A. M. :
OTROK REŠUJE KRIZO.
Od Pohorja je sem zavelo...
Smo mislili,  da je še  poletje,
a naenkrat je prišlo               d
in že iščemo zavetje...            ™
Pa naši mali rekli so,
da jih ne zebe še
in da mladoletje
je ravno tu bilo.
A noseki postali so rdeči
in mamici
je komaj šlo po sreči,
da je oblekla jih
kakor pač je šlo.
A zdaj? ! Oblečeno debelo     _
,,kaj manjka še?"                    I
vpraSuje se krdelo...               ¦
Pod streho zdaj                      fl
se nam mudi,                        9
pogledat brž,                         9
če cele lansk« so — sani...        V