GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ

Leto XXI ^
November 1980
^TEKSTILEC
Ob dnevu republike 29. novembru iskreno čestitamo sodelavkam in sodelavcem
Ob poslovnih rezultatih za prvih 9 mesecev
v_________________________________
Kmalu bomo zaključili letošnje poslovno leto, obenem pa mineva tudi petletno obdobje, v katerem se je iz leta v leto naše poslovanje odvijalo vse bolj zadovoljivo. S skupnimi močmi in prizadevnim delom celotnega kolektiva smo se v tem obdobju po rezultatih gospodarjenja iz zadnjega mesta uvrstili na dobro povprečje slovenske tekstilne industrije. Po količinskem obsegu je letos proizvodnja presegla rezultate tako v primerjavi s planiranimi za letošnjih 9 mesecev, kot tudi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Proizvodnja je bila dosti bolj zahtevnejša, dosegli smo boljše kvalitetne rezultate, po izboru je bila bolj pestra in sodobna, popravili pa smo se tudi pri rokih izdelave. Vse to se je odrazilo tudi pri prodaji naših izdelkov. Prodaja je z boljšo in hitrejšo tržno pripravo, z živahnejšim, sodobnejšim in po uporabnosti zanimivejšim izborom tkanin ter s povečano usmeritvijo tržnega pretoka izdelkov k nadaljni predelavi in v izvoz ustvarila količinsko, večji promet od obsega proizvodnje, kar je tudi zmanjšalo zaloge gotovih izdelkov.
Z uspešnejšim delom tako v proizvodnji, kot v prodaji, z boljšimi in donosnejšimi artik-
li.	z varčnejšim in smotrnejšim poslovanjem, pa tudi s spomladi odobrenim splošnim popravkom prodajnih Cen tekstilnim izdelkom, smo tako za
prvih 9 mesecev letošnjega leta ustvarili ugodnejši finančni rezultat v primerjavi s preteklim letom.
Ob teh ugotovitvah pa je potrebno opozoriti na dokaj zaskrbljujoče zunanje pogoje, ki lahko ogrozijo naše nadaljne uspešno poslovanje in to: ponovno povečana, sunkovita in neskladna »začasna« omejitev deviznih sredstev in oskrbe iz uvoza s strani Samoupravne interesne skupnosti za gospodarske odnose s tujino; sistematično pobiranje kratkoročnih kreditov s strani področne poslovne banke in končno prisiljeno začasno omejevanje izkoriščanja lastnih energetskih naprav, ki so izgubile svojo proizvodno sposobnost, kar je posledica odrivanja delovne organizacije od investicijske kreditne pomoči, to pa se kot rdeča nit vleče že poldrugo desetletje.
Pred nami se bo torej kmalu začela iztekati zadnja četrtina poslovnega leta, ki bo verjetno najtežja, zato moramo storiti vse kar se le da za primerno zadovoljiv letni zaključek.
Proste
sobote
1981
LEGENDA:
— prosta sobota
O — prosta sobota A — praznik O — drug prosti dan
V letu 1981 bomo imeli 266 obratovalnih dni, 37 prostih sobot. 9 dni praznikov, 52 nedelj in 1 drug prosti dan.
Plan prostih sobot je sprejel odbor za splošne zadeve na
3.	seji dne 13. oktobra 1980.
Novoletne prireditve za otroke
Tudi letos se pripravljajo novoletne prireditve za otroke. Organizacija je poverjena koordinacijskemu odboru pri občinski konferenci SZDL Kranj, ki je v okviru zbranih finančnih sredstev delovnih organizacij že pripravil celotni program novoletnih prireditev dedka Mraza.
Osrednje prireditve se bodo tokrat odvijale v prostorih Gorenjskega sejma in ne na Titovem trgu kot lani. Postavljena bo pravljična vas z gradom, v hišicah bodo pravljične osebe, okoli njih pa pravljični gozd z gozdnimi živalmi. V hišicah se bodo lahko otroci tudi igrali, na prostoru pa bo za zabavo otrok postavljeno pet toboganov in pet gugalnic. Postavljene bodo tudi pravljične stojnice, kjer bodo prodajali slaščice. igrače in brezalkoholne pijače. Za predvajanje otroških in lutkovnih igric ter na-
stop dedka Mraza s spremstvom ter pravljičarji bo postavljen poseben oder.
Program v prostorih gorenjskega sejma se bo začel 25. decembra in bo vsak dan od 16. do 19. ure vse do vključno 30. decembra. Vstop na gorenjski sejem bo brezplačen za vse obiskovalce prireditev dedka Mraza. Prireditve v okviru dedka Mraza bodo potekale tudi po krajevnih skupnostih. Tudi tu bo za vse predšolske otroke organiziran obisk dedka Mraza in skromna pogostitev otrok.
Poleg teh prireditev bodo v kino dvoranah predvajani risani in mladinski filmi, v Prešernovem gledališču pa otroške igrice. Srečanje otrok z dedkom Mrazom bo organizirano tudi v vseh vzgojno varstvenih zavodih.
R.
----------------------------------------------------
Ocena delovnih akcij v tkalnicah
Na pobudo sindikalne in mladinske organizacije v TOZD tkalnica sta bili v letošnjem letu organizirani v obeh obratih po dve delovni akciji.
Prostovoljnega dela ob prostih sobotah se je udeležilo veliko število delavcev obeh tkalnic, kar je vredno vse pohvale. Na omenjenih delovnih akcijah so bili v obeh obratih praktično očiščeni vsi tkalski stroji, pa tudi delovni prostori.
Tudi tokrat so naši delavci ponovno dokazali pripadnost kolektivu in pripravljenost, da tudi s prostovoljnim delom prispevajo k boljšim uspehom temeljne organizacije.
V letošnjem letu stabilizacije je to vsekakor korak, vreden posnemanja!
s__________________________________________________J
N	4	JANUAR 11 18		25	1	FEBRUAR 8 15 22			1	8	MAREC 15 22		29	5	april 12 19		26	3	MAJ 10 17		24	31	7	JUNIJ 14	21	28
P	5	12	19	26	2	9	16	23	2	9	16	23	30	6	13	20	A	4	11	1 8	25	1	8	15	22	29
T	6	13	20	27	3	10	17	24	3	10	17	24	31	7	14	21	28	5	12	19	26	2	9	1 6	23	30
S	7	14	21	28	4	11	18	25	4	11	18	25		1 8	15	22	29	6	13	20	27	3	10	17	24	
e.	|d\8	15	22	29	5	12	19	26	5	12	19	26		2 9	1 6	23	30	* 7	14	21	28	4	11	18	25	
		16	23	30	6	13	20	27	6	13	20	27		3 10	17	24		A 8	15	22	29	5	12	19	26	
s|	jìjlO	ED 03 UD			7	ED	21	ED	m	14	CD) ED			4EDEDED				Sil	J 6	El ED		0	13	od cm		
	JULIJ				AVGUST			SEPTEMBER				OKTOBER					NOVEMBER					DECEMBER		
N 5	12	19	26	2	9	16	23	30 6	13	20	27	4	11	1 8	25	1	8	15	22	29	6	13	20	27
P 6	13	20	27	3	10	17	24	31 7	14	21	28	5	12	19	26	2	9	1 6	23	A A	7	14	21	28
T 7	14	21	28	4	11	18	25	1 8	15	22	29	6	13	20	27	3	10	1 7	24	A	8	15	22	29
S 1 8	15		29	5	12	19	26	2 9	16	23	30	7	14	21	28	4	11	18	25	2	9	16	23	30
C 2 9	16	23	30	6	13	20	27	3 10	17	24	1	8	15	22	29	5	12	19	26	3	10	17	24	0
P 3 10	17	24	31	7	14	21	28	4 11	18	25	2	9	16	23	30	6	13	20	27	4	11	18	25	
s/^TTlTTŠlHšl			Od ED El				29	<>3 1—t e	ED ED		orna		17	E3GD		7	ED	21	OD	s mn fioi 12 ot				
Novo v obratu II
Oh otvoritvi obnovljenih prostorov: glavna kuharica Branka Dovžan
17. 10. 1980 smo zaključili z deli v zvezi z adaptacijo kuhinje. jedilnice ter ostalimi stranskimi prostori v obratu
II.	V uporabo smo dali omenjene prostore takoj, čeprav do praznika Republike — 29. novembra manjka še več kot mesec dni.
Prevažanje hrane iz poslovalnice v Stražišču, nam je predstavljalo dodatno obremenitev, prav tako pa pri prevozu kvaliteta hrane izgublja na svoji vrednosti.
Ideja o adaptaciji kuhinje in jedilnice v obratu II je zorela že dolga leta, saj so bili prostori. glede na današnje potrebe sodobne prehrane, nefunkcionalno razporejeni, celotna oprema pa je bila že povsem iztrošena. Pogoji dela so bili težki.
7.	aprila letos smo pričeli s prvo etapo del — adaptacijo jedilnice ter postavitvijo nove samopostrežne linije, novega bifeja ter zamenjavo stolov in miz. 14. maja so bila ta dela zaključena, jedilnica je že lahko sprejela goste, ki si lahko na sodobni način v urejeni jedilnici privoščijo topli ali mrzli obrok malice.
Z deli se je takoj nadaljevalo. vloženih je bilo veliko delovnih ur, skoraj v celoti je zamenjana instalacija vode. pare. elektrike, položenih je
ca. 500 kv. metrov stenskih in talnih oblog. Prav tako je bila postavljena in instalirana nova oprema v kuhinji, pripravljalnici zelenjave, pripravi mesa. slaščic, pomivalniea posode, priročno skladišče, hladna kuhinja ter vsi skladiščni prostori. Obnovljena je bila garderoba. umivalnica, sanitarije, skladišča in obratna pisarna.
Naša temeljna organizacija združenega dela sama s svojimi sredstvi ne bi zmogla tolikšnega investiranja, zato se v imenu TOZD Prehrana in oddih zahvaljujemo:	TOZD
predilnici, tkainici. plemenitil-nici. DSSS. saj smo s skupnimi prizadevanji in vlaganjem omogočili izvršitev vseh teh del. Posebno zahvalo smo dolžni VES. saj so dela vseskozi potekala nemoteno.
Po adaptaciji kuhinje in jedilnice v obratu I. ter jedilnice pri tkalnici, imamo v obeh obratih dobre pogoje za delo in nudenje naših uslug v obeh obratih, tako da je vsem članom delovne organizacije omogočeno koriščenje tople ali mrzle malice. Z našimi kapacitetami smo v stanju nuditi tudi kosila, le če bo zadostno število interesentov.
Trenutno smo v poslovalnici 4 — kuhinji v Stražišču začasno prenehali s poslova-
Samopostrežni trak v jedilnici obrata II
njem, saj omenjena poslovalnica ni bila rentabilna.
V	naslednjem obdobju pa nas čaka še dosti dela. Za pralnico v Stražišču je potrebno nabaviti nov pralni in likalni stroj, saj sta oba že iztrošena. Prav tako bo potrebno večje vlaganje v počitniške domove.
V	počitniškem domu v No-vigradu je nujno potrebno zamenjati kritino nad kuhinjo in jedilnico, potrebno je dvigniti 5 hišic, ki še nimajo ustreznih temeljev, urediti je potrebno kanalizacijo ter odvod meteorne vode. Prav tako bomo morali zamenjati iztrošene delovne naprave (štedilniki. plinski kotel, pečico ter prekucne ponve).
Počitniški dom v Bohinju je trenutno v zelo slabem stanju.
zato bo nujno potrebna sanacija stavbe, rešiti funkcionalnosti prostorov, kakor tudi zamenjava celotne opreme. Naš delavski svet TOZD PO je sprejel sklep, da se dom zapre, dokler dom ne bo temeljito adaptiran in urejen.
Tudi kapacitete v koči na Krvavcu so postale premajhne, interes za kočo pa se je v zadnjih letih bistveno povečal, tako v letni kakor tudi v zimski sezoni.
Upamo, da bomo s skupnimi vlaganji in napori za izboljšanje pogojev dela in letovanja vse zastavljene cilje izpolnili, kar bo v skupno zadovoljstvo naši TOZD. kakor tudi vsem članom delovne organizacije.
Mohar Marija
Opozorilo
Prosimo vse tiste goste, ki ste nam iz naših jedilnic odnesli skodelice za delitev toplega obroka (rostfrei), kakor tudi krožnike ter jedilni pribor, da nam naš inventar vrnete.
To nam znatno bremeni naš dohodek, saj v času inventurnih popisov ugotavljamo velike manjke.
Prav tako nam znatno obremenjuje naša obratna sredstva vsa nevrnjena embalaža — steklenice od radenske, ore in sokov, zato nam tudi te vrnite!
Vsako odnašanje inventarja in embalaže iz jedilnice je prepovedano!
Za razumevanje — hvala.
TOZD Prehrana in oddih
......... ..................... - »
RAST YU 80
Vtisi z
V začetku letošnjega leta je bila v Tekstilindusu ustanovljena sekcija DIATI — Društvo inovatorjev, avtorjev tehničnih izboljšav. V tej sekciji je vključenih 19 članov našega kolektiva. Sekcija deluje z društvom iz Kranja. V okviru društva je bil oktobra organiziran obisk razstave RAST YD 80. to je 8. jugoslovanske razstave izumov, tehničnih izboljšav in novitet, ki je bila prirejena na Reki. Te razstave so se udeležili tudi 4 člani naše sekcije.
Cilj vsakoletne razstave je prikaz možnosti udejstvovanja na teh področjih, videti široko uporabnost prikazanih dosežkov, izmenjava mnenj in predvsem vzpodbuda za na-daline delo.
Obvestilo
Vse člane kolektiva obveščamo, da je na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Prehrana in oddih, počitniški dom v Bohinju do nadaljnega zaprt.
V domu je nujno potrebno opraviti sanacijska dela. zato prosimo, da z razumevanjem upoštevate to obvestilo.
Obenem obveščamo, da sprejemamo rezervacije za kočo na Krvavcu po naslednjem razporedu:
prvi ponedeljek v januarju za: februar, marec, april prvi ponedeljek v aprilu za: maj. junij, julij prvi ponedeljek v juliju za: avgust, september, oktober prvi ponedeljek v oktobru za: november, december, januar
TOZD Prehrana in oddih
razstave
Na razstavi sodelujejo organizacije združenega dela. inštituti. fakultete, društva in posamezniki.
Za razstavo je zelo veliko zanimanje. Obiskuje jo šolska mladina, delavci iz OZD in sploh vsi. ki se s to dejavnostjo ukvarjajo.
Tudi mi smo bili z obiskom razstave zelo zadovoljni, saj smo na ta način videli veliko zanimivih stvari, ki imajo za razvoj našega gospodarstva poseben pomen — posebej tiste, ki izboljšujejo proizvodnjo ali zmanjšujejo stroške.
Vsekakor smo se lahko prepričali, da je razvijanje te dejavnosti potrebno in koristno.
S.	C.
Obiskali smo HIŠO CVETJA
na Dedinju

kVWW«^VW»^^WW%%^W«W
Med delavci naše delovne organizacije je zavladalo veliko veselje, ko je predsedstvo OOS objavilo vest. da bo jeseni organiziralo izlet v Beograd, kjer se bomo lahko tudi mi iz Tekstilindusa poklonili spominu našega najdražjega Tita.
Kar nekam težko smo čakali tega trenutka, da bomo krenili na pot. tako da ni bilo težko prebedeti vse tiste ure na vožnji v Beograd in ne čakati v vrsti, da bomo stopili v Hišo cvetja — prostor večnega počitka dragega Tita.
Ves ta čas, ko smo čakali na mimohod, smo v mislih premlevali spomine na velikega ljubitelja narodov vsega sveta.
Z grenkobo smo se spominjali tudi tistega najbolj žalostnega sprevoda, ki se je letos v mesecu cvetja in pomladi — v maju — tako neusmiljeno pomikal in nosil k večnemu počitku našega predsednika.
Vsem. ki niso imeli možnosti, potovati z nami na obisk Hiše cvetja, bi radi povedali, da je tam čudovito cvetje in da vlada nepopisen mir. kljub nepretrgani množici ljudi, ki izkazuje spoštovanje Titovemu spominu.
Predsedstvu OOS se zahvaljujemo za ves trud ob pripravljanju tega izleta, ki se ga je udeležilo 1.200 delavcev in svojcev.
P. P.
Drugi o nas
Po vrnitvi nazaj iz Beograda je bilo slišati s strani nekaterih naših delavcev več opazk in kritičnih pripomb na račun organizacije izleta v Beograd. Verjetno še teh ne hi bilo. če bi vedeli, koliko truda in dela je bilo vloženega v priprave in organizacijo potovanja v Beograd. Sicer pa iz prakse vemo, da vsem nikoli ni prav in če peščica ljudi misli, da potovanje ni bilo v redu organizirano. nič zato. Večina naših delavcev in njihovih svojcev, ter naših upokojencev je bila zadovoljna in hvaležna. V dokaz, da je res tako. v celoti objavljamo prispevek o potovanju v Beograd, objavljen v časopisu Iskra:
»Bil je hladen večer, ko smo se na kranjski železniški postaji zbrali, da se s posebnim vlakom odpeljemo v Beograd na grob našega prezgodaj umrlega voditelja tovariša Tita. Pot je kljub nočni vožnji hitro minevala, nekompromisni vodiči — člani narodne zaščite so skrbeli za red in dobro počutje 1200 udeležencev.
V zgodnjih jutranjih urah smo dospeli v Beograd, na železniško postajo Topčider. Peš smo se podali na 3 km oddaljeno Dedinje. Med potjo smo uživali v gozdni tihoti, katero so prekinjali le ptiči in maloštevilni avtomobili, ki so bili v glavnem službeni. Sam prihod na Dedinje je bil za nas vse presenečenje, saj smo se kljub zgodnji uri postavili v vrsto
40.000	glave množice čakajočih. Kljub temu pa smo našo pot prehodili kar hitro. Tako smo čez poldrugo uro že nemo zrli v majhen prostor, kjer v vrtu rož počiva človek — človek. ki ni bil razen enkrat v svojem življenju nikoli premagan. Ko smo tako v tišini, ki vlada v Hiši cvetja, šli mimo groba tovariša Tita. nas je pre-presunil ne samo pogled na marmorno skalo, ampak še bolj prazen delovni in knjižnični prostor tovariša Tita. Saj smo se zavedli, da je v teh prostorih, polnih rož. zrasla marsikatera ideja za osvobajanje človeka, ljudi, države. Zato motna slika oči. ki so bile prepojene s solzami, ni strah pred bodočnostjo, ampak občutek. da smo izgubili tebe dragi tovariš Tito. heroj in zvezda vodnica nas vseh Jugoslovanov. vsega miroljubnega in neuvrščenega sveta.
Zamišljeno izstopamo iz Hiše cvetja, kamor upamo, da se bomo še vračali.
Ponovno stopimo v vrsto, tokrat za ogled muzeja
25.	maj. V njem so zbrana v veliki večini darila, ki jih je tov. Tito dobival ob svojem rojstnem dnevu. Med njimi so vse štafetne palice, od samega začetka pa vse do neizrečene v letu 1980. Škoda samo. da je zaradi prevelikega obiska zmanjkalo spominskih razglednic in značk.
Po ogledu muzeja je imela do večernega odhoda vlaka vsa skupina prosto. Individualni obiski so veljali predvsem obiski so veljali predvsem Avali. Kalemegdanu in nogometni tekmi.
Točno ob napovedani uri je posebni vlak odpeljal udeležence nazaj v Kranj, kamor smo prispevali v zgodnjih jutranjih urah, kljub utrujenosti zadovoljni in veseli, da smo se lahko poklonili Titu.
Zakaj sem opisal omenjeno potovanje klub temu. da ga ni organizirala naša delovna organizacija. ampak kranjski Tekstilindus? Zato. ker nas je bilo zelo veliko, ki smo kot pridruženi člani za zelo majhno plačilo (400 din) potovali z delavci omenjene delovne or-delavci omenjene delovne organizacije. Obračam se na odgovorne v Iskri Elektromeha-niki. zakaj ne bi tudi doma organizirali obiska Hiše cvetja, za vse zaposlene, ne pa da se izgovarjamo samo na neudobje takih potovanj. Ali smo res pozabili, da je tudi v ceni množičnosti stabilizacija! Prepričan pa sem. da ga ni Iskra-ša. ki se vsaj enkrat v življenju ne bi želel pokloniti velikemu voditelju.
Zato se tovarišem iz Tekstilindusa najtopleje zahvaljujem za to enkratno potovanje — ki ni izlet, ampak je pot usode — razmišljanja slehernega Jugoslovana.«
F. Šenk
Upokojenci, kmalu nasvidenje!
Tudi letos bomo priredili že tradicionalno srečanje z našimi upokojenci. Letošnje srečanje bo v soboto, 13. decembra. Sprejem bo potekal približno tako kot lansko leto.
Naše upokojence bomo sprejeli, pogostili in obdarili v jedilnici tkalnice obrata I. Povabili jih bomo v več skupinah in to tako, da se bodo srečali upokojenci predilnice skupaj, pa tkalnice, itd.
Našim upokojencem sporočamo, da bo vsak predhodno še prejel vabilo. Upamo, da se boste našemu vabilu odzvali v tako velikem številu kot lani in da boste tudi z letošnjega srečanja odšli dobre volje in zadovoljni.
Posnetek z lanskega srečanja
O varčevanju
Z uvedbo denarja se je naturalna oblika varčevanja spremenila v denarho. S tem pa so za varčevanje nastopile široke možnosti. Ko se je denar uveljavil kot plačilno sredstvo, so se pojavile tudi prve ideje o potrebi varčevanja, pa tudi zamisel o ustanavljanju specializiranih ustanov za zbiranje prihrankov.
Hranilniška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je že pred več kot 360 leti Francoz Huegas Delestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. Leta 1778 so v Hamburgu ustanovili splošno preskrbovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih poudarila, da je »ustanovljena za dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo. z nekaj obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo naj tako koristijo sebi in državi...«
Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike. Leta 1924 pa so v Milanu ustanovili mednarodni institut za varčevanje. Takrat so sklenile: »31. oktober naj bo vsako leto praznik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo širila načela in ideje varčnosti.«
Zgodovinsko dejstvo je. da se z delom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in pomno-žuje. To pomeni, da je bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega naroda in vsega
človeštva posredno ustvarilo varčevanje, zato ni slučaj, da posvečajo veliko pozornost varčevanju že v kapitalističnih državah, posebno pa še v državah s socialistično družbeno ureditvijo.
Varčevanje razvija pri človeku občutek zmernosti in ga usmerja na bolj urejeno življenje. Vsak varčevalec je nasprotnik razsipništva in se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje uči človeka skromnosti, odpovedovanja sedanjih zadovoljstev v korist bodočih potreb. Ko se človek odloči za varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti. Varčeval namreč ne bo samo zase. ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih.
Vsakdo, ki ima prihranek na hranilni knjižici občuti določeno neodvisnost, samostojnost. samozavest, občuti določeno varnost v življenju in delu ter brezskrbno gleda v bodočnost.
Z vidika družbene skupnosti varčevanje dopolnjuje družbeno akumulacijo, ker se preko bančnega sistema ponovno vrača v gospodarstvo, doprinaša razvijanju proizvodnih sil. pospeševanju proizvodnih procesov in ustvarjanju pogojev za materialni in kulturni napredek družbe.
Prav v naši socialistični družbeni ureditvi je treba posvečati veliko pozornost v vzgoji varčevalne zavesti posameznika. Kdor se namreč ni naučil varčevati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi
ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine.
Mednarodni institut za varčevanje je ob svoji ustanovitvi 1924 objavil naslednji razglas:
Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti k blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika.
Varčevanje naj resnično postane navada, potreba in vrlina vsakega člana naše družbene skupnosti.
Združenje poslovnih bank in hranilnic SRS
NNNP 80
Akcija SPV »Brezhibno vozilo je varno vozilo«
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravlja v sodelovanju z DO Alpetour, Tehnično bazo AMZS v Kranju, AMD Kranj, Šenčur in Cerklje, Zavarovalnico Triglav, ZŠAM, Mladinskim servisom ter seveda postajama prometne in splošne milice v Kranju akcijo preventivnih tehničnih pregledov motornih vozil BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO. Potekala bo od letošnjega novembra do aprila 1981. torej kar 6 mesecev. Z njo se SPV in dejavniki, ki opravljajo javni prevoz ter skrbijo za varnost cestnega prometa, vključujejo v akcijo NNNP 80. Preventivno tehnični pregledi bodo za vsa vozila delovnih organizacij obvezni. Želimo pa. da se jih udeleži čimveč voznikov in lastnikov osebnih avtomobilov.
Tovorna vozila bodo pregledovali v DO Alpetouru — TOZD Remont na Primsko-vem vsak prvi četrtek v mesecu. Tam bodo pregledovali tudi avtobuse, in sicer od 24. v mesecu pa do konca vsakega meseca.
Za osebne avtomobile in motorna kolesa bodo pregledi na običajnih mestih. Tako bodo v Tehnični bazi AMZS na Koroški cesti pregledovali avtomobile vsak torek in četrtek drugega tedna v mesecu, pri komisiji za tehnične preglede na Laborah — DO Alpetour TOZD Servis osebnih avtomobilov pa ob torkih in četrtkih tretiega tedna v mesecu.
Razpored pregledov:
Pregledi bodo za vsa vozila v popoldanskem času od 15. do 20. ure. Z akcijo bomo začeli v mesecu novembru.
Preventivni tehnični pregledi bodo seveda brezplačni. Ker ne gre za redne tehnične preglede. bodo pregledovali le sklope, ki so pomembni za varno vožnjo:	luči, krmilni
mehanizem, zavore, pnevmatike in količino CO v izpušnih plinih, pri tovornjakih in avtobusih pa tahograf namesto vsebnosti CO.
Kontrolorji bodo sproti opravljali manjše nastavitve luči in CO. Za manjša popravila, ki so v zvezi s preventivnim tehničnim pregledom, pa bodo imeli vozniki še istega dne prednost v delavnicah delovnih organizacij, kjer bodo opravljali preglede. Seveda pa bo popravila v delavnicah treba plačati.
Vsak voznik, ki se bo udeležil pregleda, bo dobil brošuro Kodeksa etike udeležencev v prometu, pripisali pa bomo tudi nekaj besed o pomembnosti preventivnih pregledov vozila in nekaj nasvetov za varno vožnjo v zimskih pogojih. Zavarovalna skupnost Triglav pa bo opisala možnosti in pomen avtomobilskega zavarovanja. Vsako tehnično neoporečno vozilo pa bo dobilo tudi posebno nalepko.
Z akcijo želimo opozoriti voznike na pomen tehnične neoporečnosti vozila, ki bo pomembna v zimskih pogojih vožnje.
Pregledi so za vsa vozila v popoldanskem času od 15. do 20. ure
Vrsta	Tovor- njaki	Osebni avtomobili, motorji			
Kraj	Prim- skovo	AMZS AMD Kranj		Labore	
Dan Mesec	Četrtek	Torek	Četrtek	Torek	Četrtek
December 80	4. 12.	9. 12.	11. 12.	16. 12.	18. 12.
Januar 81	8. 1.	13. 1.	15. 1.	20. 1.	22. 1.
Februar 81	5. 2.	10. 2.	12. 2.	17. 2.	19. 2.
Marec 81	5. 3.	10. 3.	12. 3.	17. 3.	19. 3.
April 81	2. 4.	7. 4.	9. 4.	14. 4.	16. 4.
Vaši prispevki
Tokrat objavljamo nekaj prijetnih prispevkov, ki ste jih poslali v naše uredništvo. Veseli smo vašega sodelovanja in upamo, da se bo »okorajžilo« še več naših sodelavcev in nam poslalo svoje prispevke. Tako bo Tekstilec postal še bolj vaše glasilo, katerega boste z veseljem pre-L hirali.	J
Ukanc
Rada se odpravim na dopust v Bohinj. Saj se tam lahko spočijem in naužijem dobrega zraka, miru, sonca. vode. gora in še kaj. Že med potjo samo nestrpno opazujem, kdaj se bomo približali tej ali oni naravni lepoti saj je vsa Gorenjska en sam lep gaj. en sam naravni park. Kdo bi vse lepote našteval, saj se vrstijo vse do Ukanca. Tudi moj namen ni. da bi o tem pisala, saj mnogi ali skoraj vsi poznamo ta prelepi kos naše domovine.
Na Ukancu se ustavi avtobus pred lepim hotelom »Zlatorog«. Visoke smreke okrog in okrog krasijo že tako lep. z gorami obdan kos sveta. Prijeten zrak se mi prileže in kar ne da se mi od tod.
Pa vendar se podam k domu »Tekstilindus«. ki je v neposredni bližini obdan z lepim gozdičkom. Da. grem. da odložim, kar nosim, da storim vse potrebno, da bom nared za naslednje trenutke radosti ob vodi. v gozdu, v gorah ali kjer si že bodi, za radosti, ki me čakajo v naslednjih dneh. Na vse radosti mislim, ko se po stezici bližam domu.
Potem se vsedem na klop pred hišo in pogled mi zastane, kamor se obrnem. Bogato grmičevje, visoke smreke, prijetna senca, čisti zrak. zlasti mir. saj to je tisto, kar vsi potrebujemo. Sončni žarek, ki zaide skozi gosto hosto neslišno božajoče menjava dialog z rahlimi sapicami. Opojno diši po ciklamah. Kako vse dru-
gače je kot v tovarni, pomislim.
Potem odprem naš dom. odprem še druga vrata. oj oj. saj to je nemogoče. Na hitro že skozi okna spustim zrak V prostor, saj je neznosno. Toda tudi po daljšem zračenju ni dosti bolje. Naselim se v sobo. ki že dolgo ni doživela kaj več. kot navadno metlo za odstranitev največjih smeti.
Ne bom razkladala podrobno. kako je v naši hiši. saj tisti, ki so bili tam, vedo. ostalim pa sem rekla že dovolj.
Želim samo. da bi se našel čas in razumevanje za ta naš počitniški dom. da bi ga vsaj občasno negovali, če že velikega denarja ni zanj. Vsekakor pa mislim, da tudi denar je. zakaj se potem nekaj ne zgodi? Imamo zidarje, mizarje, pleskarje. kleparje, ključavničarje, mehanike te in one viste itd. Pošljimo jih tja. naredijo naj dom prijetnejši. Potem bo lepo. čeprav bo treba odšteti kaj več za bivanje v njem. Saj je zdaj dostikrat prazen. Morda uradno ne. praktično pa je. To trdim iz prepričanja. Predvidevam, da ljudje plačajo, grej o v dom in še isti hip uidejo iz njega. ker se ga ustrašijo.
Nekdo mi je dejal, naj dom vsaj prodajo, da ga bo nekdo rešil propada: Zabolelo me je in pomislila sem. če ga lahko nekdo reši. zakaj ga ne rešimo mi sami. Da. moramo ga rešiti.
Povzdignite glas še ostali ljubitelji Ukanca. Recite dobro besedo zanj. pomagajte ga rešiti.	v z
25. maj, dan mladosti
Dan mladosti — dan radosti. veselja, toda tudi dan žalosti. ker med nami ni več ljubljenega maršala, predsednika, prijatelja vse Jugoslavije, vsega sveta, posebno mladine.
Glasilo naše tovarne »INFORMATOR« nas je vabilo, naj se udeležimo centralne manifestacije ob dnevu mladosti. ki jo je pripravila Občinska konferenca ZSMS Kranj na Trgu revolucije v Kranju. Zbrali smo se člani ZSMS ter člani ZK samskega doma in pripravili parole in cvetje, ki smo ga potem položili pred spomenik na prireditvenem prostoru. Mladini iz samskega doma so se pridružili občani krajevne skupnosti Stražišče in vse od samskega doma pa do mesta so se razlegale pesmi: »Tito. mi ti se ku-nemo .. .. Oj Kozaro ... in
druge partizanske, brigadirske, mladinske pesmi.
Na vsej poti so nas pozdravljali in nas spremljali občani.
Dostojanstveno smo proslavili rojstni dan tovariša Tita. ki je postal naš praznik, praznik vseh mladih.
Mladi samskega doma smo bili še posebno veseli, da so se naši povorki množično priključili tudi občani KS Stražišče. saj si že dalj časa prizadevamo. da bi dosegli čim boljše sodelovanje med stanovalci samskega doma in občani krajevne skupnosti Stražišče. Mladi samskega doma smo pripravljeni sodelovati v raznih akcijah za olepšanje naše krajevne skupnosti, saj je to naš kraj. tu je naš dom.
Tači Husein
Nimam dolge poti v službo, saj je dolga le dva kilometra in pol. Kljub temu pa je dovolj dolga, da lahko vidim, kako vozijo vozniki, katere lahko hvalimo ali grajamo.
Šoferji
pozor!
Pot je nevarna, saj je treba prečkati troje nevarnih križišč, pa vendar — po »kranjski magistrali« pridrve avtomobili z veliko hitrostjo. Tako ogrožajo sebe in seveda nas — pešce, ki gremo vsakokrat s strahom čez in redkokdaj vemo. ali bomo prišli srečno na drugo stran. Nekajkrat si tudi lahko
oddahnemo, ko vidimo, da je vse v redu. Še sreča, da ni veliko več hujših nesreč, saj je tu promet gost, posebno v času sezone ali praznikov. Občutek imam. da smo pešci še kar disciplinirani. sicer pa mora vsak kot udeleženec v prometu vedeti. kje naj hodi in kako naj hodi. Včasih se zgodi, da na robu ceste čakaš celo večnost, preden se te kdo od voznikov usmili in ustavi pred prehodom. Da ne govorim, kako vozijo vozniki ob slabem vremenu. Veliko jih zapelje naravnost v lužo. pa še hitrosti ne zmanjšajo, da čimveč umazanije pljuskne v mimoidočega pešca. Voznika to nič ne stane, tudi moker ni, včasih pa se kdo od njih še škodoželjno zasmeji.
Prometni predpisi učijo, da mora voznik vožnjo prilagoditi razmeram, v kakršnih vozi. nadalje dosledno upoštevati omejitev hitrosti v naseljih, v mestih, tam kjer so otroci, pešci in kolesarji. Dejstvo je. da mnogo voznikov ne upošteva že cestno-prometnih predpisov. kako pa naj bi takim ijudem govorili o povečanem čutu do sočloveka, večji obzirnosti na cesti. itd.
Koliko nesreč bi hi lo manj. koliko človeških življenj bi se nadaljevalo, če bi bili vozniki le malo bolj obzirni in previdnejši za volanom.
Gorenc M.
O Novigradu
Na dopustu sem bila v Pi-neti. zraven Novigrada . . .
Letos sem bila že petič v Pineti. To je čudovito letovišče, namenjeno delovnim ljudem Tekstilindusa. Letos je letoval z menoj mož, sinček, in maja mama. ki ni mogla prehvaliti sijajne organizacije dela v našem počitniškem domu, podnebja, sence, ki ji tako prija, pa morja, čeprav je le kdaj pa kdaj vanj namočila noge.
In sedaj k ugotovitvam:
Upravnik je naš Nace, ki že dolgo vrsto let skrbi za poslovanje počitniškega doma in dobro počutje gostov. Ni čudno, če ga zgodnji letoviščarji srečajo že ob pol petih na obširnem delovišču. Vneto suče metlo ter skrbi za red in čistočo na plaži in stezicah. Pomagata mu dva pridna dijaka. ki zaslužita vso pohvalo. Nace pa skrbi tudi za nabavo prehrane . . .
V kuhinji se suče pet delavk, ki jih vodi Vida s pomočjo Francke. Tudi tu vlada vzoren red in seveda snaga. Prehrana ie v redu. tudi za sladokusce.
ker Vida zna pripravljati odlično te dobrote. Seveda ne smem pozabiti dobrodušne in skrbne perice, likarice in snažilke. Vse, kar imajo na skrbi, je urejeno in velja jih pohvaliti. Za žejne skrbi Jožica, ki se sicer včasih grenko zasmeje, toda smeh skozi solze je zdravilen. Važno je le-to, da nihče ni žejen . . . Tudi servirk ne smem pozabiti: Blanke, Olge, Jane in Judite. To so prikupne študentke, prav nič sitne, ustrežljive, hitre in znajo prisluhniti željam letoviščarjev.
V pisarni dela prijetna tovarišica. ki skrbi za administracijo poslovanja.
In za konec še tole: v letovišču je 60 hišic. Za notranji red in čistočo skrbijo dopustniki sami. Sicer pa vlada v hišicah in letovišču vzoren red!
Skratka — moji vtisi so odlični. Ves dopust so nas spremljali lepi topli sončni dnevi, tako da je bila Pineta za nas tudi letos prijetno doživetje.
Marija Gorenc
Dopisujte * v svoje glasilo
Priprave na start
Tekmovanje ribičev tekstilcev
Lani smo bili organizatorji
I.	ribiške Tekstiliade. Na tej prvi prireditvi so se naši ribiči odlično odrezali, saj so pobrali vsa prva mesta — tako ekipno, kot posamezno. Mogoče je bil to tudi eden od razlogov, da je Ibi Kranj letos odstopil od organizacije 2. ribiške tekstiliade, kot je bilo domenjeno lansko leto. Toda naši ribiči se »ne dajo« kar tako. Dogovorili so se, da bodo tekmovanje kljub temu organizirali in to primerno stabilizacijskemu letu — skromno in v okviru delovne organizacije.
Tako se je ob jezeru Bobo-vek v soboto. 11. oktobra dopoldne zbralo 15 strastnih ribičev. ki so se prijavili za tekmovanje ribičev — tekstilcev v športnem lovu rib s plovcem.
Po ribiškem statutu so se formirale 4 ekipe in to:
—	ekipa TOZD predilnica
—	ekipa TOZD tkalnica
—	ekipa TOZD plemenitil-nica ter
—	ekipa DSSS.
Poleg ekipnega tekmovanja se je odvijal tudi boj za najboljšega ribiča — tekstilca naše delovne organizacije.
Najboljši ribič - tekstilec MARTIN DEŽMAN
REZULTATI:
Posamezno
1.	Dežman Martin	115
2.	Hudovernik Mato	85
•5.	Slapar Simon	40
4.	Sa vernik Vili	:?8
5.	Žvokelj Milan	28
6.	Legat Vili	24
7.	Jeras Milan	28
8.	Ankerst Ervin	17
9.	BelančičJure	12
10.	Posedi Marjan	10
11.	Casar Jože	9
12.	Mali Tone	5
13.	Pavlin Jože	:5
14.	Štern Milan	1
15.	Kavčič Tone	0
Ekipno
1.	ekipa DSSS 155 v postavi: Dežman Martin. Jeras Milan. Mali Tone
2.	ekipa TOZD tkalnica 107 v postavi: Hudovernik Mato, Belančič Jure. Posedi Marjan
3.	ekipa TOZD plemenitil-nica 75 v postavi: Savernik Vili. Žvokelj Milan, Casar -lože
4.	ekipa TOZD predilnica 65 v postavi: Vili Legat. Slapar Simon, Štern Milan
Po tekmovanju je bil podeljen prehodni pokal in sicer ga je prejela zmagovalna ekipa DS Skupne službe; posamezniki do 5. mesta pa so prejeli diplome.	V. L.
Upokojeni v I. polletju
TOZD Predilnica
BOŽEK Kati — predenje ŠTEFE Stanko — vodenje, česalnice
GOLJA Alvina — transpor-tiranje predpreje
ALJAŽ Milka — predenje VREČEK Angela - pred-predenje
MILAC Marija — predenje KALAN Ivanka — predenje ZORMAN Kristina — obračunavanje OD
TOZD Tkalnica Tkalnica I:
KOS Marija — previjanje votka
PIPAN Marija — vezenje in ure j. osnove
GAŠPERLIN Marija -tkanje
JANC Marija — čiščenje cevk
Tkalnica II:
POGAČNIK Terezija — natikanje vzorcev LAVTAR lirska — vdevanje
TOZD PLEMENITILNICA Plemenitilnica I
KRIŽAJ Angela — ravnanje tkanin
ČESEN Valentin — upravljanje egalizir. stroja
ISTENIČ Franc — vodenje adjustirnice
KOŠMRLJ Alojz - uprav-Ijalec paril, stroja I
SLEVEC Marija — sortiranje ostankov II GORJANC Marija — navijam in klasir. tkanin
ČESEN Stanko — vodenje beljenja tkanin
ÀRCnIK Pavel — transport. tkanin
STOPAR Zofija — rezanje in klasir. tkanin
FABJAN Julka — opravlj. administr. del
NASTRAN Marija — ob-rač. OD II
Plemenitilnica II
PITHAR Valentin — pregi, in klasir. got. tkanin
Gravura
MAUSER Ivan — vodenje roč. molet, gravure
TOZD Prehrana in oddih
ŽIGANTE Ivan — čuvanje počit, doma
DO SKUPNE SLUŽBE
MELIHEN Alojz - ttrej. dotoka in mehč. vode
ARNEŽ Ivan — upr. raz-kladalca
VES II
NAGLIC Matija - ključ, dela II
Strokovne službe
ZABOVNIK Karl — oprav-Ijalec čuvaj, poslov
PEČNIK Felicita — oprav-
lj.	poslov finanč. knjig.
Upokojeni v delovni skupnosti
26.	septemba letos smo se v imenu Osnovne organizacije sindikata DS Skupne službe poslovili od naših upokojencev iz delovne skupnosti. Pripravili smo jim darila in jih ob tej priložnosti tudi skromno pogostili. Letos so se upokojili:
PEČNIK FELICITA - finančni sektor
GEISTER Marija — tehnični sektor
KOVAČIČ Milka - sekretariat
SOKLIČ Boris — tehnični sektor
ZABOVNIK Karel - kadrovski sektor
MELIHEN Alojz — VES I ARNEŽ Ivan — VES I DEMARK Franjo — VES 1 PAVLIN Ciril - VES I TERAN Franc - VES 1 RAJGELJ Ivan - VES I SUHADOLNIK Leopold -VES II
NAGLIC Matija - VES II Vsem upokojenim želimo mnogo zdravja in zadovoljstva v zasluženem pokoju.
1. K.
/-------------------
Dušanu v slovo
V TOZD Tkalnica, v obratu II, nas je letos julija vse hudo presenetila vest, da smo izgubili mladega sodelavca, komaj 21-letnega Dušana Cerarja.
Ko smo 7. julija, v ponedeljek zjutraj prišli na delo, se je tiho širila vest, da Dušana ni več. »Kako ga ni?«, smo spraševali. »Nesreča!« Ena sama nesrečna vožnja z motorjem.
Vsako slovo je težko, še posebno tisto, kadar se poslavljamo za vedno in to od mladega človeka, za katerega vemo, da bi v svojem življenju lahko še mnogo naredil.
Cas teče dalje in počasi zapolnjuje praznine, ki nastajajo ob takih izgubah. Počasi jih zapolnjuje, vendar jih popolnoma nikoli ne bo zapolnil. Žalosten spomin na to, da bi Dušan lahko z nami naprej gradil našo bodočnost in užival z nami vesele in žalostne dni, bo pa vedno ostal.
P.
V	^
Zahvale
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame
FRANČIŠKE HAFNER
se lapo zahvaljujem sodelavcem kadrovskega sektorja za poklonjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Marinka Sorčan
Ob smrti mojega moža in našega očeta
STANETA GRAŠIČA
se najlepše zahvaljujem za podarjena venca in denarno pomoč sodelavcem in sindikalni organizaciji.
žena Angela in otroci
Ob nenadni izgubi drage žene
MARIJE LOŽAR
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD plemenitilni-ea. še posebno pa vodstvu priprave za podarjeno cvetje, denarno pomoč, izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
mož Alojz Ložar
Ob smrti moje drage mame
MARIJE KRISTAN
se lepo zahvaljujem uslužbencem in sodelavcem ekspedita tkalnice I za poklonjeno cvetje in izraze sožalja ter spremstva na njeni zadnji poti.
Slavka Rojina
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
ANTONA RESNIKA se lepo zahvaljujemo vsem sodelavcem in sodelavkam navi-jalnice pripravljalnice tkalnice I za denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. žalujoča žena Milka in sin Tone z družino
Ob boleči izgubi drage mame
MARIJE VOMBERGAR
se najlepše zahvaljujem sodelavcem plemenitiiniee I za podarjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Martin Vombergar
Ob smrti drage mame
MARIJE MAZI se najlepše zahvaljujeva sodelavcem plemenitiiniee in gravure za poklonjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Marija Božičevič in Niko Mazi
Oh vse prerani smrti mojega ljubega sina
DUŠANA CERARJA
se iz srca zahvaljujem sodelavcem i/. tkalnice I. za vso pozornost ob moji največji bolečini in za vse darovano cvetje.
Zahvaljujem se tudi vsem Dušanovim sodelavcem iz tkalnice II. ki so ga spremljali na njegovi poslednji poti. denarno pomagali in darovali
( Vetie-	Anica Kristan
tkalnica I
Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta
ANTONA KRIŽNARJA se najlepše zahvaljujem njegovim bivšim sodelavcem iz tkalnice II. društvu tekstilnih mojstrov in mojim sodelavcem komercialnega sektorja za poklonjen vence, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Anica Gregorič
Ob nenadomestljivi izgubit« dragega moža
francaČadeža
se lepo zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem gasilcem in sindikalni organizaciji za poklonjeno cvetje; izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja govorniku Škofiču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala.
žalujoča žena Ivanka
Ob boleči izgubi moje drage mame se zahvaljujem sodelavcem tkalnice I za podarjeni venec in tolažilne hesede ob poslednjem slovesu. Vsem skupaj še enkrat hvala.
Martina Draksler
Za izkazano denarno pomoč ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem svojim sodelavcem v obratu tkalnice I.
Milka Vogrinčič
Ob odhodu v pojoj se lepo zahvaljujem sodelavcem VES. kakor tudi sindikalni organizaciji za lepa poklonjena darila in želim celotnemu kolektivu še mnogo uspehov in zadovoljstva pri delu.
Ivan Arnež
Sodelavkam in sodelavcem predilnice I. posebno še sodelavkam iz strojev Krušik se najlepše zahvaljujem za poklonjena darila oh odhodu v pokoj. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov.
Ivanka Kalan
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sodelavcem in sindikalni organizaciji TOZD predilnica za lepa poklonjena darila in jim želim še veliko uspehov v bodoče.
Pavel Remic
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sodelavcem tkalnice I za lepa darila, ki me bodo sp'ominjala na dolgoletno sodelovanje. Vsem skupaj želim zdravja in uspeha pri nadaljnem delu.
Franca Jaklič
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz vdevalnice I in ostalim se ob odhodu v pokoj zahvaljujem za lepa darila. Vsem skupaj želim še veliko uspeha pri nadaljnem delu.
Ana Avsenek
Vsem sodelavcem VES L kakor tudi OOS DSSS se najlepše zahvaljujem za poklonjena darila in za poslovilne besede tov. Koblarjeve. Vsem kolektivu še nadalje želim mnogo delovnih uspehov.
Ciril Pavlin
Ob dohodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem, kakor tudi sindikalni organizaciji TOZD Predilnica iskreno zahvaljujem za vso pozornost in prelepa darila, ki mi hodo ostala v trajnem spominu. Obenem pa vsem skupaj želim veliko osebne sreče in dosti uspehov pri nadaljnem delu.
Angela Vreček
Na koncu svoje delovne dobe in odhoda v pokoj se želim iskreno zahvaliti vsem, ki so prispevali k nakupu dragocenih daril zame. Obenem se tudi lepo zahvaljujem za čestitke. vsem vam pa želim čim več delovnih uspehov in mnogo osebne sreče v nadaljnjem življenju.
hvaležna Štanislava Rozman
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sodelavcem kadrovskega sektorja — vratarsko čuvajski službi in skladišču gotovega blaga za lepa poklonjena darila. V bodoče jim želim še veliko delovnih uspehov.
Zabovnik Karl
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem predilnice in sindikalni organizaciji za lepa poklonjena darila. V prihodnje jim želim še veliko delovnih uspehov.
Marija Milač
Cb odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem ter 10 sindikata TOZD predilnica za lepa poklonjena darila, ki mi bodo ostala v trajnem spominu. V bodoče želim kolektivu še veliko delovnih uspehov.
Cilka Pernuš
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam TOZD Predilnica ter 10 sindikata za lepa spominska darila. V prihodnje jim želim še obilo uspehov pri delu.
Ivanka Gubanec
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem tkalnice I za poklonjeno darilo. Vsem skupaj želim veliko uspehov pri nadaljnem delu.
Milka Resnik
TEKSTILEC - .glasilo delov-nega kolektiva »Tekstilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Pavla Peranovič — predsednik. Niko Srabočan — podpredsednik in člani: Sonja Ječnik. Ana Veternik. Milan Žvokelj. Kristina Frantar in •lana Tomšič