni 
poskrbel za ustrezno ponudbo zemljišč za 
gradnjo, zazidljiva zemljišča so se močno 
podražila, cvetelo je kartelno dogovarjanje 
Foto Roman Šipić
ponudnikov tržnih stanovanj. Cene so se 
do leta 2008 z začetkom gospodarske krize 
konstantno dvigovale, med letoma 2002 in 
2007 so zrasle za skoraj 100 odstotkov. Cene 
stanovanj v Ljubljani so danes podobne 
tistim v Berlinu ali na Dunaj, pri čemer je 
naša kupna moč neprimerljivo nižja, kar 
pomeni, da Slovencem nakup stanovanja 
predstavlja hudo finančno obremenitev. Naj 
navedemo, da je razmerje med povprečno 
letno plačo in povprečnim stanovanjem v 
Berlinu 1 : 6, v Kopenhagnu 1 : 7, v znano 
dragem Londonu pa 1 : 15 (House in the City, 
2013); po našem hitrem izračunu to v Lju-
bljani znaša okrog 1 : 13, kar Ljubljano uvršča 
med najdražje evropske prestolnice. 
O tem, da zgolj trg očitno ne more reševati 
problema stanovanjske oskrbe prebivalstva, 
smo se pogovarjali z Markom Peterlinom z 
Inštituta za politike prostora. Ugotavlja, da 
je bistveni problem v Sloveniji država, ki 
je pravzaprav dvignila roke od vlaganja v 
stanovanjsko politiko. Takoj po osamosvo-
jitvi smo sicer ustanovili Javni stanovanjski 
sklad, a je izpolnil le 16 odstotkov predvi-
denih ukrepov. Nacionalni stanovanjski 
program smo sprejeli šele leta 2000, veljal 
je do leta 2009 in bil povsem neustrezen. 
Zadnjih šest let smo popolnoma brez pro-
grama, kar je nezaslišano. O tem, koliko 
država vlaga v reševanje stanovanjskega 
vprašanja svojih državljanov, zgovorno priča 
odstotek proračuna, ki ga vloži v izvajanje 
ukrepov, kot so gradnja neprofitnih stano-
vanj, nizkoobrestni krediti ipd.: v Zahodni 
Evropi okoli 1odstotek, povprečje v EU je 
0,54 odstotka, v Sloveniji pa le 0,04 odstot-
ka, torej kar desetkrat (!) manj kot evropsko 
povprečje in dvajsetkrat manj kot denimo v 
Avstriji. Celo nov Nacionalni stanovanjski 
program, sprejet prejšnji teden, ne določa, 
koliko denarja naj bi država namenila za 
izvajanje stanovanjske politike. Na Dunaju 
je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja socia-
listična vlada začela odkupovati zemljišča 
in na njih graditi neprofitna stanovanja. 
Sistem je tako utečen, da danes katerikoli 
prebivalec Dunaja na neprofitno najemni-
ško stanovanje ne čaka več kot leto in pol, 
medtem ko je v Ljubljani dobilo mesto v 
neprofitnem najemniškem stanovanju na 
zadnjem razpisu le 14 odstotkov upraviče-
nih prosilcev. 
Stranke nimajo pojma
Struktura stanovanjskega fonda je v Slo-
veniji izrazito lastniška: po uradnih podat-
kih je 90 odstotkov stanovanj lastniških, 9 
pa najemnih, kar je značilno za postkomu-
nistične države. V Avstriji je najemniških 
stanovanj več kot 30 odstotkov, v Nemčiji pa 
kar polovica. Peterlin zagovarja tezo, da je 
treba tudi strukturo v Sloveniji spremeniti 
v prid najemniških stanovanj, predvsem 
neprofitnih socialnih najemniških stano-
vanj (ter stanovanjskih kooperativ ipd. – lep 
primer je Švica), ki bodo ponujala privlačno 
alternativo, omogočala večjo mobilnost 
in hitrejši odhod mladih od doma, s svojo 
navzočnostjo na trgu pa znižala tudi tržne 
najemnine. Te so danes previsoke, trg pa 
podivjan. Peterlin pravi, da bi bilo najemni-
ška razmerja na trgu nujno urediti tako, da 
bosta z njimi zavarovana tako lastnik kot 
najemnik: neprimerno boljše je denimo 
urejeno področje avtomobilskih zavaro-
vanj, pa avtomobil ni temeljna človekova 
pravica kot dom. 
Richard Sendi z UI nam postreže z za-
nimivo raziskavo tržnih najemniških sta-
novanj. Statistika namreč zajema le tista, 
ki so uradno zavedena, zato so izvedli 
neposredno raziskavo na 150 oglaševanih 
tržnih stanovanjih in se predstavljali kot 
študentje. Približno polovica »anketiranih« 
najemodajalcev sprejme denar »na roko«, 
kot najemnike pa si želijo študente. Te je 
namreč lažje »vreči ven« in najbolj redno 
plačujejo, saj imajo zaledje študentskih sub-
vencij in staršev. Sendi se v raziskavi spra-
šuje, zakaj skoraj petindvajset let po uvedbi 
stanovanjskih reform najbolj kompetentni 
organi države niso ničesar naredili za zago-
tavljanje normalnega delovanja zasebnega 
najemnega stanovanjskega sektorja? In pri-
de do žalostnega ugotovitve, da »nobena od 
parlamentarnih strank, ki so odgovorile na 
anketo, ni nedvoumno navedla, da se je 
kdajkoli resno ukvarjala s to problematiko«. 
Tudi Peterlin meni, da neurejeno stanovanj-
sko področje pravzaprav pomeni odlično 
politično priložnost, ki je nihče ne zgrabi. 
Zakaj? Ker nam Evropa tega ni ukazala. 
Tudi povsem svež Nacionalni stanovanjski 
program ne določa, kakšen odstotek pro-
računa bo v novem obdobju namenjen tej 
tematiki. Stanovanjska politika je namreč 
eno od t. i. subsidiarnih področij v EU, ki 
jih država ureja sama. In če nam ne ukažejo, 
potem ne znamo. Breme države morajo s 
finančno pomočjo ali kar pod svojo streho 
prevzeti starši, kar je značilno za države 
Južne Evrope.
Je vsaj manj za pospravljati
Odhod mladih od doma je v Sloveniji 
eden najpoznejših v Evropi. S to proble-
matiko se že dolga leta temeljito ukvarja 
dr. Srna Mandič s FDV, ki nas je oskrbela 
s ključnimi podatki: »Slovenija sodi med 
tri evropske države z najvišjim odstotkom 
mladih, tako moških kot žensk, ki živijo s 
starši. Višji odstotek je najti le na Malti in v 
Italiji. S tem se povsem približuje položaju v 
južnoevropskih državah, kjer mladi najdlje 
ostanejo v stanovanju staršev. V nasprotju z 
mladimi Slovenci (do petintridesetega leta 
jih kar 48 (!) odstotkov živi pri starših) pa 
je denimo takih mladih Švedov, ki pred-
stavljajo drugo skrajnost, le 10 odstotkov. 
Za Slovenijo je zaskrbljujoč tudi podatek o 
tipu stanovanja, v katerem živijo mladi, ki 
si ustvarijo lastno gospodinjstvo: v samem 
vrhu, na 3. mestu, smo po odstotku uporab-
nikov brez najemnine, torej v stanovanju, ki 
ga mladim (v praksi največkrat v družinski 
hiši) v uporabo predajo starši ali sorodniki. 
Ta oblika stanovanjske oskrbe sicer prevla-
duje zlasti v Južni Evropi«. 
Podatki za Slovenijo torej jasno kažejo na 
občutno in vse večjo vlogo, ki jo ima druži-
na pri stanovanjski oskrbi mladih v obeh 
primerih – ko mladi odrasli živijo s starši 
ali ko živijo v samostojnem stanovanju v 
lasti sorodnika (staršev) in ne plačujejo na-
jemnine. Ključna vloga take pomoči hkrati 
tudi opozarja na težavnost razmer tistih 
mladih, ki takšnega sorodstvenega zaledja 
nimajo. V Sloveniji kar 68 odstotkov vseh 
prebivalcev živi v enodružinskih hišah, te 
pa predstavljajo polovico vsega stavbne-
ga fonda v Sloveniji. Večina teh hiš je bila 
zgrajena v obdobju prejšnje države, vse po 
istih slabih tipskih načrtih s premajhnimi 
sobami in dodatnim nadstropjem, ki mlade 
sili, da ostanejo doma. Ob skorajšnji menjavi 
generacij velikega dela populacije se bo ta 
problem ob neukrepanju države vlekel v 
neskončnost. 
Ob prehodu v »zares« lastno stanovanje 
mladi živijo v manj ugodnih razmerah kot 
poprej pri starših, še zlasti, če imajo otroke. 
Tega trenda, ki se zdi v Sloveniji povsem 
naraven in samoumeven, nikakor ni mo-
goče zaznati v večini drugih članic EU. Ko 
se pogovarjam s starši otrok v vrtcu, ki ga 
obiskuje moja hči, se jim zdi povsem spre-
jemljivo, da v dvosobnem stanovanju edino 
spalnico namenijo otroški sobi, v kateri je 
pograd, zakonca pa spita v dnevni sobi. Star-
ši se ob tem radi pošalijo, da je v majhnem 
stanovanju manj za pospravljati; kar seveda 
ne drži. Vzdrževanje reda v natlačenem sta-
novanju je celodnevno frustrirajoče delo, saj 
preveč predmetov in prisiljenih socialnih 
stikov onemogoča, da bi ostalo stanovanje 
med uporabo kadarkoli dlje časa urejeno. 
Mandičeva pravi, da so stanovanjske raz-
mere mladih najboljši pokazatelj in merilo 
delovanja celotnega sistema stanovanjske 
oskrbe; mladi so namreč najbolj dinamičen 
in izpostavljen akter v tem sistemu in so 
najbolj na udaru sprememb (npr. rasti cen 
in najemnin, obrestnih mer itn.). 
Vlaganje v neizkoriščeni 
potencial
Obstoječi instrumenti stanovanjske po-
litike ne odpravljajo dovolj uspešno vseh 
ovir za vstop na stanovanjski trg. Dostop do 
posojila, ki je ključna vstopnica, je za mla-
de pogosto onemogočen zaradi zahtevane 
visoke lastne udeležbe oziroma garancije 
v obliki zaposlitve za nedoločen čas. To, 
da je na stanovanjskem trgu premalo raz-
ličnih ponudnikov raznovrstnih tipov sta-
novanj, se kaže prav v nezadostni ponudbi 
najemnih stanovanj. Večina naših virov in 
sogovornikov se strinja, da je nujno povečati 
število najemnih stanovanj. Država potre-
buje vsaj 30 odstotkov najemnih stanovanj, 
da bi lahko mladi nemoteno vstopali na 
stanovanjski trg in da bi bila lahko nasploh 
delovna sila dovolj prostorsko fleksibilna 
(Mulder 2006). 
In če je neizmerna želja po lastnem 
stanovanju Slovencem kot vsem drugim 
Slovanom vrojena, bi bilo morda smisel-
no pregledati belgijski model, kjer imajo 
najvišji stanovanjski standard v Evropi 
(zgoraj omenjeni podatek o številu sob), 
pa je večina stanovanj lastniških, kar 85 
odstotkov. Mladim ob odhodu od doma 
država za nakup prve nepremičnine ponudi 
kredit brez obresti. 
Torej, če doslej država ni zmogla urejati 
razmerij niti 2 odstotkov stavbnega fonda, 
kolikor je uraden podatek za število tržnih 
najemniških stanovanj, Javni stanovanjski 
sklad pa se je sprevrgel v farso, v kateri je 
peščica močno obogatela (veliko »socialnih« 
stanovanj na Mesarski v Ljubljani, ki jih je 
izdelal sklad, danes na nepremičninskem 
trgu dosega najvišje cene, da o bivšem di-
rektorju ne izgubljamo besed), kako bo kar 
naenkrat zmogla takšno breme? Manjšanje 
števila lastniških stanovanj, pri čemer imam 
v mislih izključno manjšanje števila edine 
in prve posameznikove nepremičnine, bi 
lahko pomenilo koncentracijo nepremičnin 
v rokah neprizanesljivih sodobnih kapita-
listov. Vemo, kam to vodi. 
Čemu vlagati v šolstvo, če se potencial 
nikdar ne izkoristi, saj je mlad človek ali 
povsem zvezan z blazno dolgoročnim kredi-
tom ali dolžan sorodnikom ali pa živi v hiši 
staršev in se nikdar zares ne osamosvoji? 
Kako naj mladi razvijajo inovacije, vodijo 
tvegane posle in odpirajo uspešna podjetja, 
če lahko mislijo le na to, kako bodo rešili 
svoj stanovanjski problem in je to njihov 
najbolj tvegan posel? Kdo je ta, ki nam z 
bojem za stanovanje krade življenje? 
Komu gre to na roko?
Glede na politično nezainteresiranost 
takšno stanje nekomu mora iti na roko. 
Nekdo tu bogati, pa naj se sliši še tako ba-
nalno zarotniško. Saj cement v Berlinu pač 
ni dražji kot v Sloveniji, da o delovni sili 
niti ne govorimo?! Najslabša stran novega 
Nacionalnega stanovanjskega programa je 
po navedbah poučenih, da ta ne definira, 
koliko denarja bo država v bodoče namenila 
za izvajanje stanovanjske politike – ko pa je 
eklatantno primerjati diametralno naspro-
tna grafa držav EU, kdaj mladi odidejo od 
doma in koliko odstotkov proračuna država 
nameni stanovanjski politiki.
Pomislim na prigodo iz Stasiukovih esejev 
Na poti v Babadag, kjer nekega starega Ciga-
na vprašajo, zakaj Cigani nimajo svoje države, 
on pa odgovori, da »če bi bila država nekaj 
dobrega, bi jo Cigani zagotovo imeli«. ¾
Slovenija je ena od držav z najmanjšim številom 
Sob na prebivalca, in Sicer 1,2. na Slabšem So le 
še v turčiji z 1,1 Sobe na oSebo in na poljSkem 
z 0,9, medtem ko naS prehitijo tudi države 
priStopnice z nižjo goSpodarSko razvitoStjo, 
kot npr. bolgarija, litva ali Slovaška, na 
zahodu pa Se vrednoSti Sučejo okoli 2 
(prednjači belgija S kar 2,7 Sobe na oSebo).
M e d n a r o d n i p r o g ra m M O S T O V I
17 . 1 0 . Ad am Mic k i ewicz
P r a zn i k m r t v i h
T e a tr No wy im. T a d eus za Łomnickiego w P oznan i u , P ol jska
18. 10 . P a r a d i s e N o w ? R e / / M ix L i v i n g T h e a t r e
K o m u n a / / W a r s z a w a , P o l j s k a
18. 10 . A g ota K ristof
Š o l s k i z v e z e k
F o r t e T á r s u l a t i n S z k é n é S z í n h á z , M a d ž a r s k a
19 . 10 . He i n rich v on K l e ist
R a z b it i v r č
J u g o s l o v e n s k o d r a m s k o p o z o r i š t e , S r b i j a
19 . 10 . P e n e lope W ehrli, D etle v Sch n e ider
T r a n s fo r m i n g A c t s
N e mš ki c enter ITI in T a n zf onds E rbe, N e mčija
N A K U P V S T O P N I C
P r e d p r o d a j a o d 1 . 9 . d o 1 . 1 0 . 2 0 1 5 . R e d n a p r o d a j a o d 2 . d o 2 5 . 1 0 . 2 0 1 5 .
N a k u p v s t o p n i c z m o ž n o s t j o p r e v o z a L J – M B – L J . C e n a p r e v o z a s a m o 5 E U R !
B l a g a j n a S N G M a r i b o r
S lo v e n s k a 2 7 , M a r i b o r
T 0 2 2 5 0 6 1 1 5
E b o x o ffi c e @s n g - m b . si
W w w w . b o r s t n i k o v o . si
I n f o r m a c i j s k o s r e d i š č e
C a n k a r j e v e g a d o m a
P r e š e r n o v a c e s t a 1 0 ,
L j u b l j a n a
T 0 1 2 4 1 7 2 9 9
E v s t o p n i c e @ c d - c c . si
I n e s to u r s d . o . o .
G a l l u s o v o n a b r e ž j e 7 ,
L j u b l j an a
T 0 1 4 2 1 3 9 4 0
M 0 4 0 2 2 2 5 4 8
E i n f o @ i n e s - t o u r s . si
w w w . b o r s t n i k o v o . s i
12
Problemi
 23. septembra 2015
Ljudje brez stanovanj, 
stanovanja brez Ljudi
Anej KorsiKA
K
je pa je spalnica?« sem presenečeno vprašal, 
ko sem se razgledoval po stanovanju, ki mi 
ga je razkazoval lastnik. Na mojo osuplost je 
gospod potegnil za vrvico in iz stropa potegnil 
loputo, ki se je spremenila v zložljivo lestev. Ta 
naj bi domnevno vodila še do dveh »dodatnih 
sob«. V prvi etaži je bila nekakšna provizorična dnevna soba, 
tako nizka, da v njej ni bilo mogoče niti stati. Še »nadstropje« 
in eno lestev višje pa je bila »spalnica«. V resnici je šlo za 
skopo odmerjen reženj prostora, v primerjavi s katerim bi 
vsak vaški senik izpadel kot bivanjski nadstandard. Na tleh 
je bila položena žimnica, do zadnjega stropa v tem zložljivo 
neprijaznem stanovanju pa je ostalo tako malo prostora, 
da ta ni dopuščal več niti sedenja. Podpisani je z nejevero 
opazoval lastnikov obraz, da bi le zasledil kakšen občutek 
sramu, vendar ga je iskal zaman. Lastniku ni bilo neprijetno, 
saj je dobro vedel, da bo stanovanje oddal tako ali drugače. 
Ob tem velja poudariti, da stanovanje cenovno ni bilo po-
sebej ugodno in ni prav nič zaostajalo za drugimi, bistveno 
primernejšimi. Žalostno dejstvo je, da pri tem sploh ne gre 
za osamljen primer. Skorajda popolna odsotnost zakonske 
regulacije pravic in dolžnosti lastnikov in podnajemnikov je 
ustvarila položaj »nepremičninskega divjega zahoda«. 
Mirna, urejena in snažna študentka
Pomanjkanje regulacije pa ima še druge zaskrbljujoče 
posledice. V zadnjih letih je bilo napisanih že več član-
kov o tem, kako težko je tujcem, predvsem tistim, ki niso 
»primerne« barve polti, najti najemniško stanovanje. Celo 
nepremičninski agenti so večkrat pričali o tem, da se je po 
uspešnem telefonskem pogovoru in skorajšnji sklenitvi 
najemne pogodbe večkrat zapletlo po tem, ko je prišlo do 
srečanja v živo … Samo predstavljamo si lahko, koliko je še 
drugih dejavnikov, ki nas diskvalificirajo pri iskanju naje-
mniškega stanovanja. Hiter pregled oglasov in preferenc 
lastnikov nam razkrije, da obstaja celo nekaj takega, kot 
je »idealni podnajemnik«. To je mirna, urejena in snažna 
študentka, nekadilka in brez domačih živali. Skratka nekdo, 
ki bo lastnikom povzročal kar najmanj preglavic in jih kar 
najmanj vznemirjal s svojo prisotnostjo. Položaj ni bistveno 
boljši, ko poskušamo z lastniškim stanovanjem. Tu se mora-
mo čim bolj približati »idealnemu kreditojemalcu«, če sploh 
želimo priti do stanovanjskega kredita. To pa je, še posebej 
v času krize, izredno ogrožena vrsta ljudi. 
Brez socialne funkcije
Pomanjkanje stanovanjske politike je privedlo do položaja, 
v katerem stanovanjske gradnje ni določala demokratično 
dogovorjena javna politika. Takšna, ki bi načrtovala dol-
goročno in imela za prvi cilj bivanjsko kakovost in rešitev 
stanovanjskega vprašanja. Zato pa je hitrost, obseg in kva-
liteto gradnje določal gradbeni sektor, pa tudi fizične osebe 
in obrtniki, ki so pri bankah uspešno pridobili posojila za 
gradnjo. Nesmotrna gradnja je povzročila tudi obilico novih 
stanovanjskih naselij, ki so z vidika osnovnih bivanjskih 
potreb lokacijsko neprimerna. Sem sodijo neurejen dostop 
do teh naselij, poplavna ogroženost, pretirana oddaljenost 
od zdravstvenih domov, šol, vrtcev, kulturnih in športnih 
središč itn. 
Dejstvo je, da od štirih temeljnih funkcij stanovanja, 
torej zavetišča pred naravnimi neprilikami, zagotavljanja 
zasebnosti v odnosu do tretjih oseb, dovoljenja za uporabo 
določene lokacije ter stanovanja kot naložbe, stanovanja 
v Sloveniji načrtno izpolnjujejo izključno četrto funkcijo. 
Prepuščena so interesom trga, ne izpolnjujejo več socialne 
funkcije, ki je bila značilna za gradnjo v Jugoslaviji, ampak so 
izključno stvarno premoženje, v katerega je mogoče vlagati 
in z njim kupčevati. 
Kričeča fasada izraz svobode
O tem, kako pomembna je socialna funkcija stanovanja, 
smo se pogovarjali z arhitektom in predsednikom sveta 
za varstvo pravic najemnikov pri Mestni občini Ljubljana, 
Blažem R. Babnikom. »Pomanjkanje prostorskega načrta 
in nezadovoljivo urejene pravice in dolžnosti lastnikov ter 
podnajemnikov škodljivo vplivajo tudi na družbene vezi 
na ravni stanovanjske skupnosti. Obstoječa zakonodaja 
posameznika naravnost sili v individualizacijo, vsakdo je 
razumljen kot samozadosten atom; namesto da bi razmišljali 
o tem, kako bi sosedske odnose okrepili, se ti vedno bolj 
trgajo,« položaj opisuje Babnik. »Vsakršne pobude k boljši 
regulaciji področja se pogosto zavrže z argumentom, da gre 
za vračanje v stari, socialistični sistem. Kričeča pročelja na 
podeželju in stolpnice v mestih, kjer ima vsak po svoje urejen 
balkon, naj bi bile tako izraz človekove svobode, kršenje te 
svobode pa skorajda kratenje osnovnih človekovih pravic. 
Vendar to ne bi moglo biti dlje od resnice. Luksemburg, ena 
najbogatejših držav na svetu, nam postreže s primerom, kako 
so lahko stvari urejene na skupen način in v skupno korist. 
Tudi v nadstandardnih stanovanjih so skupne pralnice še 
vedno popolnoma običajna stvar. S tem pridobimo dodaten 
prostor v stanovanju, zagotovimo večji mir, hkrati pa pralnica 
neizogibno postane tudi prostor srečevanja in priložnostnega 
tkanja vezi v stanovanjski skupnosti.« 
137.000 praznih priložnosti
Za večino mladih pa so lastniška stanovanja le oddaljene 
sanje. V ZDA starši pogosto že ob rojstvu odprejo poseben 
varčevalni račun, na katerega nalagajo sredstva za pokritje 
šolnine otrok. V Sloveniji je vsaj tako smiselno odprtje po-
sebnega stanovanjskega varčevalnega računa. Družina je 
dejansko edina resna finančna zaslomba, ki si jo lahko mladi 
omislijo. Neposredna posledica državne stanovanjske ne-
politike je ta, da se mora z bremenom stanovanja ukvarjati 
družina. Zato je na koncu veliko odvisno od tega, v kakšno 
družino se rodimo, torej od naključja. 
Vseeno pa obstajajo rešitve, s katerimi bi predvsem mla-
dim bistveno olajšali dostop do stanovanj. O teh rešitvah 
smo se pogovarjali z Blažem Babnikom in sociologom Kle-
menom Plotštajnerjem. Na podlagi njune analize podat-
kov iz statističnega popisa leta 2011 je mogoče ugotoviti, 
da je v Sloveniji zasedenih okrog 680.000 stanovanjskih 
enot, praznih pa naj bi bilo približno 177.000 enot; če od 
tega odštejemo še počitniške hiše, dvodomicilnost in črni 
najem, smo pri oceni 137.000 stanovanjskih enot. Tudi ta 
podatek, opozarjata sogovorca, velja jemati z zadržanostjo, 
saj to nikakor ne pomeni, da so vsa ta stanovanja primerna 
za vselitev. Veliko je dotrajanih, predragih, na neprimerni 
lokaciji itn. Največji delež nenaseljenih stanovanj je v obči-
nah z velikim stanovanjskim fondom, v Ljubljani (17.900), 
Mariboru (9.200) in Kopru (4.500). Prav v mestnih občinah, 
predvsem Ljubljani, pa je tudi največja potreba po cenovno 
dostopnih najemniških, predvsem neprofitnih stanovanjih. 
Po ocenah sogovornikov obstaja potreba po vsaj 7.000 ne-
profitnih stanovanjih. 
Pomanjkanje politične volje
Čeprav je ogromno ljudi brez stanovanj in ogromno stano-
vanj brez ljudi, številne okoliščine – predvsem pa pomanjka-
nje politične volje – otežujejo preprosto sprostitev vseh teh 
stanovanj. Prvi ukrep, ki ga predlagata Babnik in Plotštajner, 
je prenos upravljanj stanovanj z državne in občinske uprave 
na javne stanovanjske sklade. Tako bi ta stanovanja uvrstili 
v neprofitni stanovanjski fond. To je ukrep, ki bi ga lahko 
izvedli najhitreje in je najbolj preprost. Drugi je prenos la-
stništva novih stanovanj, ki so del stečajnih mas oziroma so 
bila zgrajena s krediti, katerih lastništvo je prešlo na Družbo 
za upravljanje terjatev bank (DUTB). 
Ta in druga stanovanja, ki so bila zgrajena s krediti javno 
dokapitaliziranih bank, bi bilo treba prenesti na državo 
oziroma občine. Dejstvo je, da je država del stanovanjskega 
fonda, ki so ga v času visoke gospodarske rasti zgradila pod-
jetja, že odkupila. To se je zgodilo z dokapitalizacijo bank 
in prenosom njihovih slabih terjatev na DUTB. V agregatu 
slabih terjatev na DUTB prednjači prav gradbeni sektor (kar 
tretjina vseh slabih posojil). Ta postopek je administrativno 
bolj zapleten, vendar ob primerni politični volji vseeno lahko 
tudi hitro izvedljiv. 
Bolj kot ne mokre sanje
Drugi ukrep, ki bi ga lahko uvedli, bi bila npr. visoka 
davčna obremenitev nenaseljenih stanovanj in zazidljivih 
zemljišč. To bi vršilo pritisk na špekulantsko zadrževanje in 
vlaganje v nepremičnine, ki negativno vpliva na cene nepre-
mičnin in najemne stroške. Po drugi strani bi lahko uvedli 
spodbude za oddajanje nenaseljenih stanovanj v zasebni 
lasti, tako fizičnih kot pravnih oseb. Zadnje bi lahko dosegli 
z ustanovitvijo javne agencije za oddajanje in najemanje 
stanovanj. Z obstojem takšne agencije pa bi se dvignili tudi 
standardi in normativi. 
Najemniki neprave barve polti ne bi bili več diskriminirani, 
spalnice, do katere se prebijemo skozi stropno loputo in po 
zložljivi lestvi, pa na trgu prav tako najbrž ne bi bilo več. ¾
˝Foto Matej Družnik
NeposredNa posledica 
državNe staNovaNjske Ne-
politike je ta, da se mora 
z bremeNom staNovaNja 
ukvarjati družiNa. zato je 
Na koNcu veliko odvisNo od 
tega, v kakšNo družiNo se 
rodimo, torej od Naključja.
 23. septembra 2015
13
Beseda
Anomalija, nekompetentnost  
ali namerno onesposabljanje?
SebaStjan Leban
Postopek akreditacije 
študijskega programa 
AVA sproža nadaljnja 
vprašanja o smiselnosti 
in ustreznosti tovrstnega 
postopka akreditacije 
na nacionalni ravni, 
saj pri podrobnejšem 
pregledu podeljevanja 
akreditacij ugotovimo 
kopico anomalij, kjer se 
določenim institucijam 
onemogoča pridobitev 
akreditacije, drugim pa je 
akreditacija študijskega 
programa dodeljena po 
dvomljivo verodostojnih 
postopkih.
a
kademija za vizualne umetno-
sti (A V A) je bila ustanovljena 
leta 2007 v Ljubljani. Njen 
namen je že od ustanovitve 
dalje znotraj visokošolskega 
izobraževalnega sistema na 
področju umetnosti v Sloveniji 
vnesti novo paradigmo izvajanja pedagoškega 
procesa, ki v sebi združuje interdisciplinarno 
analizo poučevanja, ki sega onkraj različnih 
oblik kanonizacij in katere namen je razvija-
nje multidisciplinarne formacije na področju 
umetnosti. Skupek praktičnega in teoretičnega 
modula predmetnika tvori umetniški študijski 
program, ki ni samo inovativen s stališča sočasne 
interakcije med prakso in teorijo, ampak je tudi 
edinstven v slovenskem izobraževalnem siste-
mu na področju umetnosti. Študijski program 
je na A V A prek modulskega sistema nadgrajen 
tako, da od študentov zahteva projekten način 
dela, eksperimentiranje, raziskavo in reševa-
nje problemov na interdisciplinarnem nivoju. 
Obenem je nadgrajen tudi sistem preverjanja 
in ocenjevanja opravljenih projektov in nalog, 
ki od študentov zahteva kontekstualizacijo in 
zagovor lastnega dela. Praktični del izvajanja 
pedagoškega procesa je v nenehni povezavi s 
teoretičnim delom, prek katerega študentje iden-
tificirajo, kontekstualizirajo in rešijo zastavljen 
problem. Tako kot v okviru praktičnega dela 
pedagoškega procesa lahko tudi v teoretičnem 
delu zasledimo viden odmik od klasičnega štu-
dijskega programa teorije, s katerim se lahko 
srečamo v visokošolskem izobraževalnem siste-
mu na področju umetnosti v Sloveniji. Študenti 
so med drugim soočeni s koncepti estetskega in 
političnega režima identifikacije, transmedialno-
stjo, analizo kapitalističnega načina produkcije, 
postkolonialno in dekolonialno analizo, rasno, 
spolno in razredno klasifikacijo. Ta posodobitev 
instrumentarija teorije znotraj pedagoškega pro-
cesa umetnosti je ključna pri današnji študijski 
formaciji in poznejši profesionalizaciji. Kom-
pleksnost današnjega načina produkcije in z 
njo povezane spremembame na družbeni ravni 
namreč zahtevajo tudi od umetnika/kulturnega 
delavca drugačen, posodobljen nabor znanja in 
vedenja. V okviru študijskega programa A V A 
potekajo redna zunanja predavanja mednarodno 
uveljavljenih umetnikov/delavcev v kulturni 
industriji, ki študentom omogočijo neposreden 
vpogled v specifične delovne prakse. 
Prav nerazumevanje naštetih in ostalih ino-
vativnosti, ki jih A V A vnaša v pedagoški proces, 
ustvarja problem pri akreditaciji študijskega pro-
grama; obramba konservativnih kanonov pou-
čevanja na področju umetnosti s strani komisije 
za ocenjevanje vloge za akreditacijo študijskega 
programa je tista, ki podaljšuje in preprečuje 
pridobitev akreditacije. 
A V A je svojo vlogo za akreditacijo študijskega 
programa Vizualne umetnosti oddala v preso-
jo oktobra 2013. Po skoraj dveh letih A V A še ni 
prejela odgovora Sveta NAKVIS (Nacionalne 
agencija Republike Slovenije za kakovost v viso-
kem šolstvu) o potrditvi ali zavrnitvi akreditacije 
študijskega programa. V tem času so si sledila 
številna poročila komisije, ki so opozarjala na 
neustreznost študijskega programa v posameznih 
delih vloge, ki jih je A V A dosledno upoštevala 
in odpravila. Kljub popravkom in odpravljenim 
neustreznostim se poročila komisije od prvega 
mnenja ne spreminjajo. Tu se ne moremo ogniti 
nerazumljivim in neutemeljenim argumentom, 
s katerimi komisija vedno znova špekulira in 
zavira akreditacijo študijskega programa. Tako 
lahko skozi celotno poročilo komisije zasledimo 
strokovno sporna mnenja, ki se jasno odslikavajo 
v več primerih. 
V primeru predmetno-specifičnih kompe-
tenc komisija navaja, da so zastavljenje preveč 
ambiciozno, saj »soustvarjanje in sodelovanje 
pri razvoju slovenskega in mednarodnega ume-
tniškega sistema« za komisijo predstavlja dvom 
o strokovni doslednosti in konsistentnosti pro-
grama. Ambicioznost izpostavljene predmetno-
specifične kompetence ni v nikakršni povezavi 
s strokovno doslednostjo in konsistentnostjo 
programa, saj se ta preverja in dokazuje skozi vsa 
ostala dejstva in merila, ki se nahajajo v vlogi. Ino-
vativnost študijskega programa A V A je tudi v tem, 
da študente obravnava kot bodoče strokovnjake 
na področju umetnosti in kulturne industrije. 
Študenti in diplomanti sami dokazujejo, da že 
v času dodiplomskega študija soustvarjajo in 
sodelujejo pri razvoju umetniškega sistema s so-
delovanjem na številnih razstavah, konferencah 
in delavnicah. 
V primeru organizacije in izvedbe izobraževa-
nja komisija izpostavlja, da se teoretični predmeti 
premočno in po nepotrebnem opirajo na tujo 
literaturo. A V A je tudi v tem primeru podala 
jasno utemeljitev uporabe tako slovenske kot tuje 
literature, ki ne odstopa od ostalih akreditiranih 
študijskih programov v Sloveniji. Problem, ki se 
pri tem zastavlja, je poseg komisije v avtonomijo 
tako visokošolskega zavoda kot nosilcev pred-
meta pri določanju literature.  
V primeru kompetenc diplomanta komisija 
navaja, da te ne odražajo navedenih potreb glede 
zaposljivosti diplomantov in možnosti njihovega 
nadaljnjega izobraževanja. To mnenje kaže na po-
polno nerazumevanje stanja in trga zaposlovanja 
na področju umetnosti in kulturne industrije v 
Sloveniji. Mnenje komisije namreč predvideva, 
da še živimo v času rednega zaposlovanja na 
področju umetnosti in kulturne industrije in 
enoznačnih praks delovanja. Kot je razvidno iz 
mnogih analiz, je stanje v slovenski umetnosti 
in kulturi izjemno prekarno, saj se delovna raz-
merja sklepajo po večini prek avtorske pogodbe 
ali drugih oblik zunanjega sodelovanja. Obenem 
komisija zanemarja ključno dejstvo, ki izhaja iz 
vloge, da se diplomanti A V A v večji meri zaposlijo 
kot samostojni ustvarjalci na področju kulture. 
V primeru ugotavljanja kadrovske strukture 
in izvolitve v naziv je komisija v določenem pri-
meru popolnoma zaobšla predpisani postopek 
preverjanja in prek socialnega omrežja LinkedIn 
preverjala in navajala navedbe strokovnega so-
delavca A V A. Tovrstno ravnanje je popolnoma 
neustrezno, saj profil posameznika s socialnega 
omrežja LinkedIn ni predmet presoje komisi-
je strokovnjakov, niti ni predpisano merilo za 
ocenjevanje akreditacij študijskih programov. 
Navedena dejstva sprožajo legitimno vprašanje 
o strokovnem delovanju komisije. Še toliko bolj 
zaskrbljujoče je dejstvo, da strokovno komisijo 
v dveh tretjinah sestavljajo doktorji znanosti, ki 
svoje trditve in mnenja utemeljujejo na osnovi 
špekulacij in nepreverljivih dejstev. 
Postopek akreditacije študijskega programa 
A V A sproža nadaljnja vprašanja o smiselnosti in 
ustreznosti tovrstnega postopka akreditacije na 
nacionalni ravni, saj pri podrobnejšem pregledu 
podeljevanja akreditacij ugotovimo kopico ano-
malij, kjer se določenim institucijam onemogoča 
pridobitev akreditacije, drugim pa je akreditacija 
študijskega programa dodeljena po dvomljivo 
verodostojnih postopkih. Prav tako se lahko 
vprašamo, v čem je smisel nacionalno veljavne 
habilitacije v visokem šolstvu, ko pa v praksi 
posamezne članice znotraj univerze razpisujejo 
delovna mesta, kjer je pogoj veljavna habilitacija, 
ki jo taista članica podeljuje. Komu koristi tak 
sistem habilitacij in v čem je potemtakem smisel 
nacionalno veljavne habilitacije? Odgovor lahko 
najdemo v ohranjanju specifičnih sistemov moči, 
v reguliranju znanja, v nadzoru in upravljanju z 
javnimi sredstvi. Tu trčimo ob še večji problem 
financiranja javnih in koncesioniranih visokošol-
skih zavodov, uvajanja šolnin, pobiranja provizij 
od pridobljenih sredstev v javnih visokošolskih 
zavodih, ki pa so predmet širše raziskave na po-
dročju visokošolskega sistema v Sloveniji. Če se 
osredotočimo na primer A V A, lahko brez dvo-
ma trdimo, da je to onesposabljanje povezano 
z dostopom do javnih sredstev, nacionalnih in 
mednarodnih razpisov, delovanjem in ustanavlja-
njem umetniške in raziskovalne dejavnosti in še 
bi lahko naštevali. Čeprav je A V A novembra 2012 
pridobila status akreditiranega visokošolskega 
zavoda, se do pridobitve akreditacije študijskega 
programa ne more prijavljati na razpise ministr-
stva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. 
Onemogočena je vključitev v projekt Erasmus 
kot tudi pridobivanje sredstev na evropski ravni. 
To pa ne prizadene le Akademije za vizualne 
umetnosti, ampak definira tudi diskriminiranost 
njenih študentov, ki zaradi onesposabljanja pri 
pridobitvi akreditacije in nerazumljivo dolgih 
rokov odločanja nimajo pravice do zavarovanja 
prek staršev, do subvencionirane prehrane, štu-
dijske izmenjave … To zahteva temeljit pregled 
stanja in načina preverjanja kakovosti v visokem 
šolstvu ter sistema dodeljevanja akreditacij. 
A V A se kljub navedenim dejstvom razvija na-
prej. V okviru nadgradnje dodiplomskega štu-
dijskega program razvija podiplomski študijski 
program, umetniški in znanstveni inštitut ter 
druge z visokošolskim programom povezane 
dejavnosti. Študentom je omogočeno sodelo-
vanje z drugimi visokošolskimi zavodi v tujini, 
kjer diplomanti uspešno nadaljujejo svojo študij-
sko pot na podiplomskih študijskih programih. 
Uspehi in nagrade študentov na nacionalni in 
mednarodni ravni govorijo o njihovi izredni 
profiliranosti in legitimirajo študijski program 
A V A. Njihovo profesionalno delovanje kot di-
plomantov A V A, ki soustvarjajo slovensko in 
mednarodno umetniško in kulturno sceno, je ob 
vsem naštetem tisto dejstvo, ki akademijo vodijo 
naprej, ne glede na institucionalne prepreke in 
ovire, s katerimi se sooča. ¾
_
Dr. Sebastjan Leban je docent na Akademiji 
za vizualne umetnosti. Deluje na področju teorije 
in intermedijske umetnosti.
Performans White on White 
diplomskih in podiplomskih študentov 
AVA na 31. grafičnem bienalu
Foto GreGor rozman (arhiv ava)
14
RadaR
 23. septembra 2015
Med satiro in stereotipi
Smo v šestdesetih letih 20. stoletja. Galijo so zasedle stripovske revije Spirou, Tintin in Vaillant. 
A neuklonljivi tednik Pilote se vztrajno upira osvajalcem …
Iztok S Itar
t
ako bi lahko parafrazirali uvodnik, s katerim 
se začne vsaka epizoda Asteriksa, ki je luč sve-
ta ugledal oktobra 1959, ravno v prvi številki 
upornega novoustanovljenega magazina. Stara 
mačka Spirou in Tintin sta z naslovnima junako-
ma in drugimi, večinoma stiliziranimi humo-
rističnimi stripi namreč že vrsto let več kot uspešno pokri-
vala najštevilčnejši segment galskega stripobralstva, otroke, 
komunistični Vaillant, ki je imel korenine v partizanskem 
rodoljubnem časopisu iz obdobja odpora, Le Jeune Patriote, 
pa je z dokaj naivnimi, a izjemno priljubljenimi avantu-
rističnimi stripi (kot so bili Cheretov prazgodovinski 
Rahan, Sièvrejev viking Ragnar, Fortonov kavboj 
Teddy Ted, Deynisev detektiv Jacques Flash ali 
Poïvetovi vesoljski Pionirji upanja) navdu-
ševal in opogumljal prav nič izbirčno 
najstniško mularijo. »Potrebujemo 
intelektualni strip za starejše bral-
ce,« je zarobantil bodoči ure-
dnik Pilota René Goscinny. In 
rodil se je – Asteriks.
Čeprav je bil Pilote, pod-
naslovljen kot Le maga-
zine des jeunes (Revija za 
mlade), s konceptom ob-
javljanja tako stripov kot 
bogato ilustriranih zgodb 
in edukativnih člankov z 
različnih področij (podob-
no kot naš Zabavnik), name-
njen predvsem najstnikom, 
pa so ga zaradi intrigantnih 
zapletov, duhovitih dialogov in 
satiričnih zgodovinskih prizorov v 
Asteriksu, ki so nemalokrat asociira-
li na sedanjost, prav tako radi vzeli v 
roke tudi starejši bralci. Z letom 1963, 
ko je v revijo prijahal Giraudov poroč-
nik Blueberry, kockar, ženskar, pijanec 
in začetnik mračnega vesterna, pa se je 
Pilote vedno bolj posvečal tudi starejšim 
bralcem. Tako je v sedemdesetih letih s 
stripi Jean-Marca Reiserja, Claire Bretecher, 
Philippa Druilleta, Enkija Bilala, Huga Pratta in 
drugih avtorjev alternativnejšega izraza dokonč-
no izgubil nedolžnost in mladinski podnaslov ter 
postal prava stripovska revija za odrasle, s čimer 
je na široko odprl vrata zdaj že legendarnim me-
sečnikom z nadvse originalnimi, čeravno malce 
čudaškimi naslovi, kot so L'Écho des savanes, Métal 
hurlant ali Fluide glacial. Ti so postali sinonim za novi 
val francoskega stripa, katerega vpliv v celinski Evropi 
čutimo še danes.
Začelo pa se je, kot že rečeno, z Asteriksom, majhnim 
hrabrim Galcem, ki bi po prvotni zasnovi moral biti precej 
bolj mišičast in postaven, vendar sta se scenarist René Go-
scinny (1926–1977) in risar Albert Uderzo (1927) po dolgih 
neprespanih nočeh in kupih porisanega papirja odločila dati 
prednost pameti in prebrisanosti pred velikostjo in močjo. 
Tako je glavni junak po reku, da se strup skriva v majhnih 
stekleničkah, postal pritlikav galski bojevnik, strup pa sta 
zamenjala z nadvse uporabno čutaro čarobnega napitka, ki ga 
lahko naredi nepremagljivega. Ker pa je imel zvarek vaškega 
druida Panoramiksa le omejen rok trajanja in so ga Galci dobi-
li navadno samo ob velikih feštah, denimo za bitko z rimskimi 
legionarji, je Uderzo pritaknil Asteriksu še dobrodušnega in 
ne prav bistrega, a ravno prav debelega orjaka Obeliksa, čigar 
najljubši šport je bil lov na divje merjasce in rimske patrole, ki 
René Goscinny  
in Albert Uderzo
Asterix  
pri Helvecijcih 
Prevedla  
Kristina Šircelj 
Graffit, Ljubljana 
2015, 48 str., 14,95 €
daleč od idile
V portoroškem Avditoriju so v soboto, 19. septembra, na predvečer zaključnega dne 18. 
festivala slovenskega filma, slovesno podelili nagrade vesna za leto 2015. Ob odločitvah 
strokovne žirije se je tudi tokrat slišalo nemalo pomislekov in izrazov začudenja.
DenIS ValIč
Z
aradi nedvoumnega optimizma, s katerim je bil 
zaznamovan nastop direktorja Festivala sloven-
skega filma (FSF) Igorja Prassla na predfestivalski 
tiskovni konferenci, je bilo nekako pričakovati, 
da strokovna komisija ne bo imela prav težkega 
dela. No, vsaj tak je bil občutek, pa čeprav je 
Prassel s posameznimi izjavami temelje tega optimizma že 
sam zamajal. Mimogrede je namreč omenil, da bo kratki film 
znova »reševal« festivalski program, saj je tovrstna produkcija 
več kot očitno prevladovala. Karkoli že, dejstvo je, da so izjavo 
slišali tudi člani strokovne komisije – Varja Močnik, Polona 
Petek, Gregor Božič, Siniša Gačić, Simon Pintar – in da je ta 
očitno (vsaj posredno) vplivala na njihove odločitve. 
Šibka konkurenca (večkrat) 
razlog za nagrado
V skladu s 25. členom Pravilnika o FSF je imela strokovna 
žirija nalogo, da v različnih kategorijah podeli 12 nagrad ve-
sna, ob tem pa ji je pravilnik omogočal še podelitev najmanj 
štirih in največ osmih (izmed desetih) nagrad iz »drugega 
bobna«, kar so člani žirije tudi izkoristili. 
Tako je nagrado za najboljši eksperimentalni film prejela 
Kompozicija Matije Mančka, delo, za katerega je avtor tako 
sliko kot tudi zvok ustvarjal ob fizični manipulaciji s filmskim 
trakom. Uporabil je namreč tehniko t. i. praskanja, ki se pri 
nas sicer ne pojavlja prav pogosto, zato pa ima v svetu že 
dolgo tradicijo. Ob letošnji presenetljivo številčni konkurenci 
v tej, pri nas pogosto zapostavljeni kategoriji filmov se zato 
zdi odločitev žirije morda malce prenagljena in hkrati vse 
preveč predvidljiva. 
Nekako samoumevna pa je videti podelitev vesne za 
najboljši animirani film delu Cipercoper Jerneja Žmitka in 
veterana domače produkcije animiranega filma Borisa Do-
lenca. Letos je bila namreč na področju animiranega filma 
konkurenca osupljivo skopa, zato se žirija skorajda ni mogla 
odločiti drugače, saj je bilo njuno delo tako z vidika likovne 
podobe kot tudi na ravni zgodbe med trojico sodelujočih 
preprosto izstopajoče. 
V očeh žirije je bil tak očitno tudi svojski preplet filmske 
animacije in dokumentarizma, ki nam ga ponudi kratki por-
tret 12-letnega Luke, fantiča z mišično distrofijo, delo Mateja 
Peljhana z naslovom Mali princ, saj mu je podelila vesno za 
posebne dosežke. Film je brez dvoma zanimiv, a razen tega, 
da nam ponudi resda ne prav pogosto videno, toda hkrati tudi 
nič kaj izvirno kombinacijo animacije in dokumentarnega 
filma, ne prinaša ustvarjalnega presežka. Zato je podelitev 
vesne za posebne dosežke presenetljiva in nepričakovana 
(neprijetno, če pomislimo, da so pri podelitvi nagrad nekatera 
celovečerna dela skoraj povsem spregledali). 
Vesno za scenografijo je prejel Gregor Nartnik za delo 
pri grozljivki Idila. Če upoštevamo dejstvo, da je pri nas 
produkcija v tem žanru tako skromna, da nam ni ponudila 
niti toliko del, kolikor je prstov na eni (nepohabljeni) roki, 
je Nartnikova vizija prostorov in pripomočkov za izpeljavo 
domače žganjekuhe, prilagojene bizarnostim žanra, narav-
nost briljantna. A žal je z vidika scenografije to edini dosežek 
Idile. No, žiriji se je to očitno zdelo dovolj. 
Vesna za najboljši ton oziroma za oblikovalca zvoka je 
šla pričakovano v roke Julija Zornika, saj je svoj pečat pustil 
pri številnih delih letošnje letine, od Pevčevega dokumen-
tarca Dom do koprodukcijskih del, kot sta Zenit Daliborja 
Matanića in Kosec Zvonimirja Jurića. Žirija se je odločila, 
da mu vesno podeli prav za njegov prispevek k zadnjemu 
omenjenemu filmu, kjer je njegovo delo resnično izvrstno. 
A tako je tudi drugod, kar je razlog, da je tudi pri koproduk-
cijskih projektih Zornik eden najbolj zaželenih sodelavcev 
s slovenske strani.
Jurićev Kosec, eno zanimivejših del lanskega leta s po-
dročja nekdanje skupne države, je prejel vesno za najboljšo 
manjšinsko koprodukcijo, kar je prav tako presenetilo mno-
ge. Nobenega dvoma sicer ni, da je Jurićevo delo nadvse 
izviren in iskriv izdelek, svojski križanec med srhljivko in 
carverjevskim prepletom kratkih zgodb. A vendarle se zdi 
Matanićev Zenit vsaj v določenih pogledih kompleksnejše, 
zahtevnejše in relevantnejše delo, o čemer ne nazadnje priča 
tudi nagrada žirije na festivalu v Cannesu. 
Vesno za najboljši dokumentarni film je pričakovano (bil je 
edini tekmujoči celovečerni dokumentarec), a tudi zasluženo 
prejel Dom Metoda Pevca. Pevec je po enoletnem bivanju v 
nekdanjem Vegradovem samskem domu ustvaril emotivno 
silovit portret njegovih današnjih stanovalcev, ki posrečeno 
združi usode izžetih in izigranih nekdanjih delavec Vegrada, 
mladostnikov iz disfunkcionalnih družinskih okolij in drugih 
družbenih obstrancev. H klasični dokumentaristični tehniki 
»govorečih glav« je Pevec pristopil inventivno in na trenutke 
skoraj subverzivno, zato smo prepričani, da bi ob manjših (še 
možnih) popravkih njegovo delo lahko imelo tudi nadvse 
uspešno mednarodno kariero. Zgodbe njegovih »likov« so 
s svojo neposrednostjo, univerzalnostjo in srčnostjo – ob 
katerih so marsikateremu gledalcu iz portoroškega Avdi-
torija stopile solze v oči – že ganile domače občinstvo, ki je 
Pevcu namenilo tudi nagrado občinstva za najboljši film. A 
prepričale so tudi marsikaterega novinarja, saj je bilo Pevčevo 
delo pri kritikih presenetljivo dobro sprejeto.
Vsaka žirija ima »svojega malarja«
Stopova nagrada za igralko ali igralca leta je letos romala 
v roke Mojce Fatur, ki je Stopovo žirijo (Mateja Valentinčič, 
Jure Longyka, Gorazd Trušnovec) prepričala z vlogo Maje v 
Knificovem drugem celovečernem filmu, delu Štiri stvari, 
ki sem jih želel početi s tabo. Čeprav je njen nastop izzval 
izrazito nasprotne reakcije, pa bi moralo dejstvo, da je s 
tem likom prepričala tudi festivalsko strokovno žirijo, ki 
ji je podelila vesno najboljšo žensko vlogo, odgnati vse 
dvome okrog njenega igralskega dosežka. Čeprav so letos 
na platnu prikazali kar nekaj novih moških obrazov, pa 
je vesno za najboljšo moško vlogo prejel »stari«, že dolgo 
znani obraz – Ivo Barišič. S svojo umirjeno in zadržano, 
a vseeno izrazito ekspresivno igro v kratkem filmu Jana 
Cvitkoviča Ljubezen na strehi sveta je bil nesporni zma-
govalec. Veliko več pomislekov se je porodilo ob podelitvi 
vesen za žensko (no, za tole morda za spoznanje manj) in 
moško stransko vlogo, saj se je porajal občutek, da igralca 
iz Idile Tomaža Gorkiča, Jurij Drevenšek v vlogi Vintlra 
ter Nika Rozman v vlogi Mie, le nista bila tako suverena 
in prepričljiva. 
Vesna za najboljšo fotografijo je šla pričakovano v roke 
mladega Marka Brdarja, ki je letos znova pokazal ves svoj 
razkošni talent. Čudi le to, da se ga je žirija odločila nagraditi 
za delo pri manjšinski koprodukciji Kosec, ne pa pri domačem 
celovečercu Utrip ljubezni, kjer njegovo delo ni bilo prav nič 
manj impresivno. Slednjega bi pri podelitvi nagrade lahko 
vsaj omenila, kar je v takih primerih (dveh sodelujočih delih) 
drugje prej kot ne običajno. Vesno za najboljšo filmsko glasbo 
je prejel Niko Novak za svoj mini prispevek h kratkemu filmu 
Ljubezen na strehi sveta Jana Cvitkoviča, kar sicer ni sporna 
odločitev (Novakov glasbeni vložek je resnično odličen), je 
pa vsaj polemična in presenetljiva, saj je vsaj tako dobro in 
ob tem tudi veliko zahtevnejše, ambicioznejše in obsežnejše 
delo opravil tudi Blaž Celarec za izvrstno mladinsko glasbeno 
komedijo Utrip ljubezni Borisa Petkoviča, ki pa je bila skoraj 
povsem spregledana, kar je resnično težko razumeti. 
ne dojeti preprostega dejstva
Nič lažje ni razumeti odločitev žirije, da vesni za najboljši 
scenarij in najboljšo režijo podeli prispevku za kratki film. 
Seveda, tudi to je mogoče. In še zdaleč ne govorimo o pre-
cedensu. A takrat, ko so na primer vesno za najboljši film 
podelili Podgorškovemu srednjemetražnemu plesnemu filmu 
Vrtoglavi ptič, je ta med filmi tistega leta resnično izstopal. 
Sošolki Darka Sinka, tudi scenarista, ki sta mu prinesli vesno 
za scenarij, ter Cvitkovičeva Ljubezen na strehi sveta, ki mu 
je prinesla vesno za najboljšo režijo, sta sicer lepa in domi-
selna filma, a med vsemi tekmujočimi še zdaleč ne izstopata. 
Njuna konkurenca med celovečernimi deli pa jima je vsaj 
enakovredna v prav vseh pogledih. Zato se zdi preprosto 
noro, da člani žirije niso sposobni dojeti preprostega dejstva, 
da miš z nobene strani in pod nobenim kotom ni videti kot 
slon, kaj šele da bi se v njega spremenila. Pisanje scenarija 
za celovečerno delo oziroma režija celovečerca je preprosto 
zahtevnejši in kompleksnejši projekt, ki v vseh pogledih 
zahteva več znanja, drznosti in osebnega angažmaja. Zato 
brez podcenjujočega odnosa do kratke forme menim, da je 
taka odločitev žirije ne samo napačna in osupljiva, pač pa 
morda celo ponižujoča do vseh, ki ustvarjajo na filmskem 
področju. Cvitkovičev Ljubezen na strehi sveta, ta kratki, na 
eni ideji osnovan film, je brez dvoma odličen kratkometra-
žec in si verjetno res zasluži vesno za najboljši kratki film. 
Pa vendarle si Cvitkovič zanj nikakor ne zasluži vesne za 
najboljšo režijo, pa čeprav ga kot avtorja in osebo še tako 
cenim in spoštujem. 
In čisto za konec: ne najbolj posrečena, manj sporna, a 
povsem legitimna pa je odločitev, da se vesno za najboljši film 
podeli grozljivki Idila, nizkoproračunski, skoraj gverilski, a 
zato nič manj profesionalni produkciji Tomaža Gorkiča. V 
letu, ko prevladuje žanrska produkcija, se zdi nekako prav, da 
najpomembnejšo vesno, tisto za najboljši film, prejme žanru 
zavezano delo. Pa vendar se ne moremo znebiti občutka, da 
Idila ni tisto največ in najboljše, kar je imela letos na polju 
žanra pokazati domača filmska produkcija. V tej perspektivi 
je veliko lažje strinjati se z odločitvijo žirije kritikov (res je, 
morda tudi zato, ker sem sam sodeloval v njej), ki je svojo 
nagrado podelila noir filmu Psi brazčasja. Ne samo zaradi 
prej omenjenih razlogov ali pa na primer zato, ker je eden 
prvih filmov (če ne prav zares prvi) tega žanra pri nas. Film 
nas še bolj prepriča s svojim inventivnim pristopom k pri-
povednim konvencijam žanra in z domiselnim vpetjem 
njegovega imaginarija v družbeno realnost okolja, ki Velenje 
spremeni v domače Mesto greha. ¾
Dom, režija Metod Pevec
 23. septembra 2015
15
RadaR
Med satiro in stereotipi
Smo v šestdesetih letih 20. stoletja. Galijo so zasedle stripovske revije Spirou, Tintin in Vaillant. 
A neuklonljivi tednik Pilote se vztrajno upira osvajalcem …
Iztok SItar
t
ako bi lahko parafrazirali uvodnik, s katerim 
se začne vsaka epizoda Asteriksa, ki je luč sve-
ta ugledal oktobra 1959, ravno v prvi številki 
upornega novoustanovljenega magazina. Stara 
mačka Spirou in Tintin sta z naslovnima junako-
ma in drugimi, večinoma stiliziranimi humo-
rističnimi stripi namreč že vrsto let več kot uspešno pokri-
vala najštevilčnejši segment galskega stripobralstva, otroke, 
komunistični Vaillant, ki je imel korenine v partizanskem 
rodoljubnem časopisu iz obdobja odpora, Le Jeune Patriote, 
pa je z dokaj naivnimi, a izjemno priljubljenimi avantu-
rističnimi stripi (kot so bili Cheretov prazgodovinski 
Rahan, Sièvrejev viking Ragnar, Fortonov kavboj 
Teddy Ted, Deynisev detektiv Jacques Flash ali 
Poïvetovi vesoljski Pionirji upanja) navdu-
ševal in opogumljal prav nič izbirčno 
najstniško mularijo. »Potrebujemo 
intelektualni strip za starejše bral-
ce,« je zarobantil bodoči ure-
dnik Pilota René Goscinny. In 
rodil se je – Asteriks.
Čeprav je bil Pilote, pod-
naslovljen kot Le maga-
zine des jeunes (Revija za 
mlade), s konceptom ob-
javljanja tako stripov kot 
bogato ilustriranih zgodb 
in edukativnih člankov z 
različnih področij (podob-
no kot naš Zabavnik), name-
njen predvsem najstnikom, 
pa so ga zaradi intrigantnih 
zapletov, duhovitih dialogov in 
satiričnih zgodovinskih prizorov v 
Asteriksu, ki so nemalokrat asociira-
li na sedanjost, prav tako radi vzeli v 
roke tudi starejši bralci. Z letom 1963, 
ko je v revijo prijahal Giraudov poroč-
nik Blueberry, kockar, ženskar, pijanec 
in začetnik mračnega vesterna, pa se je 
Pilote vedno bolj posvečal tudi starejšim 
bralcem. Tako je v sedemdesetih letih s 
stripi Jean-Marca Reiserja, Claire Bretecher, 
Philippa Druilleta, Enkija Bilala, Huga Pratta in 
drugih avtorjev alternativnejšega izraza dokonč-
no izgubil nedolžnost in mladinski podnaslov ter 
postal prava stripovska revija za odrasle, s čimer 
je na široko odprl vrata zdaj že legendarnim me-
sečnikom z nadvse originalnimi, čeravno malce 
čudaškimi naslovi, kot so L'Écho des savanes, Métal 
hurlant ali Fluide glacial. Ti so postali sinonim za novi 
val francoskega stripa, katerega vpliv v celinski Evropi 
čutimo še danes.
Začelo pa se je, kot že rečeno, z Asteriksom, majhnim 
hrabrim Galcem, ki bi po prvotni zasnovi moral biti precej 
bolj mišičast in postaven, vendar sta se scenarist René Go-
scinny (1926–1977) in risar Albert Uderzo (1927) po dolgih 
neprespanih nočeh in kupih porisanega papirja odločila dati 
prednost pameti in prebrisanosti pred velikostjo in močjo. 
Tako je glavni junak po reku, da se strup skriva v majhnih 
stekleničkah, postal pritlikav galski bojevnik, strup pa sta 
zamenjala z nadvse uporabno čutaro čarobnega napitka, ki ga 
lahko naredi nepremagljivega. Ker pa je imel zvarek vaškega 
druida Panoramiksa le omejen rok trajanja in so ga Galci dobi-
li navadno samo ob velikih feštah, denimo za bitko z rimskimi 
legionarji, je Uderzo pritaknil Asteriksu še dobrodušnega in 
ne prav bistrega, a ravno prav debelega orjaka Obeliksa, čigar 
najljubši šport je bil lov na divje merjasce in rimske patrole, ki 
so zašle v va-
ški gozd. Seveda 
pa je bila Obeliksova vloga predvsem v tem, da je s svojo 
močjo (kot otrok je padel v kotel s čarobnim napojem, s čimer 
je postal neznansko močan) pomagal prijatelju iz težav, ki 
pa jih je največkrat kar sam zakuhal. Poleg glavnih junakov 
nam avtorja nazorno prikažeta še celo paleto živopisnih 
likov, od samoljubnega plemenskega poglavarja in njegove 
jeznorite žene, prek tipičnih predstavnikov vaške skupnosti, 
kot sta vedno sprta klepetavi trgovec z ribami in molčeči 
kovač, do nesrečnega barda brez posluha, ki na koncu vsake 
zgodbe potegne krajši konec, saj ga na zadnji sliki največkrat 
najdemo z zavezanimi usti privezanega za drevo, medtem 
ko ostali vaščani ob tabornem ognju in pečenih merjascih 
slavijo srečen povratek glavnih junakov v rodno vas. 
Asteriksove in Obeliksove pustolovščine namreč niso 
omejene zgolj na njun zaselek z ducatom hiš in bližnje rim-
ske postojanke. Cela Galija s svetovljansko Lutecijo jima je 
premajhna, zato se zaradi različnim vzrokov, ki pa nikoli 
niso povsem iz trte zviti, ampak so vedno srž problema, ki 
ga bolj ali manj bistroumno rešujeta, potepata po Evropi. Pot 
ju zanese tudi v severno Afriko in na Bližnji vzhod ter celo 
v Indijo, da potovanja v Ameriko, kamor sta prispela precej 
pred Leifom Eriksonom, sploh ne omenjam. Tako spozna-
vata različne narode in običaje, ki so zaradi nepoznavanja 
kulture nemalokrat vir zapletov in komičnih prizorov, po 
drugi strani pa so podvrženi predsodkom in stereotipom, 
s čimer so včasih že na meji politične korektnosti. Nemci 
so prikazani kot bojaželjni barbari, ki samo čakajo, kdaj 
bojo lahko koga napadli, Britanci so čudaki brez smisla za 
humor, Korzičani so tako leni, da se jim še govoriti ne ljubi, 
Švicarji pretirano pedantni in točni, Španci pa živijo samo za 
siesto in bikoborbe. Podobno sta okarakterizirala tudi druge 
narode, seveda pa nista pozabila niti na Francoze, ki sta jih 
Asteriks in Obeliks s potepanja po galskih provincah dodobra 
spoznala, čeprav niso bili nič drugačni kot njuni sovaščani. 
Moške je v glavnem zanimala jedača in pijača, ženske pa 
obleke in nakupi. Sicer pa sta si to avtorja, ki sta na lastni 
koži občutila integracijo v tujo družbo pa 
tudi politične in socialne posledice 
rasizma in šovinizma, (Goscinny je 
poljsko-judovskega porekla, Uderzo 
pa potomec italijanskih priseljencev), 
lahko privoščila brez kančka slabe 
vesti. Namreč, smeh je, kot je znano, 
najmočnejše orožje zoper neumnost in 
nestrpnost. Poleg tega je v zgodbah 
tudi precej rožljanja z orožjem in 
raznovrstnih pretepov, saj na-
vihana Galca mlatita Rimljane, 
kadar le moreta. Zato so na Aste-
riksa nemalokrat leteli očitki 
puritanskih dušebrižnikov, da 
spodbuja k nasilju, francoski 
filozof Michel Serres pa je pred 
leti strip označil celo kot fašisti-
čen, čeprav sta avtorja z bojem 
upornih Galcev proti rimskemu 
imperiju aluzirala na partizanski 
odpor proti nacistični okupaciji in 
borbo za svobodo slehernega naroda. 
Ne glede na vse (včasih tudi upravičene) kriti-
ke pa je Asteriks predvsem odlična zgodovinska 
satira z zanimivimi in napetimi zgodbami ter 
živopisnimi dialogi, polnimi humorja in neredko 
duhovitimi besednimi igrami. Ti več kot uspešno 
dopolnjujejo in nadgrajujejo disneyjevsko razkošno 
risbo, s katero nam Uderzo nazorno prikaže življe-
nje v rimskem imperiju za časa Julija Cezarja. 
Čeprav so figure stilizirane, pri čemer 
je treba posebej poudariti odlično 
animacijo in obrazno mimiko, pa 
je arhitektura starega Rima izrisa-
na izjemno realistično, kar nam 
navkljub domišlijskim zgodbam 
daje občutek avtentičnosti. Vse na-
štete atribute najdemo tudi v zgodbi 
Asteriks pri Helvecijcih, v kateri naša 
Galca iščeta redko rožo, ki raste samo v 
švicarskih gorah. Seveda jo po vrsti zapletov 
in spoznavanju helvecijske narave in družbe, pri 
kateri, jasno, ne gre bez značilnih stereotipov z urarji 
in bankirji na čelu, na koncu tudi najdeta. Sočasno pa 
rešita še življenje rimskemu nadzorniku in razgalita dekaden-
tno politično elito, ki s korupcijami in požeruškimi orgijami 
zapravlja davkoplačevalski denar (zveni znano?). 
Prvi album Asteriks Galski je izšel leta 1961 (pri nas smo 
ga lahko brali desetletje zatem v Zvitorepcu), potem ko se 
je iztekla zgodba v nadaljevanjih v Pilotu, v dokaj skromnih 
šest tisočih izvodih, danes pa izhaja v milijonskih nakladah 
v 23 jezikih. Leta 1977 je Goscinny pri 51 letih nenadoma 
umrl in Uderzu ni ostalo drugega, kot da od petindvajsete 
epizode naprej poleg čopiča vzame v roke tudi pero in se 
sam spopade še s scenarijem. Rezultat prvega samostojnega 
albuma, Globokega prepada (pri nas je izšel leta 2013), je 
bil odličen, saj je zgodba z duhovitimi dialogi v navihanem 
goscinnyjevskem duhu povsem prepričala, pozneje pa je 
kakovost precej padla, zato je pred dvema letoma z jubilejno, 
petintrideseto epizodo prepustil vajeti galske vprege mlaj-
šima kolegoma, Jeanu-Yvesu Ferriju in Didierju Conradu. 
Tadva sta dala Asteriksu nov zagon in ga s Pikti popeljala 
na pot stare slave (mimogrede, 22. oktobra pri Graffitu izide 
nov album novih avtorjev). Po Asteriksu je francoska vlada 
poimenovala tudi prvi satelit, ki so ga leta 1965 izstrelili v 
vesolje, in še neki asteroid z oznako 29401, po njegovih 
pustolovščinah pa so posneli še ducat animiranih in štiri 
igrane filme, čeravno se slednji nikakor ne morejo primer-
jati s stripi. Zato je najbolje, da vzamete v roke Asteriksa pri 
Helvecijcih – in uživate! ¾
René Goscinny  
in Albert Uderzo
Asterix  
pri Helvecijcih 
Prevedla  
Kristina Šircelj 
Graffit, Ljubljana 
2015, 48 str., 14,95 €
daleč od idile
V portoroškem Avditoriju so v soboto, 19. septembra, na predvečer zaključnega dne 18. 
festivala slovenskega filma, slovesno podelili nagrade vesna za leto 2015. Ob odločitvah 
strokovne žirije se je tudi tokrat slišalo nemalo pomislekov in izrazov začudenja.
komedijo Utrip ljubezni Borisa Petkoviča, ki pa je bila skoraj 
povsem spregledana, kar je resnično težko razumeti. 
Ne dojeti preprostega dejstva
Nič lažje ni razumeti odločitev žirije, da vesni za najboljši 
scenarij in najboljšo režijo podeli prispevku za kratki film. 
Seveda, tudi to je mogoče. In še zdaleč ne govorimo o pre-
cedensu. A takrat, ko so na primer vesno za najboljši film 
podelili Podgorškovemu srednjemetražnemu plesnemu filmu 
Vrtoglavi ptič, je ta med filmi tistega leta resnično izstopal. 
Sošolki Darka Sinka, tudi scenarista, ki sta mu prinesli vesno 
za scenarij, ter Cvitkovičeva Ljubezen na strehi sveta, ki mu 
je prinesla vesno za najboljšo režijo, sta sicer lepa in domi-
selna filma, a med vsemi tekmujočimi še zdaleč ne izstopata. 
Njuna konkurenca med celovečernimi deli pa jima je vsaj 
enakovredna v prav vseh pogledih. Zato se zdi preprosto 
noro, da člani žirije niso sposobni dojeti preprostega dejstva, 
da miš z nobene strani in pod nobenim kotom ni videti kot 
slon, kaj šele da bi se v njega spremenila. Pisanje scenarija 
za celovečerno delo oziroma režija celovečerca je preprosto 
zahtevnejši in kompleksnejši projekt, ki v vseh pogledih 
zahteva več znanja, drznosti in osebnega angažmaja. Zato 
brez podcenjujočega odnosa do kratke forme menim, da je 
taka odločitev žirije ne samo napačna in osupljiva, pač pa 
morda celo ponižujoča do vseh, ki ustvarjajo na filmskem 
področju. Cvitkovičev Ljubezen na strehi sveta, ta kratki, na 
eni ideji osnovan film, je brez dvoma odličen kratkometra-
žec in si verjetno res zasluži vesno za najboljši kratki film. 
Pa vendarle si Cvitkovič zanj nikakor ne zasluži vesne za 
najboljšo režijo, pa čeprav ga kot avtorja in osebo še tako 
cenim in spoštujem. 
In čisto za konec: ne najbolj posrečena, manj sporna, a 
povsem legitimna pa je odločitev, da se vesno za najboljši film 
podeli grozljivki Idila, nizkoproračunski, skoraj gverilski, a 
zato nič manj profesionalni produkciji Tomaža Gorkiča. V 
letu, ko prevladuje žanrska produkcija, se zdi nekako prav, da 
najpomembnejšo vesno, tisto za najboljši film, prejme žanru 
zavezano delo. Pa vendar se ne moremo znebiti občutka, da 
Idila ni tisto največ in najboljše, kar je imela letos na polju 
žanra pokazati domača filmska produkcija. V tej perspektivi 
je veliko lažje strinjati se z odločitvijo žirije kritikov (res je, 
morda tudi zato, ker sem sam sodeloval v njej), ki je svojo 
nagrado podelila noir filmu Psi brazčasja. Ne samo zaradi 
prej omenjenih razlogov ali pa na primer zato, ker je eden 
prvih filmov (če ne prav zares prvi) tega žanra pri nas. Film 
nas še bolj prepriča s svojim inventivnim pristopom k pri-
povednim konvencijam žanra in z domiselnim vpetjem 
njegovega imaginarija v družbeno realnost okolja, ki Velenje 
spremeni v domače Mesto greha. ¾
Dom, režija Metod Pevec
16
RadaR
 23. septembra 2015
Poezija nikoli  
ni bila stvar množic
Diana Pungeršič
v 
enem od pomenkov na mednarodnem knji-
ževnem festivalu Lirikonfest v Velenju sredi 
septembra, kjer je ovenčan s Pretnarjevo na-
grado uradno postal častni ambasador sloven-
ske književnosti in jezika, mi je Karol Chmel 
(1953) zaupal, da je ob novici sprva pomislil 
na zavrnitev nagrade, saj da v zadnjem času iz slovenščine 
ni veliko prevajal. Toda njegov prevodni opus upravičenost 
nagrade več kot potrjuje: Šalamun, Kocbek, Zajc, Blatnik, 
Ihan, Debeljak, Zupan, Šteger so avtorji, katerih knjižne 
izdaje lahko po njegovi zaslugi berejo slovaški bralci, šte-
vilni drugi pa so predstavljeni vsaj revijalno ali časopisno. 
Prevajalec iz štirih slovanskih književnosti, ki je med drugim 
prevajal dela Kiša, Pekića, Albaharija, Pavića, Różewicza, 
Lipske, Tokarczukove, Miłosza, Herberta, Zagajewskega idr., 
urednik pri osrednji madžarsko-slovaški založbi Kalligram 
in avtor šestih pesniških zbirk je odkritosrčen in preudaren 
sogovornik. 
S slovenščino ste se srečali ob branju slovaških prevodov 
slovenske literature (Udovič, Kovič …), toda odločilno je 
bilo menda srečanje s poezijo Tomaža Šalamuna, in sicer 
v češkem prevodu. 
Ta češki prevod Šalamuna je zanimiv tudi zato, ker pre-
vajalec František Benhart takrat ni mogel objavljati. V reviji 
Světová literatura je bil leta 1977 objavljen prevod, pod kate-
rega je bila podpisana Hana Prošková, ki je krila Benharta. 
Jaz pa sem šele deset ali več let pozneje izvedel, da je bil on 
resnični prevajalec.
Češko-slovenski odnosi so tradicionalno utečeni in bogati, 
kar pa ne moremo trditi za slovaško-slovenske kulturne 
stike. Ste se kot prevajalec vseeno lahko na koga navezali, 
oprli? 
Ukvarjanje s poezijo Tomaža Šalamuna resnično ni bilo 
naključje, vendar je name vplival predvsem kot na avtorja, saj 
tudi sam pišem poezijo. Njegova poetika me je tako očarala, 
da sem poskusil ustvarjati v tej smeri. 
V slovaškem prevodnem kontekstu pa težko rečem, na 
koga sem se navezoval. Koviča in Udoviča je prevedel Vlasti-
mil Kovalčík, s katerim nama je skupno, da oba prevajava iz 
poljščine. V okviru proze pa sem imel še eno srečo. Po rodu 
sem iz mesta Zvolen, kjer sem na koncu naše ulice odkril 
starejšega gospoda Tomáša Štrbo, ki je delal kot kurjač, in 
povsem po naključju ugotovil, da prevaja iz slovenščine. 
Prevedel je na primer Andreja Hienga, roman Gozd in pe-
čina in še kake tri ali štiri obsežnejše knjige … Začel sem ga 
obiskovati in se tudi tako seznanjal s slovensko literaturo. 
Vse skupaj je bil splet naključij. Še toliko bolj, če je človek 
samouk. Diplomiral sem namreč iz andragogike.
Ko ste začeli prevajati slovensko literaturo, pa ste že 
prevajali iz poljščine in južnoslovanskih jezikov. 
Seveda. Sicer pa sem, preden sem začel prevajati, dolga 
leta naročal literarne revije iz vseh teh držav; začenši s srb-
sko revijo Književna reč pa vse do poljskih revij Twórczość, 
Poezja, Literatura na Świecie, kakor tudi slovenske Sodobnost, 
Dialogi … Skozi branje sem se učil jezika in hkrati poskušal 
kar najbolje spoznati družbeni kontekst in kulturo.
Prevedli ste resnično vrhove slovenske poezije. Kako 
ste izbrali ta imena?
Težko, da se z njimi ne bi srečal, kajti bila so res v ospred-
ju, uveljavljena imena tudi v drugih kulturah, ki sem jih 
spremljal, poznal sem jih denimo iz poljskega, hrvaškega 
konteksta. Vem, da sem prvi veliki izbor Kocbekove poezije 
v srbskem prevodu kupil celo nekje v Istri. Bil sem povsem 
očaran. Enako se mi zgodilo, ko so izšle njegove zbrane 
pesmi, zvezke sem prepisal na roke. 
Vas smem vprašati po najljubšem avtorju izmed teh, ki 
ste jih prevajali …
Saj nekako ves čas govorim o njem, gotovo Šalamun. Včasih 
pa se mi celo zdi, da se premikam kot rak, pred kratkim sem 
za neko antologijo evropskega modernizma prevajal Murna 
in še starejše avtorje, ki sem se jih pred tem izogibal.
Gotovo je pri prevajanju iz slovenščine veliko vrzeli, 
vendar ste tudi sami omenili, da zanimanje za prevodno 
književnost nasploh upada. 
Karol Chmel, slovaški prevajalec, Pretnarjev nagrajenec  
in častni ambasador slovenske književnosti in jezika
shakesPeare  
in zgodnji  
novi vek
Blaž ZaBel
j
akovac v monografiji obravnava tri večje tematske 
sklope, povezane s trilogijo o Henriku VI. Najprej 
obravnava razumevanje monarhije, absolutizma ter 
oblasti v elizabetinski in jakobinski Angliji, s čimer 
predstavi širši družbeni kontekst Shakespearovega 
časa. V drugem delu se loti raziskave materialne-
ga in družbenega konteksta angleškega gledališča,v 
tretjem, najobsežnejšem delu pa analizira Shakespearovo 
trilogijo Henrik VI., kjer se osredotoči predvsem na pesni-
kovo tematizacijo oblasti in upora. Že iz zgoraj povedanega 
je lahko jasno, da se raziskava umešča v bogato dediščino 
novega historizma, kjer je vloga Shakespeara pravzaprav 
prvenstvena (pomislimo zgolj na glavnega predstavnika 
novega historizma Stephena Greenblatta), pomen oblasti pa 
pogosto v središču zanimanj. Za novi historizem je bistveno, 
da obravnava predvsem razmerje med zgodovino in literaturo 
ter razume literaturo kot produkt zgodovinskih okoliščin in 
hkrati kot moment sooblikovanje zgodovine, pri čemer kot 
glavno metodo uporablja predvsem natančno branje.
Kralj kot poosebitev Boga
Jakovac tako v prvem delu svoje študije razpravlja pred-
vsem o razumevanju absolutizma ter njegove povezave s 
krščanstvom. Pri tem zanimivo ugotavlja, da krščanstvo 
na eni strani legitimira monarhovo oblast na zemlji, po 
drugi strani pa omogoča upor in kritiko te iste oblasti, prav 
ta ambivalentnost pa je pomembna točka, ki jo je pri pisa-
nju zgodovinskih dram upošteval tudi Shakespeare. Ker je 
absolutizem bistveno povezan s krščanstvom, ga je treba 
razumeti predvsem politično teološko, saj je bila avtoriteta 
v elizabetinski in jakobinski Angliji razumljena kot posre-
dovana od Boga ter utemeljena v Božjem pravu in redu. To 
tezo Jakovac prepričljivo demonstrira z analizo treh angleških 
»političnih teoretikov«: kralja Jakoba VI. in I., Roberta Fil-
merja in Thomasa Hobbesa. Vsem trem mislecem je namreč 
skupno, da razumejo oblast kot Božji red, ki ga (pod vplivom 
protestantizma) pooseblja kralj. Druga pomembna tema 
za razumevanje absolutizma v zgodnjenovoveški Angliji je 
pomen hierarhije družbe in z njo povezan odnos do upora. 
Angleška družba je bila seveda strogo hierarhična in je 
zahtevala brezpogojno podrejanje oblasti, vendar pa je bilo 
razmerje med višjimi in nižjimi družbenimi sloji poveči-
ni dvostransko, saj so nadrejeni poskrbeli za finančno in 
pravno zaščito svojih podložnikov v zameno za poslušnost 
in izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti. Prav zato je bila 
v angleški družbi vsakršna oblika upora na ravni posvetne 
oblasti razumljena kot najhujši prekršek, s stališča Božjega 
reda pa kot najhujši greh. Hierarhični družbeni red je bil 
torej legitimiran podobno kot absolutistična oblast v Božjem 
pravu. Kljub vsemu so bili v Angliji konec 16. stoletja upori 
pogosti; kmetje so se upirali predvsem zaradi pomanjkanja 
hrane, plemstvo pa na podlagi verskih vprašanj (denimo upo-
ri katoliških plemičev proti protestantskim oblastnikom).
V drugem delu monografije se raziskovalec posveti mate-
rialnemu in ideološkemu kontekstu gledališča ter gledališke 
produkcije, pri čemer poudarja pomen starejše in sočasne 
tradicije. Ker so bili v zgodnjem novem veku množični do-
godki omejeni predvsem na srečevanje pri mašah in ob po-
membnejših praznikih, je gledališče postalo nova pomembna 
točka političnega diskurza in formiranja javnega mnenja. Pri 
tem pa gledališča ne smemo razumeti v strogo sekularnem 
pomenu, ki bi zanikal duhovno in versko izkušnjo, temveč 
predvsem kot prostor tematiziranja različnih družbenih norm 
in prepričanj, ki so jih avtorji in igralci pogosto predstavili kot 
večpomenske in problemsko odprte. Eno najpomembnejših 
oblik tematizacije ideoloških in družbenih vprašanj so tako 
predstavljale prav zgodovinske drame, ki so imele za gledalce 
pogosto enak status kot samo zgodovinopisje, s tem pa seveda 
specifično politično, didaktično in moralno vlogo.
upor zoper avtoritete je mogoč
V najobsežnejšem delu razprave se Gašper Jakovac loti 
analize nekaterih pomembnejših prizorov trilogije Henrika 
VI., v kateri Shakespeare obravnava spor med družinama Y ork 
in Lancaster (poznan tudi pod imenom vojna rož) za časa 
življenja kralja Henrika VI. Jakovac tako obravnava pogreb 
Henrika V ., torej uvodni prizor prvega dela trilogije, saj se 
drama začne prav s poudarjanjem pomena enotne suverene 
oblasti za red in mir, ki je s smrtjo Henrika V . ogrožen. Na to 
problematiko Shakespeare naveže različne spore, na primer 
protikatoliški diskurz v sporu med škofom Winchestrom in 
vojvodo Gloucestrom. Ker je Gloucester prikazan kot maki-
avelističen oblastnik, podrejen rimskemu papežu, ki poskuša 
posvetno oblast podrediti duhovni, predstavlja torej nasprotno 
pozicijo protestantskemu angleškemu razumevanju absolu-
tistične oblasti, utemeljene v Božjem redu. V drugem delu 
trilogije se raziskovalec posveti predvsem tematizaciji upora, 
torej izročanju pritožb Margareti in Suffolku, smrti vojvode 
Suffolka in vstaji pod vodstvom Jacka Cada. Pri predajanju 
pritožb avtor analizira odnos med vajencem in mojstrom, pri 
čemer samo družbeno razmerje postavi v opozicijo s starejšo 
dramsko tradicijo in pokaže, da je Shakespeare upor zoper 
sprijene nosilce avtoritete tematiziral kot mogoč. Tudi pri 
zajetju in obglavljenju Suffolka pirati simpatizirajo z yorško 
frakcijo in tako predstavljajo voljo ljudstva, zato Suffolkovo 
sklicevanje na absolutizem in primerjanje z nedotakljivostjo 
božanske oblasti prav nič ne zaleže. Po drugi strani pa se 
vstaja pod vodstvom Jacka Cada prelevi v popolno polomijo, 
saj vodja upornikov prevzame povsem primitivno monar-
hično držo in diskurz. Ko Cade pobegne, se Henrik pokaže 
v vlogi milostnega očeta kralja, ki upornike pomilosti, s tem 
pa poudari svojo vlogo absolutističnega vladarja, ki je zaradi 
svoje Božje vloge sposoben odpuščanja. A v zaključnem delu 
drame, ko York javno zahteva krono, Shakespeare takšno 
politično teologijo problematizira: oba, tako York kot Henrik, 
se namreč v svojem prepričanju, da sta kot vladarja podložna 
zgolj Bogu, opirata na absolutistični diskurz in s tem zabredeta 
v (diskurzivno) nerešljiv konflikt. Prav ta konflikt pa se v 
zadnjem delu trilogije razvije v razpad monarhije, v kaos in 
državljansko vojno. Shakespearov tretji del Henrika VI. torej 
lahko razumemo kot kritiko prepričanja, da je politika avto-
nomna človekova dejavnost in ni osnovana v Božjem pravu. 
Čeprav York doseže, da mu Henrik po smrti obljubi krono, pa 
je prav zaradi neupoštevanja vladarjeve absolutistične vloge 
Božjega predstavnika na zemlji država še naprej obsojena 
na državljansko vojno (borbo proti Yorku namreč nadaljuje 
Henrikova žena Margareta). 
Kralj oblast pozneje tudi dejansko izgubi, a je njegova vloga 
kljub temu predstavljena svetniško, kar se najočitneje kaže 
v njegovem odpuščanju sovražnikom in obžalovanju vojne. 
Henrik namreč še naprej verjame, da je po Božji pravici edini 
resnični kralj in da lahko le oblast, osnovana v Božjem redu, 
prinese mir. Vladar je torej skozi celotno trilogijo prikazan 
predvsem kot duhovna avtoriteta, ki je posvetno in realno 
politično oblast sicer izgubil, a je prav ta izguba državo pah-
nila v krvavo državljansko vojno in brezkončno rivalstvo 
med pretendenti za prestol, česar se sam s svojim uvidom 
v politično teologijo oblasti tudi zaveda.
Monografija Kar Bog zahteva, to naj kralj ukrene tako po 
eni strani nadaljuje tradicijo novega historizma, vendar pa 
prinaša nekatere novejše in zelo pomembne uvide. Ne zgolj, 
da avtor vlogo Henrika VI. osvetli ter predstavi s sveže in 
inovativne pozicije, ki pravzaprav dopolnjuje in korigira 
tradicionalno literarnozgodovinsko interpretacijo trilogije, 
ampak je velik pomen monografije tudi v njenem širšem 
metodološkem doprinosu. Za novi historizem je namreč 
značilno, da pri proučevanju renesanse poskuša raziskovati 
predvsem pretrganje s srednjeveško tradicijo, rojstvo novo-
veškega subjekta in sodobnega meščanstva. Jakovac pri tem 
odlično prikaže, da sta tako zgodnjenovoveška literatura kot 
Shakespeare še kako vpeta v srednjeveške norme in ideje in 
da novega ter srednjega veka nikakor ne smemo razumeti v 
radikalnem nasprotju. Če lahko monografiji sploh karkoli 
očitam, bi dejal, da sem pogrešal zgolj bolj analitično-siste-
matičen uvod in zaključek, saj je delo vsebinsko tako bogato, 
da bralec občasno težko sledi izpeljavam in argumentom, 
tudi zato, ker zahtevajo vsaj osnovno poznavanje angleške 
zgodovine in Shakespearovega opusa. Kljub temu Gašper 
Jakovac s svojo študijo Kar Bog zahteva, to naj kralj ukrene 
dokazuje, da se domači literarni vedi nikakor ni treba bati 
za svojo prihodnost in da jo čakajo še zelo pestri in plodoviti 
časi. ¾
Gašper Jakovac
Kar Bog zahteva,  
to naj kralj ukrene
Ideologija absolutizma 
v Shakespearovi 
trilogiji Henrik VI. 
LUD Literatura, 
Ljubljana 2015,  
239 str., 25 €
Monografija Gašperja Jakovca z naslovom Kar Bog zahteva, to naj kralj ukrene je brez večjih 
predelav nastala na podlagi njegove diplomske naloge iz leta 2012, ki je bila nagrajena tudi s 
Prešernovo nagrado Filozofske fakultete. Tako smo v našem prostoru po dolgem času spet 
dobili monografsko publikacijo, posvečeno velikanu angleške dramatike.
 23. septembra 2015
17
RadaR
Poezija nikoli  
ni bila stvar množic
Diana Pungeršič
v 
enem od pomenkov na mednarodnem knji-
ževnem festivalu Lirikonfest v Velenju sredi 
septembra, kjer je ovenčan s Pretnarjevo na-
grado uradno postal častni ambasador sloven-
ske književnosti in jezika, mi je Karol Chmel 
(1953) zaupal, da je ob novici sprva pomislil 
na zavrnitev nagrade, saj da v zadnjem času iz slovenščine 
ni veliko prevajal. Toda njegov prevodni opus upravičenost 
nagrade več kot potrjuje: Šalamun, Kocbek, Zajc, Blatnik, 
Ihan, Debeljak, Zupan, Šteger so avtorji, katerih knjižne 
izdaje lahko po njegovi zaslugi berejo slovaški bralci, šte-
vilni drugi pa so predstavljeni vsaj revijalno ali časopisno. 
Prevajalec iz štirih slovanskih književnosti, ki je med drugim 
prevajal dela Kiša, Pekića, Albaharija, Pavića, Różewicza, 
Lipske, Tokarczukove, Miłosza, Herberta, Zagajewskega idr., 
urednik pri osrednji madžarsko-slovaški založbi Kalligram 
in avtor šestih pesniških zbirk je odkritosrčen in preudaren 
sogovornik. 
S slovenščino ste se srečali ob branju slovaških prevodov 
slovenske literature (Udovič, Kovič …), toda odločilno je 
bilo menda srečanje s poezijo Tomaža Šalamuna, in sicer 
v češkem prevodu. 
Ta češki prevod Šalamuna je zanimiv tudi zato, ker pre-
vajalec František Benhart takrat ni mogel objavljati. V reviji 
Světová literatura je bil leta 1977 objavljen prevod, pod kate-
rega je bila podpisana Hana Prošková, ki je krila Benharta. 
Jaz pa sem šele deset ali več let pozneje izvedel, da je bil on 
resnični prevajalec.
Češko-slovenski odnosi so tradicionalno utečeni in bogati, 
kar pa ne moremo trditi za slovaško-slovenske kulturne 
stike. Ste se kot prevajalec vseeno lahko na koga navezali, 
oprli? 
Ukvarjanje s poezijo Tomaža Šalamuna resnično ni bilo 
naključje, vendar je name vplival predvsem kot na avtorja, saj 
tudi sam pišem poezijo. Njegova poetika me je tako očarala, 
da sem poskusil ustvarjati v tej smeri. 
V slovaškem prevodnem kontekstu pa težko rečem, na 
koga sem se navezoval. Koviča in Udoviča je prevedel Vlasti-
mil Kovalčík, s katerim nama je skupno, da oba prevajava iz 
poljščine. V okviru proze pa sem imel še eno srečo. Po rodu 
sem iz mesta Zvolen, kjer sem na koncu naše ulice odkril 
starejšega gospoda Tomáša Štrbo, ki je delal kot kurjač, in 
povsem po naključju ugotovil, da prevaja iz slovenščine. 
Prevedel je na primer Andreja Hienga, roman Gozd in pe-
čina in še kake tri ali štiri obsežnejše knjige … Začel sem ga 
obiskovati in se tudi tako seznanjal s slovensko literaturo. 
Vse skupaj je bil splet naključij. Še toliko bolj, če je človek 
samouk. Diplomiral sem namreč iz andragogike.
Ko ste začeli prevajati slovensko literaturo, pa ste že 
prevajali iz poljščine in južnoslovanskih jezikov. 
Seveda. Sicer pa sem, preden sem začel prevajati, dolga 
leta naročal literarne revije iz vseh teh držav; začenši s srb-
sko revijo Književna reč pa vse do poljskih revij Twórczość, 
Poezja, Literatura na Świecie, kakor tudi slovenske Sodobnost, 
Dialogi … Skozi branje sem se učil jezika in hkrati poskušal 
kar najbolje spoznati družbeni kontekst in kulturo.
Prevedli ste resnično vrhove slovenske poezije. Kako 
ste izbrali ta imena?
Težko, da se z njimi ne bi srečal, kajti bila so res v ospred-
ju, uveljavljena imena tudi v drugih kulturah, ki sem jih 
spremljal, poznal sem jih denimo iz poljskega, hrvaškega 
konteksta. Vem, da sem prvi veliki izbor Kocbekove poezije 
v srbskem prevodu kupil celo nekje v Istri. Bil sem povsem 
očaran. Enako se mi zgodilo, ko so izšle njegove zbrane 
pesmi, zvezke sem prepisal na roke. 
Vas smem vprašati po najljubšem avtorju izmed teh, ki 
ste jih prevajali …
Saj nekako ves čas govorim o njem, gotovo Šalamun. Včasih 
pa se mi celo zdi, da se premikam kot rak, pred kratkim sem 
za neko antologijo evropskega modernizma prevajal Murna 
in še starejše avtorje, ki sem se jih pred tem izogibal.
Gotovo je pri prevajanju iz slovenščine veliko vrzeli, 
vendar ste tudi sami omenili, da zanimanje za prevodno 
književnost nasploh upada. 
Pri izdajanju prevodne literature ne gre le za finančni 
problem, temveč za splošen trend upadanja zanimanja za 
literaturo. Sam poleg urednikovanja pri založbi Kalligram 
sodelujem tudi pri reviji in knjižni zbirki Fragment, kjer smo 
začeli izdajati tudi poezijo. Vsaka zbirka izide v natančno 99 
izvodih, kar je tudi simptomatično. Ugotovili smo namreč, 
da smo število bralcev natančno zadeli, od petih milijonov 
Slovakov se za poezijo zanima 99 bralcev.
Na festivalu so potekale tudi diskusije na temo komerci-
alizacije, propagiranja književnosti. Zdi se, da je prevajanje 
poezije nekakšno donkihotsko početje …
Drži. Toda moji prijatelji pravijo, da je bilo od nekdaj 
tako. Poezija nikoli ni bila stvar množic. Zdi se mi tudi, da 
bi pri tej popularizaciji lahko hitro zapadli v okoriščanje in 
bi iz nuje delali krepost. Se imeli za privilegirance, tistih 99 
izbrancev, ki si to lahko privoščijo in se imajo za nekaj več 
kot drugi … Sicer pa pri nas opažam, da poezija vedno bolj 
prihaja do ljudi prek glasbenih besedil. Pred kratkim sem 
bil pri Blatnem jezeru na srečanju madžarskih prevajalk, ki 
so me poučile o slovaški sodobni glasbi, ki sem jo pred tem 
povsem zapostavil, saj ne sledim YouTubu … 
Prevajate iz vsaj štirih različnih literatur, poljske, hrvaške, 
srbske in slovenske. Bi nam lahko na kratko orisali, kakšne 
težnje opažate v teh književnostih?
Gotovo je pri vseh izrazit vpliv sosednjih držav, vsaka 
izmed teh literatur je pod močnim vplivom svojih sosed. V 
poljski književnosti je opazen ruski in nemški, v zadnjem 
času tudi češki vpliv. Na Poljskem je pravi kult Bohumila 
Hrabala, ki pa postopno prerašča tudi drugam, denimo na 
Madžarsko. Na Poljskem je vsaj deset avtorjev, ki so nepo-
sredno pod njegovim vplivom in ga izjemno cenijo ... 
Sam raje opazujem, kaj imajo te literature skupnega, de-
nimo fenomen presenečenja, izvirnosti. Nekatere navezave 
so neposredne; moj prevajalski vzor je na primer Katarina 
Šalamun Biedrzycka, prevajal sem poezijo njenega sina Mi-
loša in opazil izrazite Šalamunove sledove, pa tudi sledove 
celotne sredozemske kulture. Šalamun je tudi zelo prevajan 
v poljščino, pripadniki generacije iz osemdesetih let, zbrani 
okoli časopisa Brulion, so ga vzeli za svojega.
Kako v vas živijo urednik, pesnik in prevajalec?
Životarijo. Vedno eden na račun drugega. Žal moram reči, 
da sem najprej urednik, saj je ta delovnik najdaljši, vzame 
svojih osem, devet ur, ob večerih, kadar mi uspe, prevajam, 
tako da za lastno ustvarjanje ostane res malo časa. Kar se ne 
nazadnje opazi tudi pri mojih zbirkah, vsakih pet let izdam 
tanko knjižico. Nemara pa je krivo tudi pomanjkanje grafo-
manske žilice. Večina avtorjev ima vsaj malo tega nagona.
Ali spremljate, kakšno življenje imajo vaši (slovenski) 
prevodi? Katera knjiga se je najbolj prijela?
Seveda spremljam. Največji odziv je doživela esejistika Aleša 
Debeljaka, knjigi Temno nebo Amerike (1998) in Kozmopolitska 
metafora (1998). Zaslugo za to pripisujem več celostranskim 
recenzijam v dnevnem časopisju in literarnih revijah. Knjigi 
sta sprožili velike diskusije, saj sta se ukvarjali z vprašanji, 
zanimivimi za celotno postsocialistično družbo. Mnogi so v 
teh esejih našli rešitve, ki bi jih bilo mogoče uveljaviti tudi pri 
nas. Povrhu pa sta to komunikativni knjigi. Esejistika zna biti 
včasih prezahtevna, zaradi česar se krog bralcev zoži. V tem 
primeru sem imel srečno roko. Knjigi sta bili razprodani.
Ali pri prevajanju kdaj sodelujete z avtorjem? 
Temu se raje izognem. Imam nekaj slabih izkušenj, zlasti 
pri prevajanju poezije. Pri prevajanju iz poljščine se mi je 
zgodilo, da je avtor hotel posegati celo v oblikoslovje. Pravo 
zadoščenje sem doživel letos na literarnem večeru v Brnu, 
ko je k meni pristopila študentka polonistike in mi povedala, 
da so letos na fakulteti gostili prav tega avtorja. Zahvalila 
se mi je, saj da so šele s pomočjo slovaškega prevoda dojeli 
njegovo poezijo. Seveda pa je stik včasih neizbežen, denimo 
pri dešifriranju kakega konteksta. 
Gotovo imate še kakšno slovensko prevajalsko željo …
Seveda, imam celo še dolg iz šestdesetih. Velika škoda je, 
da na Slovaškem nihče ne ve, kdo je Rudi Šeligo. Tudi izbor 
proze Uroša Kalčiča bi rad naredil, a to je že bolj osebna 
stvar. Od mlajših pa denimo Primož Čučnik … Tudi izbor iz 
poezije Uroša Zupana Otváranie delty (2004) je tanek, saj 
je zmanjkalo sredstev. Jezi me tudi to, da sem velik lenuh; 
Uroš Zupan je bil takrat gotovo jezen name, saj mi je prijazno 
pošiljal svoje knjige, mi pisal … Vsekakor pa sem za to, da se 
primarno prevaja sodobno literaturo, potrebno je biti v ko-
raku s časom, stare grehe pa se naj vzporedno dopolnjuje. 
Kako vidite slovensko-slovaško književno izmenjavo v 
prihodnosti? V katero smer gremo?
Če bi vedel, bi bil prerok. Toda mislim, da v pravo smer, 
tudi vi ste dokaz za to. Potrebujemo mlade zanesljive pre-
vajalce, zagrete za stvar. Žal se tega ne da meriti z drugimi 
vrednotami kot le z notranjim odnosom do književnosti in 
željo ukvarjati se z njo, jo prevajati. ¾
Karol Chmel, slovaški prevajalec, Pretnarjev nagrajenec  
in častni ambasador slovenske književnosti in jezika
shakesPeare  
in zgodnji  
novi vek
božanske oblasti prav nič ne zaleže. Po drugi strani pa se 
vstaja pod vodstvom Jacka Cada prelevi v popolno polomijo, 
saj vodja upornikov prevzame povsem primitivno monar-
hično držo in diskurz. Ko Cade pobegne, se Henrik pokaže 
v vlogi milostnega očeta kralja, ki upornike pomilosti, s tem 
pa poudari svojo vlogo absolutističnega vladarja, ki je zaradi 
svoje Božje vloge sposoben odpuščanja. A v zaključnem delu 
drame, ko York javno zahteva krono, Shakespeare takšno 
politično teologijo problematizira: oba, tako York kot Henrik, 
se namreč v svojem prepričanju, da sta kot vladarja podložna 
zgolj Bogu, opirata na absolutistični diskurz in s tem zabredeta 
v (diskurzivno) nerešljiv konflikt. Prav ta konflikt pa se v 
zadnjem delu trilogije razvije v razpad monarhije, v kaos in 
državljansko vojno. Shakespearov tretji del Henrika VI. torej 
lahko razumemo kot kritiko prepričanja, da je politika avto-
nomna človekova dejavnost in ni osnovana v Božjem pravu. 
Čeprav York doseže, da mu Henrik po smrti obljubi krono, pa 
je prav zaradi neupoštevanja vladarjeve absolutistične vloge 
Božjega predstavnika na zemlji država še naprej obsojena 
na državljansko vojno (borbo proti Yorku namreč nadaljuje 
Henrikova žena Margareta). 
Kralj oblast pozneje tudi dejansko izgubi, a je njegova vloga 
kljub temu predstavljena svetniško, kar se najočitneje kaže 
v njegovem odpuščanju sovražnikom in obžalovanju vojne. 
Henrik namreč še naprej verjame, da je po Božji pravici edini 
resnični kralj in da lahko le oblast, osnovana v Božjem redu, 
prinese mir. Vladar je torej skozi celotno trilogijo prikazan 
predvsem kot duhovna avtoriteta, ki je posvetno in realno 
politično oblast sicer izgubil, a je prav ta izguba državo pah-
nila v krvavo državljansko vojno in brezkončno rivalstvo 
med pretendenti za prestol, česar se sam s svojim uvidom 
v politično teologijo oblasti tudi zaveda.
Monografija Kar Bog zahteva, to naj kralj ukrene tako po 
eni strani nadaljuje tradicijo novega historizma, vendar pa 
prinaša nekatere novejše in zelo pomembne uvide. Ne zgolj, 
da avtor vlogo Henrika VI. osvetli ter predstavi s sveže in 
inovativne pozicije, ki pravzaprav dopolnjuje in korigira 
tradicionalno literarnozgodovinsko interpretacijo trilogije, 
ampak je velik pomen monografije tudi v njenem širšem 
metodološkem doprinosu. Za novi historizem je namreč 
značilno, da pri proučevanju renesanse poskuša raziskovati 
predvsem pretrganje s srednjeveško tradicijo, rojstvo novo-
veškega subjekta in sodobnega meščanstva. Jakovac pri tem 
odlično prikaže, da sta tako zgodnjenovoveška literatura kot 
Shakespeare še kako vpeta v srednjeveške norme in ideje in 
da novega ter srednjega veka nikakor ne smemo razumeti v 
radikalnem nasprotju. Če lahko monografiji sploh karkoli 
očitam, bi dejal, da sem pogrešal zgolj bolj analitično-siste-
matičen uvod in zaključek, saj je delo vsebinsko tako bogato, 
da bralec občasno težko sledi izpeljavam in argumentom, 
tudi zato, ker zahtevajo vsaj osnovno poznavanje angleške 
zgodovine in Shakespearovega opusa. Kljub temu Gašper 
Jakovac s svojo študijo Kar Bog zahteva, to naj kralj ukrene 
dokazuje, da se domači literarni vedi nikakor ni treba bati 
za svojo prihodnost in da jo čakajo še zelo pestri in plodoviti 
časi. ¾
Monografija Gašperja Jakovca z naslovom Kar Bog zahteva, to naj kralj ukrene je brez večjih 
predelav nastala na podlagi njegove diplomske naloge iz leta 2012, ki je bila nagrajena tudi s 
Prešernovo nagrado Filozofske fakultete. Tako smo v našem prostoru po dolgem času spet 
dobili monografsko publikacijo, posvečeno velikanu angleške dramatike.
18
RadaR
 23. septembra 2015
prevzel skladatelj in akademik Lojze Lebič. Leta 1992 je 
na generalni skupščini v Varšavi pripravil utemeljitev za 
samostojno vključitev Slovenije in dosegel polnopravno 
članstvo samostojne nacionalne sekcije. Lebič je tudi prvič 
dosegel odobritev kandidature za organizacijo Svetovnih 
glasbenih dni v Ljubljani, žal pa je to pobudo, ki bi prvič 
promovirala slovensko glasbo in glasbeno kulturo svetu na 
začetku njene samostojne poti, ustavil tedanji minister za 
kulturo Andrej Capuder. Drugi predlog slovenske sekcije, 
za katerega se je zavzemal skladatelj Pavel Mihelčič, je bil 
uspešno sprejet leta 1998 na skupščini Mednarodnega 
združenja v Manchestru in tako je Slovenija leta 2003 pr-
vič gostila Svetovne glasbene dneve. Dvanajst let pozneje 
bodo Svetovni glasbeni dnevi, znova po zaslugi agilnega 
zastopnika in od 1992 predsednika slovenskega sekcije 
ISCM Pavla Mihelčiča, drugič v Sloveniji, vendar to pot 
izključno na prizoriščih v Ljubljani.  
Izjemno glasbeno potovanje
Festival Svetovni glasbeni dnevi je ena izmed najbolj znanih mednarodnih prireditev na 
področju sodobne glasbene ustvarjalnosti, ki odpira možnosti predstavitvam domačih 
skladateljev in glasbenikov ter spodbuja k odpiranju poti mladim ustvarjalcem.
Veronika Br Var
p
rireditev organizatorjem dogodka ponuja tudi 
možnosti, da popeljejo občinstvo na izjemno 
glasbeno potovanje in s pomočjo močnih 
mednarodnih povezav izkoristijo priložno-
sti za naročila novih skladb oz. vsaj za obisk 
uveljavljenih svetovnih glasbenih osebnosti 
in ob tem tudi vrhunskih specializiranih ansamblov za 
sodobno glasbo. Takšna je bila tudi zaveza prvega srečanja 
skladateljev in muzikologov v Salzburgu leta 1922 , kjer so 
prodorni ustvarjalci ustanovili Internationale Gesellschaft 
für Neue Musik (IGNM), poznejšo Mednarodno združenje 
za sodobno glasbo (International Society for Contempora-
ry Music – ISCM) in določili program za osrednji dogodek 
– festival Svetovni glasbeni dnevi. Na sporedu posku-
snega festivala so bila dela Paula Hindemitha, Arthurja 
Honeggerja, Dariusa Milhauda, Mauricea Ravela, Albana 
Berga, Arnolda Schoenberga, Antona Weberna, Igorja 
Stravinskega in Bele Bartoka, torej skladbe ustvarjalcev, 
brez katerih si danes ne moremo več zamišljati glasbene 
umetnosti 20. stoletja. Svetovni glasbeni dnevi uradno 
zapisujejo začetek delovanja leto pozneje, torej 1923, in 
kot eden prvih festivalov na svetu, posvečen izključno 
sodobni glasbi, neprekinjeno nadaljujejo svoje poslanstvo 
do današnjih dni. O razsežnosti prireditve pričajo tudi 
letošnji podatki. Na programu Svetovnih glasbenih dni 
v Ljubljani bo izvedenih 84 del skladateljev iz 55 držav. 
Osrednji program bo obsegal 13 koncertov, spremljevalnih 
dogodkov pa bo 10. 
iSCM na razpotju starih zavez 
in pričakovanih sprememb
Sedež ISCM je danes v Amsterdamu, za njegovo delovanje 
pa skrbi organizacija Gaudeamus. Članstvo vztrajno narašča, 
na kar so vplivala tudi nova pravila, po katerih za polnoprav-
no članstvo lahko zaprosijo posamezne sekcije skladateljev 
in ne več le predstavniki ene same državne organizacije 
oz. društva. Med šestdesetimi polnopravnimi člani je tako 
več nacionalnih sekcij s Kitajske, ZDA, pa tudi npr. Belgije. 
Med člani so dobro zastopane sekcije Združenja za sodobno 
glasbo v Aziji, obeh Amerikah, v Evropi, z afriške celine pa 
ima zastopstvo le Južnoafriška republika. 
Svetovne glasbene dneve vsako leto organizira druga 
nacionalna sekcija, kar pomeni, da se prireditev seli v 
različna glasbena okolja, kar je še vedno svojevrsten izziv 
za organizatorje, kakor seveda tudi za ožji odbor ISCM. 
Zaradi naraščajočega števila članov imajo organizatorji 
vse bolj zahtevno delo pri sestavi programa. Še vedno je 
namreč trdno zasidrano pravilo, ki predpisuje, da se mora 
na festivalu predstaviti vsaj eno izmed šestih predlaganih 
del nacionalnih sekcij, organizatorji prireditve pa pridobijo 
možnost bogatejše predstavitve članov svoje sekcije. Tudi 
način izbire del (mednarodna žirija mora v nemogoče 
kratkem času oceniti ogromno število novih skladb) ne 
more vlivati zaupanja v tehtno presojo. Novih predlogov, 
v kakšno smer bi se morala razvijati dejavnost Združenja, 
je vedno več, k tehtnemu razmisleku o poslanstvu, vlogi in 
nalogah ISCM pa vedno bolj spodbujajo krepko spremenje-
ne svetovne razmere. Od prvih let, ko Združenje in njegov 
festival nista imela konkurence, je glasbeni zemljevid z 
naraščajočo ponudbo specializiranih festivalov sodobne 
glasbene ustvarjalnosti že v drugi polovici 20. stoletja postal 
(pre)nasičen. Svetovni glasbeni dnevi in predvsem krovna 
organizacija ISCM s prihodom novih članov in predvsem 
vstopom številnih mladih ustvarjalcev v zadnjih letih in-
tenzivno iščejo možnosti drugačnih oblik predstavitve in 
razširjanja svojega poslanstva. 
Slovenci in iSCM
Slovenski skladatelji so delovanje organizacije spoznali 
zelo zgodaj, in sicer po zaslugi pronicljivega in za novosti 
odprtega skladatelja Slavka Osterca (1895–1941), ki je v 
tridesetih letih 20. stoletja uspešno predlagal vključitev 
jugoslovanske sekcije v mednarodno združenje ISCM in se 
že od začetka, tudi kot odbornik ISCM, aktivno zavzemal 
za promocijo slovenskih skladateljev. Po drugi svetovni 
vojni so ti delovali znotraj jugoslovanske sekcije ISCM, 
od leta 1982 pa vse do slovenske osamosvojitve je mesto 
sekretarja jugoslovanske sekcije v mednarodni organizaciji 
V Ljubljani bodo med 26. septembrom in 2. oktobrom potekali Svetovni glasbeni dnevi
Eminentni ustanovitelji Svetovnih glasbenih dnevov
mladI skladateljI nas 
potrebujejo, mI njIh tudI
Veronika Br Var
n
amesto spekulacij o prihodnosti in možno-
stih razvoja Mednarodnega združenja za 
sodobno glasbo, smo za mnenje povprašali 
podpredsednika ISCM in direktorja svetov-
no znanega festivala Gaudeamus, Henka 
Heuvelmansa. Pogovor je potekal sredi 
živahne Akademije Gaudeamus v hiši glasbe v Utrechtu. 
Akademija je del festivala sodobne glasbe, na katerem se 
predstavijo mladi ustvarjalci sodobne glasbe. Med njimi je 
tudi pet nominirancev, ki se potegujejo za prestižno in tudi 
finančno dobro podprto nagrado. Tudi nagrada za mlade 
skladatelje na festivalu Svetovni glasbeni dnevi je povezana 
z organizacijo Gaudeamus. Nagrajencu namreč omogoči 
vabljivo naročilo za novo delo rezidenčnega ansambla in 
predstavitev v okviru festivala Gaudeamus. Ni naključje, 
da je nagrado v ISCM uvedel prav direktor Gaudeamusa 
Henk Heuvelmans. 
Kakšna so vaša pričakovanja pred izvedbo Svetovnih 
glasbenih dni v Ljubljani? Spomnim se, da ste intenzivno 
spremljali tudi festival v letu 2003. 
Mislim, da je še vedno dobro, da se odločimo za 
obisk festivala in slišimo veliko slovenske glasbe. Ne 
morem sicer vedeti, ali program pokriva celotni spekter 
slovenske glasbe. Takšni festivali namreč ne morejo 
biti idealni. Je pa seveda tudi težko pripraviti festival, 
kot je bil pred desetimi leti. Ne samo zaradi financ, 
ampak tudi zaradi partnerjev. Situacija je zdaj drugačna 
kot leta 2003.
Henk Heuvelmans, podpredsednik ISCM
Foto Herre Vermeer
Že davnega leta 1931 je bil skladatelj Aaron Copland zelo 
skeptičen do festivala ISCM. V ostri kritiki je poudaril, da 
ISCM mednarodni javnosti predstavlja etablirano elito in 
nekatere t. i. novejše skladbe, ne pa najbolj revolucionarnih 
glasbenih tokov. Zdi se, da je ta kritika danes še vedno 
aktualna. Kako bi vi upravičili obstoj festivala? 
Ja, o teh vprašanjih vedno razpravljamo. Leta 1931 festival 
še ni bil tako velik, kot je danes. Danes imamo v Združe-
nju člane z vsega sveta; to pomeni tudi veliko različnih 
stremljenj. Novi odbor in nekateri člani se zavzemamo, da 
se mora organizacija prenavljati, biti na tekočem in dobiti 
veliko nove glasbe. Združenje se še širi, številno članstvo 
pa pomeni tudi številne diskusije; nekatere sekcije želijo 
imeti predvsem izvedeno svoje delo, drugi želijo predvsem 
kontakte.
Kako bi vi opisali razliko med festivalom Svetovni glas-
beni dnevi in festivalom sodobne glasbe, kot je npr. Ga-
udeamus? 
Ena izmed pomembnih sprememb, ki smo jih pred leti 
uvedli na festivalu ISCM, je nagrada mlademu skladatelju. 
Zdi se nam potrebno, da mladim ustvarjalcem zagotovimo 
poseben status. Navadno so bili na Svetovnih glasbenih 
dnevih na sporedu starejši, torej etablirani skladatelji in 
nekateri mladi, to pa je bil tudi signal, da želi ISCM narediti 
korak naprej, da ponudi mlademu skladatelju nagrado, 
večjo prepoznavnost, več možnosti za ustvarjanje. Če ne 
razvijaš mladih talentov, boš kmalu končal le pri mrtvih 
skladateljih. 
In če naredim primerjavo: Gaudeamus se osredotoča le 
na mlade skladatelje in seveda upamo, da starejše sklada-
telje pokrivajo druge organizacije. Gaudeamus ima lastno 
umetniško prepoznavnost, organizacija sama izbira, koga 
bo predstavila in koga ne. ISCM deluje po demokratičnem 
principu; vsaj eno delo članice ISCM mora biti na sporedu. 
In to je eden izmed problemov; če želi v organizacijo vsto-
piti še nekaj novih članov, bo zelo težko pripraviti dober 
program. Prav zdaj potekajo vroče razprave, kako narediti 
to mrežo bolj aktivno in obvladljivo. Osebno mislim, da ta 
sistem ni dober in ne vodi v umetniško zanimiv festival. 
Kakovost je vprašljiva, prav tako koncept. Razmišljamo 
seveda v smeri, da bi naredili jasno razmejitev s festivali 
sodobne glasbe, kot sta npr. v Donaueschingenu ali Hud-
dersfieldu, in raje pripravili glasbeni sejem. Je pa še veliko 
idej, raznih konceptov, kako predstaviti to glasbo z vsega 
sveta. Nismo še našli prave rešitve, to pa bo prav gotovo 
eno izmed pomembnih vprašanj za diskusijo na generalni 
 23. septembra 2015
19
RadaR
prevzel skladatelj in akademik Lojze Lebič. Leta 1992 je 
na generalni skupščini v Varšavi pripravil utemeljitev za 
samostojno vključitev Slovenije in dosegel polnopravno 
članstvo samostojne nacionalne sekcije. Lebič je tudi prvič 
dosegel odobritev kandidature za organizacijo Svetovnih 
glasbenih dni v Ljubljani, žal pa je to pobudo, ki bi prvič 
promovirala slovensko glasbo in glasbeno kulturo svetu na 
začetku njene samostojne poti, ustavil tedanji minister za 
kulturo Andrej Capuder. Drugi predlog slovenske sekcije, 
za katerega se je zavzemal skladatelj Pavel Mihelčič, je bil 
uspešno sprejet leta 1998 na skupščini Mednarodnega 
združenja v Manchestru in tako je Slovenija leta 2003 pr-
vič gostila Svetovne glasbene dneve. Dvanajst let pozneje 
bodo Svetovni glasbeni dnevi, znova po zaslugi agilnega 
zastopnika in od 1992 predsednika slovenskega sekcije 
ISCM Pavla Mihelčiča, drugič v Sloveniji, vendar to pot 
izključno na prizoriščih v Ljubljani.  
Izbor del 
Odgovorno nalogo in največjo težo pri izbiri del za fe-
stival Svetovni glasbeni dnevi imajo člani nacionalnih 
sekcij, saj prav ti najbolj vplivajo na kakovost predstavljenih 
skladb. Kot velevajo pravila, mora mednarodna žirija od 
predlogov nacionalnih sekcij izbrati vsaj eno skladbo. Med 
32 skladbami slovenskih ustvarjalcev, ki so svoje delo poslali 
na razpis slovenske nacionalne sekcije, so skladatelji Lojze 
Lebič, Janez Matičič in Ivo Petrić izbrali šest skladb, ob tem 
pa priporočili za izvedbo še dve deli. Nabor slovenske glasbe 
na letošnjih Svetovnih glasbenih dnevih tako predstavljajo 
Božidar Kos (1934–2015) – Spektrum za basovski klarinet, 
marimbo in orkester, Jakob Jež (1928) – Medeni preliv za 
glas in klavir, Ljubo Rančigaj (1936) – Two concertante 
duos za violončelo in klavir, Corrado Rojac (1968) – Cliches 
za pihalni kvintet, Urška Pompe (1969) – Almost silenced 
za kvartet saksofonov in Vito Žuraj (1979) – Hawk-eye za 
rog in simfonični orkester. Priporočeni deli skladateljic 
Nine Šenk (Into the Shades) in Larise Vrhunc (Hitrost 
razpadanja) sta prav tako uvrščeni v uradni del programa 
ISCM. V širokem spektru ponudbe slovenske glasbe pa 
žirija med petimi prispelimi deli skladateljev, mlajših od 
35 let, ni izbrala nobenega, kar pomeni, da se slovenska 
sekcija letos ne poteguje za posebno nagrado Združenja 
za sodobno glasbo in tako ne odpira možnosti mlademu 
slovenskemu skladatelju.
Mednarodna žirija je imela še zahtevnejše delo. Svoje 
skladbe je prijavilo 55 sekcij, med njimi pa kar štiri sekcije 
niso izpolnjevale pogojev. Po pravilu je bila v vsaki sekciji 
izbrana ena skladba. Ob že omenjenih šestih slovenskih 
skladbah države gostiteljice sta bili izbrani še po dve skladbi 
danske in valonske sekcije. Žal bo imela valonska sekcija 
zaradi tehničnih zahtev izvedeno le eno skladbo. 
Možnost izbora individualnih prijav je zaradi togih pravil 
ISCM zelo omejena, tako da je bilo lahko med 133 prispeli-
mi skladbami izbranih le 5 del. Zanimiv pa je podatek, da 
je mednarodna žirija med prispelimi deli individualnih 
prijav izbrala kar štiri skladbe ustvarjalcev, mlajših od 
35 let. Morda se tako lahko ozremo v prihodnost, ki bi 
lahko napovedovala svobodnejšo izbiro in individualnejši 
pristop, brez omejitev nacionalnih sekcij in nacionalnih 
selektorjev. ¾
Izjemno glasbeno potovanje
Festival Svetovni glasbeni dnevi je ena izmed najbolj znanih mednarodnih prireditev na 
področju sodobne glasbene ustvarjalnosti, ki odpira možnosti predstavitvam domačih 
skladateljev in glasbenikov ter spodbuja k odpiranju poti mladim ustvarjalcem.
kratkem času oceniti ogromno število novih skladb) ne 
more vlivati zaupanja v tehtno presojo. Novih predlogov, 
v kakšno smer bi se morala razvijati dejavnost Združenja, 
je vedno več, k tehtnemu razmisleku o poslanstvu, vlogi in 
nalogah ISCM pa vedno bolj spodbujajo krepko spremenje-
ne svetovne razmere. Od prvih let, ko Združenje in njegov 
festival nista imela konkurence, je glasbeni zemljevid z 
naraščajočo ponudbo specializiranih festivalov sodobne 
glasbene ustvarjalnosti že v drugi polovici 20. stoletja postal 
(pre)nasičen. Svetovni glasbeni dnevi in predvsem krovna 
organizacija ISCM s prihodom novih članov in predvsem 
vstopom številnih mladih ustvarjalcev v zadnjih letih in-
tenzivno iščejo možnosti drugačnih oblik predstavitve in 
razširjanja svojega poslanstva. 
Slovenci in ISCM
Slovenski skladatelji so delovanje organizacije spoznali 
zelo zgodaj, in sicer po zaslugi pronicljivega in za novosti 
odprtega skladatelja Slavka Osterca (1895–1941), ki je v 
tridesetih letih 20. stoletja uspešno predlagal vključitev 
jugoslovanske sekcije v mednarodno združenje ISCM in se 
že od začetka, tudi kot odbornik ISCM, aktivno zavzemal 
za promocijo slovenskih skladateljev. Po drugi svetovni 
vojni so ti delovali znotraj jugoslovanske sekcije ISCM, 
od leta 1982 pa vse do slovenske osamosvojitve je mesto 
sekretarja jugoslovanske sekcije v mednarodni organizaciji 
V Ljubljani bodo med 26. septembrom in 2. oktobrom potekali Svetovni glasbeni dnevi
Foto Wikipedia
Svetovni glaS beni dnevi 
uradno zapiS ujejo začetek 
delovanja leta 1923 in kot 
eden prvih feS tivalov na 
Svetu, poS večen izključno 
Sodobni glaS bi, neprekinjeno 
nadaljujejo Svoje poS lanS tvo 
do današnjih dni. v 
l jubljani bo izvedenih 84 
del Skladateljev iz 55 držav. 
oSrednji program bo obS egal 
13 koncertov, Spremljevalnih 
dogodkov pa bo 10.
Eminentni ustanovitelji Svetovnih glasbenih dnevov
mladI skladateljI nas 
potrebujejo, mI njIh tudI
Henk Heuvelmans, podpredsednik ISCM
Foto Herre Vermeer
že davnega leta 1931 je bil skladatelj aaron copland zelo 
skeptičen do festivala iScm. v ostri kritiki je poudaril, da 
iScm mednarodni javnosti predstavlja etablirano elito in 
nekatere t. i. novejše skladbe, ne pa najbolj revolucionarnih 
glasbenih tokov. zdi se, da je ta kritika danes še vedno 
aktualna. kako bi vi upravičili obstoj festivala? 
Ja, o teh vprašanjih vedno razpravljamo. Leta 1931 festival 
še ni bil tako velik, kot je danes. Danes imamo v Združe-
nju člane z vsega sveta; to pomeni tudi veliko različnih 
stremljenj. Novi odbor in nekateri člani se zavzemamo, da 
se mora organizacija prenavljati, biti na tekočem in dobiti 
veliko nove glasbe. Združenje se še širi, številno članstvo 
pa pomeni tudi številne diskusije; nekatere sekcije želijo 
imeti predvsem izvedeno svoje delo, drugi želijo predvsem 
kontakte.
kako bi vi opisali razliko med festivalom Svetovni glas-
beni dnevi in festivalom sodobne glasbe, kot je npr. ga-
udeamus? 
Ena izmed pomembnih sprememb, ki smo jih pred leti 
uvedli na festivalu ISCM, je nagrada mlademu skladatelju. 
Zdi se nam potrebno, da mladim ustvarjalcem zagotovimo 
poseben status. Navadno so bili na Svetovnih glasbenih 
dnevih na sporedu starejši, torej etablirani skladatelji in 
nekateri mladi, to pa je bil tudi signal, da želi ISCM narediti 
korak naprej, da ponudi mlademu skladatelju nagrado, 
večjo prepoznavnost, več možnosti za ustvarjanje. Če ne 
razvijaš mladih talentov, boš kmalu končal le pri mrtvih 
skladateljih. 
In če naredim primerjavo: Gaudeamus se osredotoča le 
na mlade skladatelje in seveda upamo, da starejše sklada-
telje pokrivajo druge organizacije. Gaudeamus ima lastno 
umetniško prepoznavnost, organizacija sama izbira, koga 
bo predstavila in koga ne. ISCM deluje po demokratičnem 
principu; vsaj eno delo članice ISCM mora biti na sporedu. 
In to je eden izmed problemov; če želi v organizacijo vsto-
piti še nekaj novih članov, bo zelo težko pripraviti dober 
program. Prav zdaj potekajo vroče razprave, kako narediti 
to mrežo bolj aktivno in obvladljivo. Osebno mislim, da ta 
sistem ni dober in ne vodi v umetniško zanimiv festival. 
Kakovost je vprašljiva, prav tako koncept. Razmišljamo 
seveda v smeri, da bi naredili jasno razmejitev s festivali 
sodobne glasbe, kot sta npr. v Donaueschingenu ali Hud-
dersfieldu, in raje pripravili glasbeni sejem. Je pa še veliko 
idej, raznih konceptov, kako predstaviti to glasbo z vsega 
sveta. Nismo še našli prave rešitve, to pa bo prav gotovo 
eno izmed pomembnih vprašanj za diskusijo na generalni 
skupščini. Rešitev moramo hitro najti. Še vedno želimo, da je 
to svetovna organizacija, ne želimo pa »ubiti« organizatorja 
z neobvladljivim številom predpisanih del. 
Ste ob vseh teh pravilih še prepričani, da iScm res 
promovira dobro glasbo, glasbo prihodnosti, glasbo 21. 
stoletja? 
ISCM promovira veliko glasbe, za katero veliko ljudi 
meni, da je dobra. Koncept kakovosti v vseh državah po 
svetu ni enak. Razhajanja se npr. pojavijo že pri določitvi 
starosti, do kdaj so skladatelji še mladi. Pri Gaudeamusu 
smo postavili starostno mejo do 30. leta, v drugih državah 
pa so mnenja, da se lahko mladi skladatelji uspešno pred-
stavijo šele po 30. letu. Za ISCM je starostna omejitev 35 
let. O kakovosti letošnjega festivala bi težko kaj povedal, 
ker skladb še nisem slišal in jih tudi nisem podrobno pre-
gledal. Za prejšnja leta pa lahko rečem, da je bil koncept z 
vključitvijo novih medijev zelo širok. Slednje je organiza-
torjem letos predstavljalo težave. Opazil sem tudi, da je v 
program uvrščen koncert študentov glasbe, in ob tem imam 
določene pomisleke o zahtevani kakovosti izvedbe. V tem 
demokratičnem procesu, kjer sodelujejo vse države članice, 
je seveda zelo težko pripraviti dober koncept. Dobra stvar 
tega festivala pa je, da ga vsako leto prireja druga država. 
Naslednje leto bo v Južni Koreji, čez dve leti pa v Kanadi. 
Festivala ISCM tako ne moreš soditi le po eni izvedbi in biti 
preveč kritičen samo zaradi enega leta; včasih gre navzgor, 
drugič kakovost popusti … 
kako poteka delo žirije in koliko je možnosti za dober 
pregled partitur? 
Pravila žiriranja so zapisana, kar pa seveda še nič ne pove 
o kakovosti izbranih skladb. Mi lahko samo zaupamo, da 
bodo naši člani poslali dobra dela. Organizatorji izberejo 
ansamble, izvajalce in koncept, kako bodo izbrana dela pred-
stavili. Tudi izbrani glasbeniki lahko povedo svoje mnenje 
o možnosti izvedbe. Biti član žirije je seveda težko delo, je 
pa več sistemov izbire. Dobro je, da je žirija mešana in da jo 
sestavljalo tako uveljavljeni svetovni skladatelji kot tudi skla-
datelji okolja, ki prireja festival. Zdaj je to veliko lažje, saj vse 
poteka digitalno in je vpogled v bazo podatkov dostopnejši. 
Organizatorjem festivala to tudi omogoči vpogled v dela, 
ki niso bila izbrana, in seveda jih lahko tudi programirajo. 
Pravila določajo, da se nabor skladb razdeli na dva dela: prvi 
je nabor nacionalnih sekcij ISCM, kjer mora žirija izbrati vsaj 
eno delo članice za izvedbo, drugo so individualne prijave. 
Upoštevajo se seveda tudi želje organizatorjev, ki dokončno 
oblikujejo umetniško podobo festivala. Možnih konceptov 
je več: lahko se uporabi dela slavnih skladateljev, častnih 
članov, lahko se izvede tudi naročila novih del in skladbe 
sekcije, ki organizira festival. Letos so Svetovni glasbeni 
dnevi v Sloveniji in tako bo predstavljene veliko slovenske 
glasbe. Svet pride v Slovenijo in bi bilo res čudno, če na 
sporedu ne bi bilo slovenskih skladb.
kako dobro poznate sodobno slovensko glasbo in mlade 
slovenske skladatelje? 
Poznam nekaj mladih še iz časa, ko smo bili v Sloveniji, 
seveda pa vedno upam, da bodo organizatorji presenetili z 
novimi nadarjenimi ustvarjalci. ISCM pa ne ponuja samo 
možnosti tistim, ki so na sporedu, ampak nudi tudi prilo-
žnosti neposrednih stikov z delegati z vsega sveta. Včasih je 
sicer težko prepričati organizatorje, naj omogočijo prostor za 
srečanja in neposredno navezovanje stikov. A mladi sklada-
telji nas potrebujejo in seveda tudi mi jih potrebujemo.
ali lahko omenite še kakšen uspešen projekt iScm v 
zadnjih letih? 
Ker je organizacija že stara, smo postopno zgradili tudi 
nekaj finančnih možnosti, namenjenih finančni podpori 
pobud članic. Lep primer je triletni program izmenjave 
mladih skladateljev s Švedske, Velike Britanije, Hrvaške in 
Češke. Ni pomemben samo ta festival, pomembne so mreža 
in aktivnosti ISCM, ki se dogajajo vse leto. Lani nas je npr. 
ameriška radijska postaja prosila, naj jim omogočimo vpo-
gled v svetovno glasbeno sceno. ISCM je tako povabil vse 
naše člane, naj sodelujejo pri predstavitvi svoje glasbe. 
kakšna je vloga častnih članov i Scm? 
Naziv počasti skladatelja za njegovo delo, včasih posebej 
za ISCM. Ko nekdo dobi ta naziv, pričakujemo, da ga bo 
organizator tudi uporabil. Dobro bi bilo, da se jih poveže 
s to organizacijo. 
o b tem seveda opažamo, da iScm na svojih festivalih 
ne izkorišča vseh možnosti za predstavitev, obisk svetovno 
znanih skladateljev. l okalnim organizatorjem bi bilo z vašo 
pomočjo veliko lažje povabiti svetovno glasbeno osebnost. 
kje vi vidite ovire, da se to večinoma ne zgodi? 
Mislim, da so organizatorji še vedno dovolj svobodni, da 
lahko naredijo, kar želijo, in povabijo tudi svetovno znane 
skladatelje. Ta prireditev ni namenjena samo delegatom 
ISCM, ampak tudi občinstvu, da spozna mednarodno glas-
beno sceno. ¾
20
Dialogi
 23. septembra 2015
Treba se je boriTi naprej
Priložnost se je zdela nadvse primerna, toda Hisham Bustani (1975), jordanski pisatelj, pesnik, 
pisec in družbeni aktivist, ni bil za stvar. Enega najvidnejših jordanskih kritičnih intelektualcev 
mlajše generacije smo vprašali, če nam lahko zaupa kakšno dobro šalo o zloglasni 'Islamski 
državi', on pa ni bil najbolj prepričan. »Nič nimam proti sarkazmu ali humorju, toda zasebno sem 
preveč pesimistična in mračna oseba, da bi lahko takole stresal vice iz rokava,« se je izmikal.
GreGor Inkret
b
ustani, sicer po osnovnem poklicu zobozdrav-
nik, velja za enega najprodornejših in najbolj 
samosvojih sodobnih arabskih pisateljev. Avtor 
štirih zbirk kratke proze objavlja v tujih literarnih 
revijah, kot so World Literature Today, Banipal, 
The Common. Letos jeseni izide pri ameriški 
založbi Syracuse University Press njegovo prvo samostojno 
delo, prevedeno v angleščino, zbirka kratkih zgodb z naslo-
vom The Perception of Meaning. Bustani je znan po svojem 
eksperimentiranju z jezikom, bogati simboliki in metaforiki, a 
tudi po družbenokritični avtorski drži, znotraj katere raziskuje 
in pomika meje med prozo in poezijo, resničnostjo in fikcijo 
ter v svoje pisanje vnaša tudi raznolike filozofske, vizualne 
in znanstvenofantastične elemente. 
Bustani je tudi eden glavnih predstavnikov jordanske 
opozicije. Zaradi izraelske okupacije palestinskih ozemelj 
aktivno nasprotuje gospodarskemu sodelovanju med Jorda-
nijo in Izraelom, zaradi svojih kritičnih razmišljanj pa se je 
že nekajkrat znašel v nemilosti oblasti in bil večkrat aretiran. 
Za Poglede je iz jordanske prestolnice Aman razlagal o tem, 
kakšne težave se skrivajo za prijazno fasado tradicionalno 
prozahodne in proameriške hašemitske kraljevine Jordani-
je, tudi podpisnice mirovnega sporazuma z Izraelom iz leta 
1994. Jordanija, ki meji na Sirijo in Irak, velja za enega zadnjih 
branikov stabilnosti in demokracije na Bližnjem vzhodu, mi 
pa smo se z Bustanijem med drugim pogovarjali še o arabski 
levici, osvobajajočih in diktatorskih literarnih formah in o 
jordanskem Društvu pisateljev.
Ko na Jordanijo gledamo iz Evrope, dobimo vtis, da gre 
za zadnjo stabilno in relativno demokratično državo na t. 
i. Bližnjem vzhodu, za nekakšno oazo miru in razuma sredi 
norosti, deželo, ki ji je ob krvavih konfliktih v njeni soseščini 
uspelo odnesti celo kožo. 
Že mogoče, toda sodobna Jordanija ima veliko problemov. 
Politični in gospodarski razvoj v državi stagnirata že desetletja. 
Jordanski režim na čelu s kraljem Abdulahom II. je tukajšnji 
družbi uspešno vsilili več problematičnih delitev. Jordanska 
družba se najprej deli na Jordance z vzhodnega brega reke Jor-
dan in palestinske begunce ter njihove potomce, ki so v državo 
v več valovih prišli z zasedenih palestinskih ozemelj. Potem 
pa prihaja do mnogih napetosti med številnimi jordanskimi 
družinskimi, plemenskimi in klanskimi celicami. Oblast pa 
ohranja mir s podeljevanjem bonitet različnim skupinam. 
Zgodovinsko gledano je jordanska država nastala pod 
patronatom zahodnih kolonialnih sil, Velike Britanije in Fran-
cije, ki sta po prvi svetovni vojni določili meje t. i. arabskega 
sveta. Jordanija ima točno določeno zgodovinsko, politično, 
varnostno in geostrateško vlogo. Je sunitska arabska država z 
najdaljšo mejo z Izraelom in deluje kot nekakšna tamponska 
cona, ki absorbira sovražne, potencialno nevarne elemente 
za izraelsko nacionalno varnost. V zadnjem desetletju pa 
dežela nastopa tudi kot tamponsko območje na t. i. šiitskem 
polmesecu. Gre za izraz, ki ga je skoval prav zdajšnji jordanski 
kralj, označuje pa območje vpliva Irana kot vodilne šiitske sile 
in sega prek Iraka do Sirije in Libanona. Zato je tudi v interesu 
Savdske Arabije in drugih vplivnih sunitskih zalivskih držav, 
da Jordanija ostane stabilna. 
Sicer pa danes kar naprej poslušamo o tem, da mora regija 
za vsako ceno ostati stabilna, medtem ko o demokraciji in 
socialni pravičnosti ne govori nihče več. Jordanski režim je s 
kraljem, izobraženim v tujini, ki govori perfektno angleščino, 
še posebej zvit. V državi z močno vojsko in zloglasno tajno po-
licijo so oblasti vedno znale nevtralizirati nasprotujoče glasove, 
predstavnike opozicije in člane različnih nacionalističnih in 
levičarskih strank. Utišale so jih z imenovanjem na prestižne 
ministrske, diplomatske in druge politične položaje. Vendar 
Jordanija ostaja dežela velikih socialnih razlik, s sirskimi in 
palestinskimi begunskimi taborišči in nerazvitim podeželjem, 
od koder se je med skrajneže v Sirijo in Irak odpravilo precej 
ljudi. V državi je veliko korupcije, v parlamentu pa se pod 
mizo delijo različne bonitete in privilegiji, zato prihaja do 
nesoglasij tudi znotraj jordanske politične elite.  
Hisham Bustani, jordanski pisatelj in aktivist
Kako se je jordanska družba spremenila po krutem umoru 
pilota poročnika Moaza Al Kasasbeha, ki so ga januarja letos 
živega zažgali pripadniki t. i. Islamske države? 
Najprej so policijske patrulje po vsej državi začele voziti s 
prižganimi sirenami, kot da bi hotele pokazati, da so v akciji. 
Prišlo pa je tudi do povečanja represije in nekakšne norma-
lizacije nasilja. Zdaj lahko različne posameznike, zmerne 
islamiste in aktiviste aretirajo in kaznujejo zgolj na podlagi 
kritičnega mnenja, objavljenega na družabnih omrežjih. Gre 
za znan pojav, ko se nasilje represivnega aparata stopnjuje 
vzporedno z grozodejstvi terorističnih organizacij. 
Kot ste že omenili, je Jordanija dežela velikih socialnih 
razlik, bogastva prestižnih sosesk zahodnega Amana in pri-
ljubljenih turističnih središč na eni strani ter dežela revščine 
in begunskih taborišč na drugi. Kam bi umestili državo v 
kontekstu svetovnega kapitalističnega gospodarstva?
Zgodovinsko gledano je bila Jordanija vedno odvisna od 
tuje, najprej britanske, potem pa od ameriške finančne po-
moči. Danes jordansko gospodarstvo temelji na storitvenem 
sektorju, poteka privatizacija državnih podjetij in različne 
infrastrukture, prebivalstvo pa dušijo visoke davščine. Konec 
osemdesetih let, ko je bila država visoko zadolžena, sta v 
Aman prispeli delegaciji Mednarodnega denarnega sklada in 
Svetovne banke ter obljubili pomoč v zameno za varčevanje 
in zmanjšanje javnih izdatkov. Takrat je prišlo tudi do padca 
vrednosti jordanskega dinarja. Na jugu države, v revnem in 
zapostavljenem mestu Ma'an, pa so se začeli protesti, ki so se 
pozneje razširili po vsej deželi. Težke ekonomske razmere je 
dodatno zapletla odstranitev Sadama Huseina ob ameriški 
invaziji na Irak leta 2003, ko se je v veliki meri končalo tudi 
tesno iraško-jordansko gospodarstvo sodelovanje. Toda jor-
danski režim sam zavira različne poskuse gospodarskega in 
družbenega razvoja. Deluje namreč kot predstavnik kapitala, 
ki ga najbolj ogroža prav preboj domače industrije in emanci-
pacija lokalnega prebivalstva. To je tudi eden izmed razlogov, 
da poskušamo danes aktivisti spremeniti ustaljeno mnenje, da 
država, ki je sicer brez naftnih zalog, nima nobenih omembe 
vrednih naravnih virov in glasno govorimo o možnostih 
vlaganja v proizvodnjo solarne in vetrne energije.
Kako gledate na politično in gospodarsko sodelovanje 
med Jordanijo in Izraelom? Državi sta uradno zaveznici, 
obenem pa je v Jordaniji, ki šteje približno sedem milijonov 
prebivalcev, več kot 60 odstotkov populacije palestinskega 
rodu. 
Državi sicer sodelujeta na politični, obveščevalni, varnostni 
ravni, toda omembe vrednega gospodarskega sodelovanja 
ni. Prav tako ni nobene akademske ali kulturne izmenjave. 
V nekaterih jordanskih trgovinah, kjer prodajajo izraelsko 
zelenjavo in sadje – mango, kaki, korenje in krompir –, tovrstni 
produkti niso označeni kot izraelski, saj je javno mnenje ne-
naklonjeno Izraelu, ki velja za naseljensko-kolonialni politični 
projekt, ne pa nujno tudi samim Izraelcem ali Judom.   
Vendar so septembra lani jordanski in izraelski pred-
stavniki podpisali pismo o nameri prodaje izraelskega ze-
meljskega plina Jordaniji. Gre za 15 milijard dolarjev vreden 
posel, ki bi lahko izraelski naseljensko-kolonialni režim v 
obliki uvožene električne energije pripeljal v vsak jordanski 
dom. Morebiten nakup bi financirali davkoplačevalci in ker 
je elektrika danes nujna dobrina, bi po drugi strani Izrael 
kot dobavitelj zemeljskega plina našo državo dobil v pest. 
Čeprav je v igri ogromna vsota javnega denarja, jordanska 
vlada o poslu ne daje nobenih informacij. Spomladi smo 
zato v Amanu že organizirali večji protest, načrtujemo pa 
tudi druge aktivnosti. 
Kako bi opredelili svoje osebno politično in aktivistično 
udejstvovanje? Kdaj ste začeli pisati?
Imam se za kritičnega misleca, ki prisega na svobodo in 
enakost in se velikokrat vrača k branju tekstov Karla Mar-
Forma kratke zgodbe je 
zame najbolj osvobajajoč in 
demokratičen literarni izraz, 
prek katerega se najlažje 
igram z bralčevo domišljijo. 
roman je preveč diktatorski, 
saj znotraj njega avtor kot 
nekakšen glavni režiser 
bralstvu vsiljuje svoj pogled 
na svet. takšno Formo je nato 
lažje spremeniti v blago in 
bolje prodati kot poezijo ali 
kratko prozo. zato je zame 
pisanje kratkih zgodb nekakšen 
umetniški upor proti vsesplošni 
komercializaciji literature.
 23. septembra 2015
21
Dialogi
Treba se je boriTi naprej
Priložnost se je zdela nadvse primerna, toda Hisham Bustani (1975), jordanski pisatelj, pesnik, 
pisec in družbeni aktivist, ni bil za stvar. Enega najvidnejših jordanskih kritičnih intelektualcev 
mlajše generacije smo vprašali, če nam lahko zaupa kakšno dobro šalo o zloglasni 'Islamski 
državi', on pa ni bil najbolj prepričan. »Nič nimam proti sarkazmu ali humorju, toda zasebno sem 
preveč pesimistična in mračna oseba, da bi lahko takole stresal vice iz rokava,« se je izmikal.
Hisham Bustani, jordanski pisatelj in aktivist
Kako se je jordanska družba spremenila po krutem umoru 
pilota poročnika Moaza Al Kasasbeha, ki so ga januarja letos 
živega zažgali pripadniki t. i. Islamske države? 
Najprej so policijske patrulje po vsej državi začele voziti s 
prižganimi sirenami, kot da bi hotele pokazati, da so v akciji. 
Prišlo pa je tudi do povečanja represije in nekakšne norma-
lizacije nasilja. Zdaj lahko različne posameznike, zmerne 
islamiste in aktiviste aretirajo in kaznujejo zgolj na podlagi 
kritičnega mnenja, objavljenega na družabnih omrežjih. Gre 
za znan pojav, ko se nasilje represivnega aparata stopnjuje 
vzporedno z grozodejstvi terorističnih organizacij. 
Kot ste že omenili, je Jordanija dežela velikih socialnih 
razlik, bogastva prestižnih sosesk zahodnega Amana in pri-
ljubljenih turističnih središč na eni strani ter dežela revščine 
in begunskih taborišč na drugi. Kam bi umestili državo v 
kontekstu svetovnega kapitalističnega gospodarstva?
Zgodovinsko gledano je bila Jordanija vedno odvisna od 
tuje, najprej britanske, potem pa od ameriške finančne po-
moči. Danes jordansko gospodarstvo temelji na storitvenem 
sektorju, poteka privatizacija državnih podjetij in različne 
infrastrukture, prebivalstvo pa dušijo visoke davščine. Konec 
osemdesetih let, ko je bila država visoko zadolžena, sta v 
Aman prispeli delegaciji Mednarodnega denarnega sklada in 
Svetovne banke ter obljubili pomoč v zameno za varčevanje 
in zmanjšanje javnih izdatkov. Takrat je prišlo tudi do padca 
vrednosti jordanskega dinarja. Na jugu države, v revnem in 
zapostavljenem mestu Ma'an, pa so se začeli protesti, ki so se 
pozneje razširili po vsej deželi. Težke ekonomske razmere je 
dodatno zapletla odstranitev Sadama Huseina ob ameriški 
invaziji na Irak leta 2003, ko se je v veliki meri končalo tudi 
tesno iraško-jordansko gospodarstvo sodelovanje. Toda jor-
danski režim sam zavira različne poskuse gospodarskega in 
družbenega razvoja. Deluje namreč kot predstavnik kapitala, 
ki ga najbolj ogroža prav preboj domače industrije in emanci-
pacija lokalnega prebivalstva. To je tudi eden izmed razlogov, 
da poskušamo danes aktivisti spremeniti ustaljeno mnenje, da 
država, ki je sicer brez naftnih zalog, nima nobenih omembe 
vrednih naravnih virov in glasno govorimo o možnostih 
vlaganja v proizvodnjo solarne in vetrne energije.
Kako gledate na politično in gospodarsko sodelovanje 
med Jordanijo in Izraelom? Državi sta uradno zaveznici, 
obenem pa je v Jordaniji, ki šteje približno sedem milijonov 
prebivalcev, več kot 60 odstotkov populacije palestinskega 
rodu. 
Državi sicer sodelujeta na politični, obveščevalni, varnostni 
ravni, toda omembe vrednega gospodarskega sodelovanja 
ni. Prav tako ni nobene akademske ali kulturne izmenjave. 
V nekaterih jordanskih trgovinah, kjer prodajajo izraelsko 
zelenjavo in sadje – mango, kaki, korenje in krompir –, tovrstni 
produkti niso označeni kot izraelski, saj je javno mnenje ne-
naklonjeno Izraelu, ki velja za naseljensko-kolonialni politični 
projekt, ne pa nujno tudi samim Izraelcem ali Judom.   
Vendar so septembra lani jordanski in izraelski pred-
stavniki podpisali pismo o nameri prodaje izraelskega ze-
meljskega plina Jordaniji. Gre za 15 milijard dolarjev vreden 
posel, ki bi lahko izraelski naseljensko-kolonialni režim v 
obliki uvožene električne energije pripeljal v vsak jordanski 
dom. Morebiten nakup bi financirali davkoplačevalci in ker 
je elektrika danes nujna dobrina, bi po drugi strani Izrael 
kot dobavitelj zemeljskega plina našo državo dobil v pest. 
Čeprav je v igri ogromna vsota javnega denarja, jordanska 
vlada o poslu ne daje nobenih informacij. Spomladi smo 
zato v Amanu že organizirali večji protest, načrtujemo pa 
tudi druge aktivnosti. 
Kako bi opredelili svoje osebno politično in aktivistično 
udejstvovanje? Kdaj ste začeli pisati?
Imam se za kritičnega misleca, ki prisega na svobodo in 
enakost in se velikokrat vrača k branju tekstov Karla Mar-
xa. Ekonomija in politika sta zame tesno povezani. Vendar 
ostajam kritičen do jordanske levice, kot tudi do na primer 
socialističnega eksperimenta v nekdanji Sovjetski zvezi. 
Pisati sem začel že v otroštvu. K branju me je kot otroka 
spodbujal oče, ki sem mu potem obnavljal prebrana dela. Kot 
najstnika me je oblikovala tudi glasba, predvsem heavy metal 
in rock s svojimi družbenokritičnimi besedili. Na fakulteti 
sem odkril uglednega arabskega intelektualca, egiptovskega 
jezikoslovca Naserja Hamida Abu Zayda, znanega po razi-
skovanju Korana, ki je trdil, da je svete islamske tekste treba 
brati z razumevanjem zgodovinskega in kulturnega konteksta 
dobe, v kateri so nastali, ne pa slepo slediti posameznim 
odlomkom. Egiptovsko sodstvo ga je razglasilo za verskega 
odpadnika, zato je moral v izgnanstvo. O njem sem bral v 
časopisu, si priskrbel vse njegove knjige ter začel sodelovati 
pri študentskem listu in pisati kratke zgodbe. 
Zaradi svojih kritičnih razmišljanj ste bili že večkrat are-
tirani in zaprti.
Ni bilo lahko, saj sem bil v zaporu priča mnogim zlorabam. 
O tem sem pisal in bil nato znova zaprt. Vendar sem še vedno 
tukaj. Jordanska država tolerira kritične posameznike, dokler 
se ti ne organizirajo politično. Toda treba se je boriti naprej. 
Kampanja proti nakupu izraelskega zemeljskega plina je 
spodbuden primer združevanja aktivistov različnih političnih, 
verskih, generacijskih in poklicnih ozadij.      
Kako so se zgodovinsko gledano oblikovale in organizirale 
sekularne stranke in progresivne skupine t. i. arabske levice, 
o kateri ste veliko pisali? 
Obstajata dva glavna levičarska oziroma liberalna trenda, 
obdobje t. i. Nahde ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja 
ter protikolonialni boj. Pri Nahdi je šlo za ero kulturne-
ga in intelektualnega razcveta in modernizacije Egipta ter 
nekaterih arabsko govorečih delov otomanskega imperija, 
predvsem na ozemlju današnjih Libanona in Sirije. Mladi 
arabski intelektualci so takrat odhajali študirat v Evropo in se 
vračali domov z idejami o političnih reformah, emancipaciji 
žensk, nastopili so proti verskemu dogmatizmu in iskali nove 
izraze v literaturi. 
Pozneje so številne protikolonialne in nacionalistične 
politične skupine odkrito govorile tudi o redistribuciji bo-
gastva, agrarni reformi, s katero bi dodelili zemljo kmetom, 
in načrtovale zagon industrijske proizvodnje. Na žalost je 
arabska levica zgodovinsko gledano delovala kot politična 
izpostava Sovjetske zveze, namesto da bi razvijala lastno 
kritično mišljenje. Mnoge arabske levičarske skupine, na 
primer Sirska komunistična stranka, so mirno podpirale sov-
jetsko zunanjo politiko in tako niso pomembno nasprotovale 
razkosanju Palestine po drugi svetovni vojni. Del levičarskih 
gibanj so bile tudi različne nacionalistične iniciative, znane 
po svoji šovinistični nestrpnosti do Kurdov, Turkmencev, 
Asircev, Berberov in drugih etničnih manjšin. Danes posa-
mezniki iz vrst samooklicane arabske levice simpatizirajo z 
različnimi diktatorskimi režimi samo zato, ker ti na načelni 
ravni nasprotujejo ZDA. Nekateri jordanski levičarji tako po 
tej logiki podpirajo režim Bašarja Al Asada.  
Ali trenutno na Bližnjem vzhodu sploh kje obstaja de-
mokratična leva alternativa? 
Ne. Če bi me podobno vprašali pred desetimi ali pet-
najstimi leti, bi vam lahko odgovoril veliko bolj pozitivno. 
Dejstvo je, da sodobne postkolonialne arabske države niso 
sposobne poskrbeti za gospodarski in politični razvoj, blagi-
njo, dostojanstvo in politično participacijo svojih prebivalcev, 
kar je žalostno spoznanje. Po drugi strani zaradi izjemnih 
napetosti v regiji pred našimi očmi razpada svet, kot smo 
ga poznali. Zato je ravno zdaj ključni trenutek za iskanje 
novih političnih, družbenih in socialnih alternativ, a žal 
levica ostaja obotavljiva in strahopetna. V Jordaniji je ne 
najdete niti na univerzi, saj izobraževalni sistem ne dopušča 
kritičnega razmišljanja. 
Kaj bi morali storiti? Najbolj pomembna se mi zdi poli-
tizacija javne sfere, ki bi oblikovala dovolj veliko kritično 
maso, da je režim ne bi mogel podkupiti. Blizu so mi ideje 
o političnemu udejstvovanju onkraj uradnih struktur in 
strank. Pomemben je sistematičen upor proti izraelskemu 
naseljensko-kolonialnemu projektu in vzpostavitev ustreznih 
emancipacijskih praks, ki bi bile kritične tudi do patriarhal-
nosti modernih arabskih družb. 
Kako zobozdravnik postane pisatelj? Koga radi berete in 
kaj vam pomeni pisanje? 
Kot zobozdravnik je delal že moj oče. Na mojem koncu 
sveta se poklici nemalokrat prenašajo iz roda v rod, poleg tega 
pa je bil na primer tudi Čehov zdravnik. Pri pisanju se mi bolj 
kot posameznikov poklic zdi pomembna strast do ustvarjanja. 
Rad berem različne stvari. Zanimajo me leposlovje, filozofija, 
fizika, biologija, kozmologija. Navdušujejo me teksti, ki mi 
pomagajo pri razumevanju lastnega položaja v svetu. Upira 
se mi prevladujoče mišljenje sodobne potrošniške družbe, 
ki postavlja posameznika v središče pozornosti. Navdihuje 
me tudi regija, v katerem živim, ta sod smodnika, ki me sili 
k pozornemu spremljanju sveta okoli sebe in poglobljenemu 
samoizpraševanju. To je po mojem lažje dosegljivo z literaturo 
kot pa s pisanjem teorije. Forma kratke zgodbe je zame najbolj 
osvobajajoč in demokratičen literarni izraz, prek katerega se 
najlažje igram z bralčevo domišljijo. Roman je preveč dik-
tatorski, saj znotraj njega avtor kot nekakšen glavni režiser 
bralstvu vsiljuje svoj pogled na svet. Takšno formo je nato 
lažje spremeniti v blago in bolje prodati kot poezijo ali kratko 
prozo. Zato je zame pisanje kratkih zgodb nekakšen umetniški 
upor proti vsesplošni komercializaciji literature. 
Blizu mi je tudi eksperimentiranje z različnimi proznimi 
in poetskimi elementi. Moje zgodbe pogosto prehajajo v 
poezijo, zanimajo pa me tudi druge umetniške zvrsti, na 
primer film, sodobni ples, gledališče in kiparstvo. In čeprav 
mojo prozo včasih označujejo za nadrealistično, menim da 
lahko resničnost pogosto premaga še tako bujno domišljijo. 
Najboljši avtorji se ves čas naslanjajo na lastno eksistenco in 
percepcijo tukajšnjega sveta, a ju nato po svoje pregnetejo in 
definirajo. Všeč mi je samosvoja literatura. Na primer Italo 
Calvino z Nevidnimi mesti, poezija Charlesa Bukowskega, 
eseji in reportaže Šveda Svena Lindqvista, da Borgesa sploh 
ne omenjam. Od arabskih avtorjev pa mi je blizu Zakaria 
Tamer, sirski mojster kratke zgodbe.
Kakšna pa je recepcija vašega dela v Jordaniji in kako bi 
opisali jordansko literarno sceno? 
Kot avtor sicer lahko gostujem na različnih literarnih 
festivalih v tujini, od Singapurja do Irske, a v Jordaniji nisem 
bil še nikoli povabljen na kakšen uradni kulturni dogodek. 
Gre za neposredno posledico mojega političnega udejstvo-
vanja. A se ne pritožujem, saj sem kot pisec tako lahko zares 
neodvisen. 
V Jordaniji sicer ni mogoče živeti od pisanja. Potencialnih 
bralcev ni veliko, zato tukaj še komercialne uspešnice izhajajo 
denimo v nakladi pet tisoč izvodov, kar je smešna številka. 
Založniška panoga je nerazvita, z izdajanjem knjig pa se 
ukvarjajo sumljivi lastniki tiskarn, ki avtorjem ne plačujejo 
vedno. Prav tako ni neodvisnih časopisov in revij, kjer bi člo-
vek lahko objavljal. Moje knjige izhajajo v Bejrutu, postopek 
uvoza književnih del v Jordanijo pa je izjemno zapleten, saj jih 
mora pregledati cenzor, ki preži na občutljive teme, povezane 
z religijo, seksom ali s kraljevo družino. 
Po drugi strani pa kot nekdo, ki piše v arabščini, nisem 
geografsko omejen in lahko dosežem publiko tudi zunaj svoje 
matične države. Tako na primer veliko sodelujem s pisatelj-
skimi kolegi iz Maroka, Alžirije, Iraka in Egipta. V Jordaniji 
kulturniško sceno še vedno v veliki meri nadzoruje država 
prek ministrstva za kulturo, ki odmerja sredstva za delovanje 
različnih kulturnih ustanov. Problemov je več. Tukajšnje 
Društvo pisateljev je na primer tesno povezano z režimom, 
odkrito podpira sirske vladne sile Bašarja Al Asada, obenem 
pa deluje kot nekakšen mikrokozmos jordanskega nepotizma 
in korupcije. Ima več kot tisoč članov, večina od njih pa ni v 
življenju napisala niti vrstice, saj sploh ne gre za prave pisa-
telje! Tam sedijo, ker imajo od tega določeno korist. Najbolj 
zanimive stvari se tako dogajajo drugje, znotraj alternativnih 
in neodvisnih umetniških gibanj in iniciativ.
Kako je v zadnjih letih na arabsko književnost vplival pojav 
prestižnih literarnih nagrad, kot sta na primer International 
Prize for Arabic Fiction in Sheikh Zayed Book Award, ki jih 
podeljujejo in sponzorirajo bogate zalivske države?
Nastal je trend pustega in sterilnega pisanja, z romaneskno 
formo v središču pozornosti in s kultom pisatelja, ki ustvarja 
žirijam všečno literaturo. Ker je v igri veliko denarja, so se znali 
avtorji prilagoditi. Podeljena priznanja pa prinašajo pozornost 
javnosti in zvezdniški status samih ustvarjalcev. 
Za konec: je srhljiv vzpon t. i. Islamske države v literaturi in 
umetnosti na Bližnjem vzhodu že doživel kakšen odmev? 
Najbolj odzivna je satira, ki jo je mogoče spremljati v 
časopisih, na svetovnem spletu in v obliki komičnih tele-
vizijskih serij ali skečev. Literatura je pri refleksiji vzpona 
skrajnežev in dogodkov v zvezi s sirsko državljansko vojno 
nekoliko počasnejša, toda zagotovo bo omenjeno dogajanje 
v naslednjih letih in desetletjih vplivalo na cele generacije 
avtorjev, še posebej na tiste iz Sirije in Iraka. ¾
NAJBolJ Po MeMBNA Se MI ZDI 
PolI t IZAcIJA JAvNe SFere, KI 
BI o Bl IKov Al A Dovol J velIK o 
Kr It IčNo MASo, DA Je rež IM 
Ne BI Mogel Po DKuPIt I. Bl IZu 
So MI IDeJe o P olI t IčNeMu 
uDeJStvov ANJu o NKr AJ 
urADNIh S tru Ktur IN StrANK. 
PoM eMBeN Je SISteMA t IčeN 
uPor P rot I IZr AelSKe Mu 
NASelJ eNSKo-Kolo NIAl NeMu 
Pro JeKtu IN vZPo StAvItev 
uStreZNIh e MANc IPAcIJSKIh 
Pr AKS, KI BI BIle K r It IčNe 
tuDI Do PAtrIArhA l No St I 
Mo DerNIh A r ABSKIh Druž B.
Forma kratke zgodbe je 
zame najbolj osvobajajoč in 
demokratičen literarni izraz, 
prek katerega se najlažje 
igram z bralčevo domišljijo. 
roman je preveč diktatorski, 
saj znotraj njega avtor kot 
nekakšen glavni režiser 
bralstvu vsiljuje svoj pogled 
na svet. takšno Formo je nato 
lažje spremeniti v blago in 
bolje prodati kot poezijo ali 
kratko prozo. zato je zame 
pisanje kratkih zgodb nekakšen 
umetniški upor proti vsesplošni 
komercializaciji literature.
22
KritiK a
 23. septembra 2015
Knjiga …
Koliko sploh vemo o tistih,  
s katerimi se poljubljamo?
Marko Sosič: Kratki roman o snegu in ljubezni. Spremna 
beseda Petra Vidali. Založba Litera (Knjižna zbirka Piramida). 
Maribor 2014, 204 str., 23,90 €
Roman Marka Sosiča z navidezno zavajajočim naslovom Kratki 
roman o snegu in ljubezni je pisan s posebno patino, ki smo je pri 
avtorju že vajeni. Na motivni ravni ohranja vse karakteristike 
prejšnjih del – hrepenenjskost, soočanje lepih duš z zlom, vdiranje 
preteklosti v sedanjost in znotraj tega vračanje potlačenega, 
realnost, spleteno iz sanjarjenj –, medtem ko je geografski topos 
še vedno tržaško oziroma mediteransko okolje. Sosičevo zadnje 
romaneskno delo bi bilo celo smiselno brati v korespondenci z 
romanom Ki od daleč prihajaš v mojo bližino (2012), le da se odnos 
med očetom in sinom, metafora za strah pred drugimi, premakne 
na (resda variabilni) premici odnosa mati–sin. Tokrat je avtor 
v prezentiranju strahu še nekoliko bolj radikalen, če ne že kar 
brutalen; pokaže nam, da je strah pred drugim strah ali pa recimo 
nemoč pred najbližjim, »ki noče več govoriti mojega jezika« (gre 
za sintagmo v romanu, ki se vseskozi ponavlja in predstavlja ključ 
za vstop v zgodbo); drugi torej nenadoma postanejo »moji« oziro-
ma celo sam »jaz«. V zgodbo, ki ima intenco seciranja družbenega 
tkiva in znotraj njega razpiranje specifično nacionalističnega in 
rasističnega diskurza, roman vstopa z razkrivanjem dinamike 
znotraj posamične družine, kar posledično pomeni stanje brez 
možnosti umika.
Roman je sicer zastavljen kot monološka izpoved osrednje 
junakinje, torej Alme oziroma Olge, ki opravlja revizijo svojega 
življenja. Vanjo vdirajo glasovi različnih ljudi iz njene preteklosti; 
njen pogonski motor je spomin, ki deluje vsaj na dveh ravneh: 
junakinja poskuša na neki točki pred spomini pobegniti, nato pa z 
njihovo pomočjo predvsem preživeti. Oboje jo vzpostavlja v odnos 
s še ne osemnajstletnim sinom Angelom, ki govori izključno v 
italijanščini in je prepričan, da »so fašisti imeli popolnoma prav, 
če so pobili Jude oziroma vse, ki niso bili njihove rase«. Angelov 
lik (predvsem njegovi neonacistični nazori) v roman vnese dina-
miko, hkrati se tako ustvari konflikt med preteklostjo in sedanjo-
stjo; zaradi posebne senzibilnosti jezika, ki jo premore Sosič, pa 
se osrednji konflikt med preteklostjo in sedanjostjo prenese še 
na raven jezika. Roman je pisan v sekvencah, njegovo torišče so 
statični prizori, znotraj katerih se po logiki koncentričnih krogov 
širijo različni glasovi; tisto kar roman potiska naprej, je torej 
mnogoglasje likov – od Olginega mladostnega ljubimca Vincenca 
Ivana do Pasolinija – in predvsem avtorjeva zmožnost, da plivka-
nje glasov ter motivov mojstrsko preplete v besedno tapiserijo, ki 
je vedno tudi tapiserija jezikov.
Čeprav se zdi, da pripoved naplavlja, da je v njej ponovljen 
ritem plivkanja morja, je roman strnjen, fabulativno in slogovno 
stesnjen, kot pravi avtorica spremnega zapisa in urednica Petra 
Vidali. Sosič gre v neposredno konfrontacijo z nasiljem in dela 
tako globoke kirurške reze, da pride do ključnega vprašanja – 
kdo je kriv, da je Angelo postal takšen, kakršen je, da se je vrgel 
v objem današnjosti, ki malikuje izgubo spomina in s tem briše 
posameznikovo identiteto? Gre za individualno krivdo, krivdo 
staršev, Olge in Edoarda, ki sta Angelu nudila pravzaprav vse (So-
siču uspe prikazati, da drugi niso vedno samo marginalci), ali za 
kolektivno krivdo? Olga oziroma Alma se nekaj časa še prepričuje, 
da je Angelo zgolj v prehodnem obdobju, da svojo še nerealizirano 
spolno identiteto projicira v negativno zgodbo, toda ko na plano 
prihaja njena potlačena preteklost, si vse bolj priznava, da je An-
gelo odgovoren za zlo, ki ga povzroča. Angelo je alegorija zla, ki ga 
Olga oziroma Alma nosi v sebi, kar pomeni, da se mora junakinja, 
če se želi soočiti z zatajevano preteklostjo, soočiti s sedanjostjo in 
prihodnostjo.
Sosič ob koncu romana ne ponudi katarze; pusti nas na čistini, 
začudene in zadihane spričo vprašanja – koliko sploh vemo o ti-
stih, s katerimi se poljubljamo, hodimo spat? Podvojitev dvojnosti, 
kot temu pravi avtorica spremnega zapisa, in sicer na več ravneh, 
od aluzij na film Kieslowskega Dvojno Veronikino življenje do 
ponovitve Olgine zgodbe v na primer ljubezenski zgodbi med Val-
terjem in knjižničarkino hčerjo, je samo precej uspešno izpeljana 
igra, kako v bralca dahniti prej omenjeno vprašanje. Toda poleg 
psihološke igre, ki jo pisatelj (tudi na ravni likov, kot sta Olga in 
Alma, kar je neposredna referenca na poljsko filmsko mojstrovi-
no) igra z nami, teče v romanu še ena zgodba. Ta se dotika tudi 
(marginaliziranega) jezika, v katerem je roman napisan, še bolj 
pa umetnosti kot take oz. njene funkcionalne vloge v današnjem 
brezspominskem svetu. Roman je poln medbesedilnih in medu-
metnostnih referenc, eden izmed prizorov pa je v borgesovski ma-
niri postavljen celo v knjižnico. S tem ko nam Sosič sporoča, da s 
pomočjo knjig lahko iščemo odgovore na najsrhljivejša vprašanja, 
hkrati poskuša umetnost od znotraj prečistiti in ji (v tem svojem 
umetniško in psihološko najbolj dovršenem romanu doslej) vrniti 
njeno najprimarnejšo vlogo – vlogo tolažnice. Gabriela Babnik
Kar nas ne ubije, nas zdebeli
Urša ZabU kovec
»Šele ko boš posekal zadnje drevo, zastrupil za-
dnjo reko in ujel zadnjo ribo, boš spoznal, da 
denar ni hrana.«
Indijski pregovor
C
arlos Taibo je pisec, urednik, zagovornik anti-
globalizma, odrastí, neposredne demokracije in 
anarhije. Zaposlen je kot profesor političnih ved 
na Avtonomni univerzi v Madridu in je avtor 
številnih knjig o Sovjetski zvezi in sodobni Rusi-
ji, o odrasti in anarhizmu, o razpadu Jugoslavije 
ter vojni na Kosovu.
kaj je odrast?
Odrast (šp. decrecimiento, ang. degrowth) ni znanstveni 
termin, prav tako ne teorija, ampak gre prej za nekakšno 
perspektivo, ki bi jo moral sprejeti bogati sever. Gre za idejo 
družbe, ki temelji na samoupravljanju, avtonomiji, nepo-
sredni demokraciji, solidarnosti in medsebojni pomoči. 
Odrast je, če si sposodimo misel Sergea Latoucheja, nekakšna 
terapija zmernosti, da bi zagotovili dobrobit sebi in svojim 
zanamcem.
Odrastí ne smemo zamenjevati z negativno rastjo, ki je, 
kot pove ime, še vedno rast. V središču odrasti je prav kritika 
gospodarske rasti (GR), pa naj bo ta negativna ali pozitivna, 
katere škoda po letu 1970 krepko presega koristi. GR ne krepi 
notranje povezanosti družbe, ne ustvarja nujno delovnih 
mest, kot se to vse povprek trdi, ampak jih, nasprotno, ukinja. 
GR uničuje okolje, izčrpava zemljo, izkorišča revnejši jug ter 
promovira suženjski življenjski slog z idejo, da bomo bolj 
srečni, če bomo več delali, več zaslužili in več potrošili.
Drugi objekt kritike je BDP , ta mačistični kriterij, ki je, tako 
Taibo, pravzaprav drugo ime za krajo in razprodajo lastne 
prihodnosti: gre za jemanje posojil v naravi, vedoč, da jih 
ne bomo mogli vrniti. Te kredite zdaj plačujejo predvsem 
revne države juga, ki se soočajo s sušo, poplavami in drugimi 
naravnimi katastrofami. BDP ima rad škodljive dejavnosti, saj 
mu omogočajo rast (okoljske katastrofe, bančne špekulacije, 
zažiganje odpadkov, krčenje gozdov za gojenje industrijskih 
rastlin), ignorira pa dejavnosti, ki temeljijo na solidarnosti, 
vzajemni pomoči in avtonomiji (gospodinjska opravila, skrb 
za otroke in starejše, domače pridelovanje ekološke zelenja-
ve, javno zdravstvo). Poleg tega BDP uničuje demokracijo, 
saj promovira tehnokrate in »eksperte«. Če ste ženska in, še 
bolje, mlada mamica, potem ste to lahko občutili na lastni 
koži: ko se pripravljate na porod, enega največjih dogodkov 
v vašem življenju, vas prepričujejo, da se morate v porodni 
sobi prepustiti osebju, ki bo poskrbelo »za vse«, ko želite 
izraziti mnenje o nekaterih prehrambnih navadah v vrtcu 
ali šoli, kamor hodi vaš otrok, vas odpravijo z izjavo, da za 
to skrbijo njihovi strokovnjaki nutricisti, in ko otroka, ki je 
bil en dan doma zaradi bruhanja, spet pripeljete v vrtec, vas 
vprašajo, ali je pediater potrdil, da se vaš otrok dobro počuti. 
Skratka, za nas in naše družine skrbijo »eksperti«, s čimer nas 
je sistem oropal temeljnih življenjskih vlog, mi pa smo v to 
privolili: kako ne bi, ko pa imamo tako več časa, da služimo 
denar in ga potem zapravljamo, med drugim tudi za storitve 
najrazličnejših »ekspertov«. In tako prispevamo k rasti BDP .
Logika produktivnosti in tekmovalnosti, naraščajoča 
industrializacija in tehnologizacija družbe so pripeljale do 
(okoljskih) katastrof: veča se okoljski odtis, saj pospešeno 
prekoračujemo zmogljivosti zemlje in njenih zalog. Špani-
ja, Taibojeva domovina, bi rabila več kot tri površine svoje 
države, če bi želela živeti tako, kot živi, ne da bi ob tem uni-
čevala planet. Taibo opozarja tudi na ogroženost kmetijske 
in prehrambne avtonomije: biološka raznolikost se drama-
tično manjša na račun monokultur, jemo rastline in živali, 
ki so bolne, in posledično smo bolni tudi mi. »Agrikultura 
ne obstaja več, obstaja proizvodnja rastlinskih patologij,« 
pravi Taibojev kolega C. Bourguignon.
k čemu nas nagovarjajo »odrastniki«?
Predvsem k zmanjšanju proizvodnje in potrošnje: k ome-
jitvi avtomobilske, letalske, vojaške in oglaševalske industrije 
ter gradbeništva. Kar se tiče porabe energije, se moramo 
vrniti vsaj v leto 1970 (in nikakor ne v 2007, kar si danes želi 
večina). Na očitek, da to pomeni večjo brezposelnost, Taibo 
odgovarja, da ta problem lahko rešimo s prerazporeditvijo 
dela, krajšanjem delovnega časa, predvsem pa z zaposlo-
vanjem na področju ekologije: zmanjševanje izpustov CO2 
pomeni ogromno delovnih mest, enako je z obnovljivimi 
viri energije in ekološkim kmetijstvom.
Treba je predvsem ponovno premisliti pojem dela, v kate-
rem so mnogi, z Marxom na čelu, videli glavni vir bogatenja 
družbe. Ne smemo privoliti v idejo, da je delo, ki je bilo vse 
do 18. stoletja razumljeno kot kazen za grehe, edini način 
družbene identifikacije posameznika. Krajši delovnik in manj 
trošenja pomeni več časa za ponovno vzpostavitev lokalnega 
življenja, za krepitev medčloveških vezi ter za kreativno, 
nemerkantilizirano preživljanje prostega časa. Ne rabimo 
politike varčevanja, ampak zmernosti. Ta pa, piše Taibo v 
svojem Slovarju novogovora, ne pomeni rezov na področju 
šolstva in zdravstva, ampak jo je treba razumeti kot samoo-
mejevanje pri hrani in pijači, porabi energije, potovanjih 
(turizem je sodobna kuga!) ter nakupih na splošno.
Glavni motor razširjanja potrošniške in tekmovalne misel-
nosti je danes javna šola: mladi ljudje so pripravljeni sprejeti 
hierarhijo in avtoriteto, politično so pasivni in nekritični. 
Spreminjanje izobraževalnega sistema pa ne pomeni uva-
janja novih predmetov, recimo ekologije. Projekt mora biti 
ambicioznejši: pod vprašaj mora postaviti današnjo etiko, 
politiko, tehnologijo in ekonomijo. Problem pri izobraževanju 
pa je ta, da četudi bi spremembe začeli uvajati zdaj (česar ne 
počnemo), bi bilo na sadove treba dolgo čakati. 
Kaj pa v odrasti kljub vsemu mora rasti? Pravica do čiste 
pitne vode in do zdrave, lokalne hrane, zaposlitve na po-
dročju varstva otrok, bolnih in starejših, število socialnih 
stanovanj in zelenih površin v mestih, dejavnosti v zvezi z 
ohranjanjem naravnega okolja in bogastev, avtonomija in 
neposredna demokracija.
odrast in politika
Temeljna značilnost sedanjega sistema je kratkoročnost: 
stranke, ko pridejo na oblast, omehčajo svoj diskurz in pod-
ležejo logiki sistema (nedavni primer je grška Siriza), poleg 
tega pa se bojijo, da bodo na volitvah kaznovane, če bodo 
zagovarjale odrast – to je, po Taiboju, glavni razlog, da levica 
sprejema kapitalistična pravila igre. Nič boljšega mnenja av-
tor nima o sindikatih, za katere je značilna »plačna obsesija«. 
Sindikati bi morali biti anarhosindikati, kar pomeni, da bi 
si morali zastavljati predvsem tri vprašanja: Kako delamo? 
Za koga to delamo? Kakšne dobrine proizvajamo oziroma 
kakšne usluge nudimo?
resnični dolg
Glede dolga Taibo pravi, da je treba narediti njegovo 
temeljito revizijo, a hkrati opozarja, da je resnični dolg bo-
gatega severa trojen: do žensk, do juga, ki ga izkoriščamo, 
in do zanamcev, ki smo jim v želji po še več kruha in iger že 
vnaprej odvzeli svobodo in možnost dostojnega življenja. To 
so tri resnične krize, s katerimi se nihče ne ukvarja.
Zakaj ne? Prvič zato, ker imamo težave z razumevanjem 
lastne odgovornosti, drugič pa zaradi zgrešene miselnosti, da 
se družba ves čas »razvija«. Tudi institucionalna levica želi iti 
nazaj v leto 2007, se pravi, v rekonstrukcijo »države blaginje«, 
te kapitalistične ureditve, ki izhaja iz socialdemokracije in 
sektaškega sindikalizma, ki zatira vsakršno samoupravljanje, 
samoiniciativnost in avtonomijo, ki ni naredila ničesar za 
resnično emancipacijo žensk, ki noče biti solidarna (z jugom) 
in ki ignorira ekološke probleme. Kot primer Taibo navaja 
Islandijo, ki se je po znanem referendumu glede bank vrnila 
na stare kapitalistične tirnice.
Po vsem povedanem je menda jasno, da odrast, kot jo 
razume Taibo, nikakor ni kompatibilna s kapitalističnim 
sistemom. Ob tem je še posebej kritičen do tako imenovanega 
»zelenega kapitalizma«, ki popolnoma sledi neoliberalistični 
logiki produktivnosti, učinkovitosti in zasebnega bogatenja. 
Naravo dojema kot blago ter promovira liberalno ekologijo: 
geslo »lahko smetiš, le plačati moraš« je norost, ki spominja 
na logiko odpustkov.
kolaps
Kaj nas čaka? Kaj oziroma koga rabimo? Zagotovo ne 
revolucionarjev, saj se bo sistem sesul sam. Prav tako ne 
rabimo »realistov«, ki imajo raje gotovo, a katastrofalno 
rešitev (reševanje krize v socialdemokratskem oziroma, 
kar je danes isto, neoliberalnem duhu), ne pa negotove 
prihodnosti, povezane s človeško iniciativo. A treba se je 
zavedati, da kolaps pomeni hude probleme in zelo malo 
možnosti, da jih rešimo. Rabimo zavestno, zdravo, umirjeno 
in zmerno odrast, se pravi, zavesten izstop iz kapitalizma. 
Ustvariti moramo področja avtonomije, gojiti zavest o tem, 
da so skupne dobrine res skupne in da se ne smejo podrejati 
privatnim interesom, da zemlja in voda ne moreta biti v 
privatni lasti, da človeško delo ni nujno vezano na dobiček. 
Če bo naš življenjski slog zmernejši, manj potrošniški, po-
časnejši, solidarnejši in povezan z logiko daru, potem plača 
oziroma plačano delo ne bo imelo več takega pomena in 
moči, kot ju ima danes. ¾
Carlos Taibo
Zakaj odrast?  
Esej o preddverju 
kolapsa
(¿Por qué el 
decrecimiento? Un 
ensayo sobre la 
antesala del colapso)
Los libros del lince, 
Barcelona 2014
Jasno je, da smo živeli prek svojih zmožnosti. Jedli smo, česar nismo imeli, kupovali smo stanovanja, ki nam niso 
pripadala, predvsem pa smo preveč zapravljali na področju zdravstva in izobraževanja. Zaradi tega so nam naši 
politični vodje, ki so zelo modri možje in ki vedo, da je bila zmernost za naše dedke zdrava vrednota, predpisali 
dieto, da bomo pripravljeni na skok, ki nas čaka (skok v prazno, zmotno pravijo ljudje, nezadovoljni z vladajočo 
elito). Kakorkoli že: kar nas ne ubije, nas zdebeli, kar so lahko potrdile naše banke in hranilnice.
 23. septembra 2015
23
KritiK a
Knjiga …
Koliko sploh vemo o tistih,  
s katerimi se poljubljamo?
Marko Sosič: Kratki roman o snegu in ljubezni. Spremna 
beseda Petra Vidali. Založba Litera (Knjižna zbirka Piramida). 
Maribor 2014, 204 str., 23,90 €
Roman Marka Sosiča z navidezno zavajajočim naslovom Kratki 
roman o snegu in ljubezni je pisan s posebno patino, ki smo je pri 
avtorju že vajeni. Na motivni ravni ohranja vse karakteristike 
prejšnjih del – hrepenenjskost, soočanje lepih duš z zlom, vdiranje 
preteklosti v sedanjost in znotraj tega vračanje potlačenega, 
realnost, spleteno iz sanjarjenj –, medtem ko je geografski topos 
še vedno tržaško oziroma mediteransko okolje. Sosičevo zadnje 
romaneskno delo bi bilo celo smiselno brati v korespondenci z 
romanom Ki od daleč prihajaš v mojo bližino (2012), le da se odnos 
med očetom in sinom, metafora za strah pred drugimi, premakne 
na (resda variabilni) premici odnosa mati–sin. Tokrat je avtor 
v prezentiranju strahu še nekoliko bolj radikalen, če ne že kar 
brutalen; pokaže nam, da je strah pred drugim strah ali pa recimo 
nemoč pred najbližjim, »ki noče več govoriti mojega jezika« (gre 
za sintagmo v romanu, ki se vseskozi ponavlja in predstavlja ključ 
za vstop v zgodbo); drugi torej nenadoma postanejo »moji« oziro-
ma celo sam »jaz«. V zgodbo, ki ima intenco seciranja družbenega 
tkiva in znotraj njega razpiranje specifično nacionalističnega in 
rasističnega diskurza, roman vstopa z razkrivanjem dinamike 
znotraj posamične družine, kar posledično pomeni stanje brez 
možnosti umika.
Roman je sicer zastavljen kot monološka izpoved osrednje 
junakinje, torej Alme oziroma Olge, ki opravlja revizijo svojega 
življenja. Vanjo vdirajo glasovi različnih ljudi iz njene preteklosti; 
njen pogonski motor je spomin, ki deluje vsaj na dveh ravneh: 
junakinja poskuša na neki točki pred spomini pobegniti, nato pa z 
njihovo pomočjo predvsem preživeti. Oboje jo vzpostavlja v odnos 
s še ne osemnajstletnim sinom Angelom, ki govori izključno v 
italijanščini in je prepričan, da »so fašisti imeli popolnoma prav, 
če so pobili Jude oziroma vse, ki niso bili njihove rase«. Angelov 
lik (predvsem njegovi neonacistični nazori) v roman vnese dina-
miko, hkrati se tako ustvari konflikt med preteklostjo in sedanjo-
stjo; zaradi posebne senzibilnosti jezika, ki jo premore Sosič, pa 
se osrednji konflikt med preteklostjo in sedanjostjo prenese še 
na raven jezika. Roman je pisan v sekvencah, njegovo torišče so 
statični prizori, znotraj katerih se po logiki koncentričnih krogov 
širijo različni glasovi; tisto kar roman potiska naprej, je torej 
mnogoglasje likov – od Olginega mladostnega ljubimca Vincenca 
Ivana do Pasolinija – in predvsem avtorjeva zmožnost, da plivka-
nje glasov ter motivov mojstrsko preplete v besedno tapiserijo, ki 
je vedno tudi tapiserija jezikov.
Čeprav se zdi, da pripoved naplavlja, da je v njej ponovljen 
ritem plivkanja morja, je roman strnjen, fabulativno in slogovno 
stesnjen, kot pravi avtorica spremnega zapisa in urednica Petra 
Vidali. Sosič gre v neposredno konfrontacijo z nasiljem in dela 
tako globoke kirurške reze, da pride do ključnega vprašanja – 
kdo je kriv, da je Angelo postal takšen, kakršen je, da se je vrgel 
v objem današnjosti, ki malikuje izgubo spomina in s tem briše 
posameznikovo identiteto? Gre za individualno krivdo, krivdo 
staršev, Olge in Edoarda, ki sta Angelu nudila pravzaprav vse (So-
siču uspe prikazati, da drugi niso vedno samo marginalci), ali za 
kolektivno krivdo? Olga oziroma Alma se nekaj časa še prepričuje, 
da je Angelo zgolj v prehodnem obdobju, da svojo še nerealizirano 
spolno identiteto projicira v negativno zgodbo, toda ko na plano 
prihaja njena potlačena preteklost, si vse bolj priznava, da je An-
gelo odgovoren za zlo, ki ga povzroča. Angelo je alegorija zla, ki ga 
Olga oziroma Alma nosi v sebi, kar pomeni, da se mora junakinja, 
če se želi soočiti z zatajevano preteklostjo, soočiti s sedanjostjo in 
prihodnostjo.
Sosič ob koncu romana ne ponudi katarze; pusti nas na čistini, 
začudene in zadihane spričo vprašanja – koliko sploh vemo o ti-
stih, s katerimi se poljubljamo, hodimo spat? Podvojitev dvojnosti, 
kot temu pravi avtorica spremnega zapisa, in sicer na več ravneh, 
od aluzij na film Kieslowskega Dvojno Veronikino življenje do 
ponovitve Olgine zgodbe v na primer ljubezenski zgodbi med Val-
terjem in knjižničarkino hčerjo, je samo precej uspešno izpeljana 
igra, kako v bralca dahniti prej omenjeno vprašanje. Toda poleg 
psihološke igre, ki jo pisatelj (tudi na ravni likov, kot sta Olga in 
Alma, kar je neposredna referenca na poljsko filmsko mojstrovi-
no) igra z nami, teče v romanu še ena zgodba. Ta se dotika tudi 
(marginaliziranega) jezika, v katerem je roman napisan, še bolj 
pa umetnosti kot take oz. njene funkcionalne vloge v današnjem 
brezspominskem svetu. Roman je poln medbesedilnih in medu-
metnostnih referenc, eden izmed prizorov pa je v borgesovski ma-
niri postavljen celo v knjižnico. S tem ko nam Sosič sporoča, da s 
pomočjo knjig lahko iščemo odgovore na najsrhljivejša vprašanja, 
hkrati poskuša umetnost od znotraj prečistiti in ji (v tem svojem 
umetniško in psihološko najbolj dovršenem romanu doslej) vrniti 
njeno najprimarnejšo vlogo – vlogo tolažnice. Gabriela Babnik
Knjiga …
Zamolčani »nič ni v redu«
Tina Mlakar Grandošek: Vse je v redu. LUD 
Literatura (Knjižna zbirka Prišleki). Ljubljana 2015, 
115 str., 19 €
Naslovna sintagma vse je v redu dobro zajame 
rdečo nit trinajstih kratkih zgodb v drugi knjigi 
kratke proze Tine Mlakar Grandošek in vstopa v 
dialog z obravnavano knjigo na (vsaj) dva načina. 
Najsi gre za pretežno optimističen ton, kot ga lahko 
zaznamo v zgodbi Ob meni, kjer prepirajoča se dru-
žina, bogata z okostnjaki iz omar, naposled vendarle 
»drži skupaj«, ali pa imamo opravka s pretvarjanjem 
in prikrivanjem resnice (kot denimo v zgodbi Ne 
povem), kjer vse je v redu simbolizira zanikanje 
težav oziroma nepripravljenost, da bi jih reševali. 
Knjigo zaznamuje jasnost tudi, če pogledamo še 
nekatere druge elemente, takšna je poantiranost, 
jezik podpira vsebino (izjema je zgodba Moje zimske 
počitnice, kjer posnemanje otroškega govora ne 
izpade najbolj posrečeno); oboje je prvencu do neke 
mere manjkalo.
Čeprav se (malodane paradigmatske) kratke 
zgodbe načeloma zatekajo k družinskim in medo-
sebnim tematikam, pa se na njihovem ozadju zrcali 
tudi družbenokritična nota. Pa naj bo to kontekst, v 
katerem se določene osebe znajdejo (izguba službe, 
ekonomska neenakost, nakupovanje ...), preprosto 
razumevanje družine kot osnovne celice družbe, 
ki naj zrcali dogajanje v svetu okrog nas, ali ne 
nazadnje ubesedenje uporništva zadnjega časa, ki 
opozarja na udobje, ki nas sili v pasivnost in nezmo-
žnost zaznavanja družbenih nepravilnosti. Poleg 
tega so zgodbe osredotočene predvsem na obrate 
in ne toliko na specifiko dogajanja, s čimer lažje 
odražajo splošnost neke situacije.
Toda kombinacija tovrstne jasnosti izraza in 
obravnave medosebnih tematik lahko hitro zapade 
klišejem, ki se jim tudi avtorica ni vselej uspela 
izognit. V zgodbi Orbitrek tako spremljamo dvoj-
no sliko, v kateri protagonistka ob domači vadbi 
razmišlja o svojem dolgočasnem, opravkov polnem 
dnevu. Čeprav je tak pristop z vidika neskladja med 
zunanjo akcijo in notranjo pasivnostjo zanimiv, pa 
vendarle ponudi premalo svojega in še ne sliša-
nega. Podoben občutek pusti zgodba Lunapark, v 
kateri spremljamo zakonca pred razhodom. Dobro 
spisani dialogi z nekaterimi pomenljivimi detajli ne 
zakrijejo manjka na idejni ravni, ki problematizira 
težavnost razhoda z dolgoletnim partnerjem in 
vprašanje, kaj se bo zgodilo z otroki.
Igro s klišeji je prav tako najti v zgodbi Ljubezen, 
le da jih tokrat avtorica obrne na glavo. Zgodba, spi-
sana v tipičnem minimalističnem slogu (ali celo v 
slogu kakšne intimne enodejanke), ponuja eliptičen 
on-ona dialog, ki naj ponazarja izpraznjenost in ne-
harmoničnost odnosa. Že tolikokrat viden pristop 
pa zadnji obrat na novo osmisli in v okviru pripove-
di ustvari kontekst, ki ne ponudi zgolj pomenljive 
vsebine, temveč tudi zanimivo medbesedilno igro. 
Izpostaviti velja tudi zgodbo Stvar izbire, ki sprva 
daje občutek slabo prikritega končnega obrata, ki ga 
sumimo že od začetka zgodbe (ženska kupuje čevlje 
v trgovini, v kateri dela ljubica njenega moža), a se 
pravi obrat skriva popolnoma drugje, s tem pa tudi 
potencialno banalna vsebina pridobi novo razse-
žnost, ki razkriva širši mehanizem, v katerem so se 
znašle nastopajoče osebe.
Po prvencu Draga Tina smo tako pričakali knjigo, 
za katero se zdi, da je spisana neprimerno bolj pre-
mišljeno, in v kateri stvari niso več tako prepuščene 
naključjem, hkrati pa so zgodbe na jezikovni in 
zgodbeni ravni bolj dodelane. Tisto, kar ji umanjka 
(in tega prvencu nikakor ni šlo očitati), je nekaj 
več drznosti. Ni čudno, da zgodbi Ljubezen in Stvar 
izbire z nekaterimi nenavadnimi elementi tako do-
bro učinkujeta, podobno je mogoče zapisati tudi za 
vsebinsko plat zgodbe Moje zimske počitnice z malo-
dane grotesknim obratom in zgodbo Ob meni, ki jo 
pripoveduje jedilna miza neke družine. Osvetljave 
problematik z nepričakovano izbranih zornih kotov 
so naposled tiste, ki nas silijo k iskanju odgovora na 
vprašanje, kje se v navezavi na medosebne odnose 
in družbeno problematiko porajata defetizem in 
samozanikanje, klišeji pa so tisti, zaradi katerih 
tolikokrat rečemo vse je v redu. Aljaž Krivec
Kino …
Korekten, a tudi plehek 
ples stereotipov
Julija in alfa Romeo. Režija Blaž Završnik. Slovenija, 2015, 
83 min. Kolosej, Cineplexx, Ljubljana, Maribor, Kranj, 
Koper, Celje, Novo mesto, Murska Sobota
Strokovna žirija 18. festivala slovenskega filma je Zavr-
šnikov drugi celovečerec, najstniško romantično kome-
dijo Julija in alfa Romeo, povsem spregledala, saj mu ni 
namenila prav nobene vesne. A vseeno bi si upali reči, da 
si tega Završnik ne jemlje pretirano k srcu. Poln ustvarjal-
nega zanosa, ki ga je vsesplošno navdušenje nad njegovo z 
vesno za kratki film nagrajeno študijsko kratkometražno 
glasbeno komedijo Nad mestom se dani le še stopnjevalo, 
se je takoj lotil dela na celovečernem prvencu, pri tem pa 
je novinarjem suvereno in brez pomislekov pojasnjeval, 
kako ga kot avtorja zanima le snemanje gledalcem všeč-
nih del. Zato je nemudoma pritegnil mojo pozornost, saj 
so pri nas taka prostodušna iskrenost in neposrednost ter 
nedvoumno in predvsem neprikrito zavračanje avtorske-
ga pristopa in k temu pripadajočih umetniških stremljenj 
še večja redkost kot Pahorjeve pomilostitve. Namreč, tudi 
tisti, ki povsem nedvoumno snemajo komercialne filmske 
projekte, si tega povečini skorajda ne upajo na glas pove-
dati, saj pri nas na žalost (in na veliko začudenje tujcev, 
predvsem tistih, ki prihajajo iz držav z urejeno nacionalno 
kinematografijo ter dolgo in bogato filmsko tradicijo) še 
vedno vztraja nesmiselni in na povsem zgrešenih domne-
vah utemeljeni predsodek, ki komercialno naravnanim 
projektom odvzema vso umetniško kredibilnost. 
Zato me je Završnikova odločenost, da se kot avtor 
zaveže komercialno nastrojenim projektom, prijetno 
presenetila in hkrati pritegnila. Tako zaradi tega, ker 
delim prepričanje, da lahko tudi tovrstna dela premorejo 
ustvarjalni presežek; še veliko bolj pa zaradi Završni-
kovega nespornega talenta in suverenega obvladovanja 
filmske govorice. Prepričan sem, da vsaka nacionalna 
kinematografija potrebuje tudi tovrstna dela, če se hoče 
celovito in koherentno razviti. Zato je Završnik prebujal 
upanje, da bo slovenski film končno dobil avtorja, ki bo 
kontinuirano in na visoki ravni ustvarjal taka dela. Njegov 
prvenec Pot v raj je sicer znova nakazal njegov ustvarjalni 
potencial, a ta se v njem še zdaleč ni udejanjil. A tudi zdaj, 
po ogledu njegovega zadnjega dela, ki se je kot prvo delo 
nove filmske letine podalo na pot po domačih kinodvora-
nah, se vtis žal ni spremenil. 
Julija in alfa Romeo je sicer res tisto domače delo, ki se 
je do danes še v največji meri približalo hollywoodskim 
zgledom v tem žanru. Završniku bi celo priznali, da brez 
dvoma pozna sodobne primerke tovrstne produkcije, da 
skratka gleda tudi tuje filme. A njegova zgodba o Tilnu, 
kljub zanimivemu nastavku – njegovo dekle ga s stalnim 
erotičnim draženjem, ki pa mu namesto udejanjenja spol-
nega akta sledijo njeni brezpogojni umiki, tako »spravi ob 
pamet«, da ubogi fant postane vraževeren – v razvoju vse 
preveč dobesedno sledi stereotipom žanra, njegovo »av-
torstvo« pa se v tem, veliko ambicioznejšem projektu (v 
primerjavi s kratkometražcem, pri katerem je tako blestel) 
skoraj povsem izgubi. Tako je Julija in alfa Romeo sicer 
korektna, a povsem brezosebna in pretirano stereotipna, 
žal pa tudi vse preveč plehka romantična komedija. A 
bodimo do Završnika korektni in dodajmo, da je taka ne 
nazadnje tudi večina tistih hollywoodskih del, s katerimi 
bodo primerjali njegovo Julijo. Toda to še ne pomeni, 
da smo nad njim obupali. Tudi Julija namreč premore 
posamezne, žal sicer res redke momente, ko Završnik s 
posameznim gagom, nenavadno mizanscensko rešitvijo 
ali nepričakovanim obratom v pripovedi potrdi, da se v 
njem še vedno skriva nekaj več, nekaj drugačnega, nekaj, 
kar odstopa od spektakla stereotipnega, ki smo mu sicer 
priča in kar ohranja pri življenju upanje, da se bo nekoč to 
le uspelo udejanjiti tudi prek dela kot celote. Denis Valič
Kar nas ne ubije, nas Zdebeli
si morali zastavljati predvsem tri vprašanja: Kako delamo? 
Za koga to delamo? Kakšne dobrine proizvajamo oziroma 
kakšne usluge nudimo?
Resnični dolg
Glede dolga Taibo pravi, da je treba narediti njegovo 
temeljito revizijo, a hkrati opozarja, da je resnični dolg bo-
gatega severa trojen: do žensk, do juga, ki ga izkoriščamo, 
in do zanamcev, ki smo jim v želji po še več kruha in iger že 
vnaprej odvzeli svobodo in možnost dostojnega življenja. To 
so tri resnične krize, s katerimi se nihče ne ukvarja.
Zakaj ne? Prvič zato, ker imamo težave z razumevanjem 
lastne odgovornosti, drugič pa zaradi zgrešene miselnosti, da 
se družba ves čas »razvija«. Tudi institucionalna levica želi iti 
nazaj v leto 2007, se pravi, v rekonstrukcijo »države blaginje«, 
te kapitalistične ureditve, ki izhaja iz socialdemokracije in 
sektaškega sindikalizma, ki zatira vsakršno samoupravljanje, 
samoiniciativnost in avtonomijo, ki ni naredila ničesar za 
resnično emancipacijo žensk, ki noče biti solidarna (z jugom) 
in ki ignorira ekološke probleme. Kot primer Taibo navaja 
Islandijo, ki se je po znanem referendumu glede bank vrnila 
na stare kapitalistične tirnice.
Po vsem povedanem je menda jasno, da odrast, kot jo 
razume Taibo, nikakor ni kompatibilna s kapitalističnim 
sistemom. Ob tem je še posebej kritičen do tako imenovanega 
»zelenega kapitalizma«, ki popolnoma sledi neoliberalistični 
logiki produktivnosti, učinkovitosti in zasebnega bogatenja. 
Naravo dojema kot blago ter promovira liberalno ekologijo: 
geslo »lahko smetiš, le plačati moraš« je norost, ki spominja 
na logiko odpustkov.
Kolaps
Kaj nas čaka? Kaj oziroma koga rabimo? Zagotovo ne 
revolucionarjev, saj se bo sistem sesul sam. Prav tako ne 
rabimo »realistov«, ki imajo raje gotovo, a katastrofalno 
rešitev (reševanje krize v socialdemokratskem oziroma, 
kar je danes isto, neoliberalnem duhu), ne pa negotove 
prihodnosti, povezane s človeško iniciativo. A treba se je 
zavedati, da kolaps pomeni hude probleme in zelo malo 
možnosti, da jih rešimo. Rabimo zavestno, zdravo, umirjeno 
in zmerno odrast, se pravi, zavesten izstop iz kapitalizma. 
Ustvariti moramo področja avtonomije, gojiti zavest o tem, 
da so skupne dobrine res skupne in da se ne smejo podrejati 
privatnim interesom, da zemlja in voda ne moreta biti v 
privatni lasti, da človeško delo ni nujno vezano na dobiček. 
Če bo naš življenjski slog zmernejši, manj potrošniški, po-
časnejši, solidarnejši in povezan z logiko daru, potem plača 
oziroma plačano delo ne bo imelo več takega pomena in 
moči, kot ju ima danes. ¾
Jasno je, da smo živeli prek svojih zmožnosti. Jedli smo, česar nismo imeli, kupovali smo stanovanja, ki nam niso 
pripadala, predvsem pa smo preveč zapravljali na področju zdravstva in izobraževanja. Zaradi tega so nam naši 
politični vodje, ki so zelo modri možje in ki vedo, da je bila zmernost za naše dedke zdrava vrednota, predpisali 
dieto, da bomo pripravljeni na skok, ki nas čaka (skok v prazno, zmotno pravijo ljudje, nezadovoljni z vladajočo 
elito). Kakorkoli že: kar nas ne ubije, nas zdebeli, kar so lahko potrdile naše banke in hranilnice.
24
PersP ektive
 23. septembra 2015
Am pak
P
oglej, jaz se popolnoma strinjam s tem, da je treba 
tem ljudem pomagati, ampak … Ta znamenita 
besedica ampak je v sami srčiki begunske krize 
in zato tokratno kolumno posvečam njej. 
Ilustrator Arjan Pregl je na družbenem 
omrežju v obliki statusa že zelo jasno prikazal, 
kaj ta ampak v resnici pomeni. V resnici gre 
za vprašanje tvorjenja stavkov, ko prvi stavek v povedi izreče 
poklon nekim obče sprejetim civilizacijskim normam, torej 
strpnosti, sprejemanju drugačnosti in odprtosti, zgolj zato, da 
lahko naslednji stavek stvar postavi na glavo. Pregl to ilustrira 
z nekaj primeri: sem za pravice žensk, ampak svojo ženo pa 
včasih vseeno na gobec; nič nimam proti Romom, ampak 
cigane pa sovražim; pomagal bi beguncem, ampak nam bodo 
posilili ženske, ukradli službe, lenarili na socialni podpori, našo 
kulturo utopili v njihovi, se ne bodo hoteli asimilirati in tako 
naprej ad infinitum. Tisto, za kar je ta ampak tako pomemben, 
je, da niti ni značilen za skrajno desnico. Zakaj bi fašist sploh 
izgubljal čas s prvim stavkom, ko pa lahko poved lepo začne 
s tem, da so vsi priseljenci umazani prašiči, ki bi jih bilo treba 
pometati v morje? Tu ni potrebe za noben ampak.
Ta je značilen za diskurz, ki se poskuša kamuflirati kot sre-
dinski, je pa še neskončno bolj nevaren kot odkrito fašističen. 
Še več, fašizem absolutno nikoli ne more zares triumfirati, 
dokler ne postanejo njegove fantazme o tej ali oni etnični 
skupini, veri, rasi (vstavi poljubno), ki nas poskuša uničiti, 
obče sprejemljive. Maestro cattivo nacistične propagande je 
to povsem jasno razumel, ko je dejal, da »tisočkrat ponovljena 
laž postane resnica«. 
Dovolj dolgo ponavljajmo, da ima iraški režim orožje za 
množično uničevanje in morda bomo koga vendarle prepri-
čali. Vsekakor je na koncu vedno na razpolago kakšna mala 
državica iz jugovzhodne Evrope, na primer Slovenija, ki jo 
bomo lahko prisilili v to, da sodeluje v »koaliciji voljnih«. 
Vojaški koaliciji, ki je prav zaradi sicer neobstoječega orožja 
za množično uničevanje napadla Irak in dala v pogon celo 
serijo dogodkov, ki so privedli do tega, da je danes celotna 
bližnjevzhodna regija v plamenih. 
V Libiji, Siriji, Jemnu in Iraku divjajo državljanske vojne; 
če bi bile v podobnem položaju štiri evropske države, npr. 
Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija, bi že zdavnaj 
govorili o tretji svetovni vojni. Tako pa je ta konflikt nekje 
daleč stran in Evropejci se lahko še naprej sprenevedamo, da 
se nas to ne tiče. Absolutni prvak v tem sprenevedanju, četudi 
je konkurenca izjemna, je David Cameron. Njegova država 
je najprej bombardirala Libijo, ko se je po padcu Moamerja 
Gadafija razplamtela državljanska vojna in povzročila val 
beguncev, pa je predlagal, da bi begunsko krizo reševali s tem, 
da bi tudi tihotapske ladje bombardirali. 
Za človeka, kot je Cameron, ki je precej značilen predstavnik 
evropskega vladajočega razreda, je vse skupaj očitno zabavno 
kot računalniška igra. Iz svojega udobnega naslanjača malo 
pritiska na gumbe, ljudje tam zunaj pa izgubljajo življenja. Ena 
in edina sitnost je, da je kljub državljanski vojni in strašanski 
poti prek Sredozemlja danes na vratih Evropske unije vsak 
dan na tisoče novih beguncev. Ista Evropska unija, ki je pred 
nekaj leti dobila celo Nobelovo nagrado za mir, begunce da-
nes sprejema z vodnimi topovi, solzivcem, vojsko in policijo. 
O beguncih pa se širijo kar najbolj divje fantazije, kakopak 
negativne, ki, podobno kot nekoč nacistična propaganda o 
Judih, danes o muslimanih razvijajo svoje »znanstvene raz-
lage«. Poskušajmo jih nekaj streti in s tem pripomoči k temu, 
da prestrašena večina v teh kritičnih časih ne bo nasedala 
strah vzbujajočim pripovedim o tem, kdo so begunci. Da v 
njih ne bo videla peklenščkov v človeški podobi, ki so se nad 
Evropo zgrnili kot Džingiskanova Zlata horda z enim in edinim 
ciljem vsesplošnega uničenja. In da v njih ne bo videla niti 
idealiziranih, dobrih ljudi, ki potrebujejo samo nežen objem 
in trepljaj po rami. 
Psihosocialna, humanitarna in vsakršna druga pomoč je 
nujno potrebna in tista, ki se ji moramo najprej posvetiti. 
Vendar kot takšna ni in ne more biti dolgoročna rešitev. Če 
v beguncih vidimo zlobo ali čisto dobroto, jih razčlovečimo. 
Kakšni pa smo mi? Ja, mešanica obojega, odvisno od posa-
meznika, okoliščin, družinskega okolja in še ducata različnih 
vzrokov. Rečeno z Nietzschejem, moramo begunsko krizo 
videti onkraj dobrega in zla, pomoč pa iskati v političnih 
rešitvah v smislu infrastrukturnih rešitev znotraj držav, ki so 
moralno in politično dolžne nuditi pomoč. Ja, tudi Slovenija, 
članica koalicije voljnih, ki je iz domov pregnala milijone ljudi 
z Bližnjega vzhoda. Begunci so, v dobrem in slabem, ljudje, tako 
kot vsi drugi, in takšne jih moramo tudi sprejeti. Veliko bolj 
resno vprašanje je namreč, kakšna bo naša podoba, kako se 
bomo mi, tudi Slovenci, zapisali v zgodovino glede sprejema 
ljudi v življenjski stiski? 
Pri tovrstnem (»dobrem« ali »slabem«) razčlovečenju se-
veda z naskokom prednjači slednje in pravi strahovi, ki se 
zbirajo okrog tega, so najbolj nevarni. Raznorazne skrajne 
skupine, ki se organizirajo po Evropi, te strahove učinkovito 
izkoriščajo in v ljudeh razplamtevajo najbolj pritlehne strasti 
in najbolj nizkotne nagone. Med najbolj zloglasne mite spa-
da tisti, da so begunci, priseljenci nasploh, muslimani pa še 
posebej, kronično nagnjeni k posiljevanju Evropejk. Po tem, 
ko si krepko privežete želodec, si oglejte prvih nekaj strani, ki 
vam jih izpljune Google, ko v iskalnik vpišete geslo »Sweden 
immigrant rapes«. Drug za drugim se ponujajo naslovi, kot so, 
»Švedska – posiljevalska prestolnica sveta«, » Tolpa Afganistan-
cev ugrabila in en teden posiljevala Švedinjo«, »Do smrti posilili 
dvanajstletnico« ... Taki naslovi v nas prebudijo pravičniški 
bes, podprejo pa jih tudi s statistiko, ki naj bi kazala, da so prav 
priseljenci najbolj odgovorni za porast posilstev. 
Spet se srečamo s tem grozljivim ampak. Verjel sem v soci-
alno državo, odprto družbo in strpnost med različnimi druž-
bami, ampak zdaj pa vidim, da posiljujejo naše ženske. Prav 
ta znanstveni pridih, češ, facti bruti podpirajo naše poglede, 
saj ne gre za to, da smo mi rasisti, v bistvu so oni, manjšina, 
ki terorizira nas, večino. Zdaj ko vemo, za kaj gre, pa bi bili 
naravnost bebavi, če se ne bo odzvali in zaščitili svoje domo-
vine, mar ne?
Pravijo, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni, 
gotovo tudi s statistiko oziroma njenim izkrivljanjem. Kajti, 
kakor pravi drugi rek, se stvari stopnjujejo takole: laž, večja 
laž in statistika. Tisto, kar na teh straneh popolnoma izo-
stane, je nekaj temeljnih dejstev, zaradi katerih vam bosta 
povprečna Šved in Švedinja te statistike odpravila kot orodje 
zastraševanja fašističnih skupin. Pravi dejavnik je, da ima 
Švedska precej širšo definicijo posilstva oziroma spolnega 
nasilja kot večina drugih držav. Drugi faktor je, da švedska 
policija posamični primer pogosto beleži večkratno, odvisno 
od nadaljnjega poteka preiskave. Tretji je, da so priseljenci 
v statistikah nadreprezentirani, saj obstaja do petkrat večja 
verjetnost, da bo policija podrobneje raziskala primer, če gre 
za priseljenca, kot pa če bi šlo za avtohtonega Šveda. Četrtič, 
tudi prijav takšnih in drugačnih prekrškov, kaznivih dejanj in 
spolnega nasilja so priseljenci deležni nadpovprečno veliko v 
primerjavi s siceršnjim prebivalstvom. Tudi lažnih, saj so se 
prav nekateri najbolj zloglasni posiljevalski primeri izkazali 
za lažna pričanja. Švedska je imela do teh lažnih pričanj 
do zdaj zelo permisiven odnos. Domnevna žrtev, ki je tako 
posamezniku kot skupnosti in nasploh švedski družbi pov-
zročila trajno in težko popravljivo škodo, jo je odnesla samo 
z opominom. Zdaj so takšna lažna pričanja lahko obsojena 
kot kazniva dejanja, storilcu pa grozi tudi večletna zaporna 
kazen. Petič, švedska družba je na področju ozaveščanja 
glede spolnega nasilja v zadnjih letih in desetletjih močno 
napredovala in družbo posledično naredila za veliko bolj 
občutljivo in bistveno manj strpno do takšnih pojavov. Vse-
eno pa centri za pomoč žrtvam spolnih zlorab opozarjajo, 
da se velika večina teh še vedno dogaja za štirimi stenami, 
da je storilec običajno družinski član, ki mu žrtev zaupa in 
si ga pozneje ne upa prijaviti. To seveda ne pomeni, da so 
priseljenci čisti kot solza; ne, kot rečeno, je nedopustna tudi 
»dobra« dehumanizacija. 
Tako opevana statistika pa vseeno ne pušča dvomov: tako 
na Švedskem kot v drugih državah, tudi v Sloveniji, je nepri-
merno večja nevarnost, da bomo žrtve spolne zlorabe doma 
kot pa zunaj doma, kaj šele da bomo žrtve priseljenca. Seveda 
opozarjanje na takšno ali drugačno družinsko nasilje ni nekaj, 
na čemer bi skrajno desne skupine lahko gradile svojo podobo, 
družina je pač nedotakljivi ideal, v katerega se ne spodobi dvo-
miti. Zato mi dovolite tale zaključek: Nič nimam proti družini, 
ampak tudi Josef Fritzl je bil družinski človek. ¾
Ista Evropska unIja, kI 
jE prEd nEkaj lEtI dobIla 
cElo nobElovo nagrado 
za mIr, bEguncE danEs 
sprEjEma z vodnImI 
topovI, solzIvcEm, vojsko 
In polIcIjo. o bEguncIh 
pa sE šIrIjo kar najbolj 
dIvjE fantazIjE, kakopak 
nEgatIvnE, kI, podobno 
kot nEkoč nacIstIčna 
propaganda o judIh, danEs 
o muslImanIh razvIjajo svojE 
»znanstvEnE razlagE«.
Anej KorsiKA