ZGORNJEKREDNI KLASTIČNI SEDIMENTI
NA KOČEVSKEM IN V BLIŽNJI OKOLICI
Cveto Germovšek
S 5 profili, z 2 kartama in 1 skico
Uvod
Na Kočevskem in v bližnji okolici najdemo na več krajih klastične
sedimente zgornje krede, ki še niso bili podrobneje opisani v geološki
literaturi. Le Stäche (1858, 69) in S imo nič (1939) sta del teh sedi-
mentov omenila v nekaj stavkih. Na Stachejevi manuskriptni geo-
loški karti Kočevje—Črnomelj v merilu 1 : 75.000 niso zarisani, čeprav
se ozemlje, kjer se pojavljajo zgornjekredni klastični sedimenti, močno
odraža po rodovitnosti tal. Nanj so vezani travniki in njive, medtem ka
na sosednjih apnenčevih tleh uspevajo v glavnem le gozdovi.
Do sedaj so mi znane zgornjekredne laporne in druge klastične tvorbe
na Kočevskem in v bližnji okolici na naslednjih mestih: pri Rdečem
kamnu, Kunčah, Starem bregu, Hinjah, Dobrniču ter na Riglju pri
Dolenjskih Toplicah. Te ločene krpe predstavljajo danes nedvomno
denudacijski ostanek nekdaj mnogo bolj razširjenih sedimentov.
Kljub mnogim skupnim znakom ima vsako teh nahajališč svoje
značilnosti, zato bom opisal vsako posebej. Ker je za razjasnitev njihove
geneze potrebno poznati tudi kamenine, na katere so se usedale te
tvorbe, podajam tudi njih glavne poteze.
Klastični sedimenti pri Rdečem kamnu, Kunčah, med Starim bregom
in Grintovcem ter pri Hinjah leže na istovrstnem zgornjekrednem
apnencu. Iz geološkega profila proti dolini Krke je razvidno, da si sledijo
konkordantno vse formacije od zgornje triade do zgornje krede. Zgornja
triada je razvita dolomitno, vse ostale formacije apneno. Konkordantno
nad temnosivimi spodnjekrednimi apnenci leže svetlosivi zgornjekredni
apnenci. Ti so pretežno jedrnati ter le na videz neskladoviti, ker na
strmejših pobočjih opazimo njih debelo skladovitost. V njih dobimo na
številnih mestih rudiste in foraminifere, ki so naj številne j e zastopane
v najvišjem horizontu svetlega apnenca. Najpogostnejše so miliolide ter
bi zato to plast mogli imenovati horizont miliolidnih apnencev. Nepo-
sredno nad njimi se začenjajo laporne usedline.
120
Pregledna skica zgornjekrednih klastičnih sedimentov na Kočevskem
in v okolici
Sketch Showing the Position of the Clastic
Upper Cretaceous Sediments in Kočevsko and Its Surroundings
Klastični razvoj zgornje krede
Clastic Rocks of Upper Cretaceous
12Li
Preiskave sem vršil s podporo Geološkega zavoda LRS in Slovenske
akademije znanosti in umetnosti, katerima se na tem mestu najtopleje
zahvaljujem. Pri nekaterih terenskih raziskavah so sodelovali študenti
geologije ljubljanske Univerze, med njimi najdalje Dušan Vozelj.
Rdeči kamen in Kunce
a) Litološki opis
Pri Rdečem kamnu nastopajo med Lužo in višinsko koto 854 m
laporji in breče v pasu, širokem do 700 m ter dolgem približno 2000 m
od zahoda severozahoda proti vzhodu jugovzhodu. Nekaj sto metrov
južneje, in sicer severno od Kunč nastopa manjši ostanek lapornega
apnenca, širok do 400 m. Na geološki karti sem izločil tudi neznaten
ostanek breč pri Ledeni jami poleg Kunč. Geološke razmere kažejo,
da je bil to nekdaj enoten kompleks, ki je bil tektonsko močno porušen
ter delno erodiran.
Na južnem robu klastičnih sedimentov okoli Rdečega kamna leži
konkordantno nad zgornjekrednimi apnenci z rudisti in foraminiferami
povečini rdeči, v manjši meri sivi laporni apnenec, ki slemeni v glavnem
v isti smeri, kot se razprostira celotni klastični pas. Imenujem ga spodnji
laporni horizont. Njegova debelina znaša nekaj nad 10 m. Proti vzhodu
se razširi in združi z zgornjim lapornim pasom.
Nad njim je 100—200 m širok pas breč. Breče so apnenčaste s sivim
ali z rdečkastim vezivom. Opazimo tudi konglomeratne breče, delno tudi
svetlosive zrnate apnence. Njih skupna debelina ne bo mnogo nad 50 m.
Prehod med brečami in laporji je oster, vendar ne odsekan. V brečah,
ki leže neposredno nad spodnjim lapornim horizontom ali neposredno pod
zgornjim lapornim horizontom, je namreč vezivo še delno rdeči laporni
apnenec. Dalje od kontakta je tega lepila vedno manj, dokler končno ne
izgine. Poleg pravih breč zapazimo bolj ali manj izrazite brečaste apnence
in tako imenovane konglomeratne breče. Tako namreč imenujem breče,
pri katerih je večina drobcev ostroroba, nekateri pa so vsaj nekoliko
zaobljeni. Drobci so iz sivega apnenca raznih svetlih odtenkov. Številni
so zdrobljeni fosilni ostanki hipuritov. Vendar sem našel na nekaj mestih
tudi cele hipurite, za katere bi dejal, da so na primarnem mestu, zlasti
tisti, ki sem jih odkril v poli zrnatega apnenca med brečami. Svetlosivi
apnenec vsebuje tudi foraminifere. Drobci so veliki navadno nekaj
centimetrov, vendar so vmes tudi zlepljeni kosi, veliki nekaj decimetrov.
Zelo redko nastopajo v breči bloki, veliki nad en meter. Številne so bele
kalcitne žile.
Sive apnene so v splošnem trdnejše od breč z rdečim vezivom.
Drobci so isti, le da so v splošnem mnogo manjši. Njih povprečna
velikost znaša manj kot 1 cm, v vzhodnem delu celo le nekaj milimetrov.
Sive breče so močno podobne brečastemu apnencu repenjskih obrežnih
tvorb. Najdemo vse prehode od apnenih breč do zrnatega apnenca.
Zgornji laporni horizont sestavljajo prav tako rdeči skrilavi laporni
apnenci. Pravih rdečih laporjev ni, ker prevladuje v njih, po trdoti sodeč,
122
Geološki karti Rdeči kamen in Stari breg
Geological Maps of Rdeči kamen and Stari breg
123 i
СаСОз daleč nad glino. To velja vsaj za večino vzorcev. Sicer pa opa-
zujemo vse prehode od rdečega, drobnozrnatega apnenca do apnenega
laporja. Rdeči apnenec ima pogosto bele kalcitne konkrecije. V rdečih
lapornih apnencih se nahajajo tudi do nekaj centimetrov velike kon-
krecije rdečega, rumenega ali rjavega roženca, ki je v nepreperelih
delih bogat z železovim oksidom, tako da te dele lahko razimo z nožem.
Preperele dele sestavlja sama kremenica ter je železove komponente le
toliko, da jo obarva rdeče. V manjši meri nastopajo še rjavkasti, vijoli-
časti, zelenkasti in zlasti sivi laporji in apnenci. Razen različne barve
imajo iste petrografske lastnosti kot rdeči laporni apnenci. V splošnem
zavzemajo sivi skrilavi laporni apnenci zgornji del zgornjega lapornega
horizonta.
Pravi sivi laporji so zastopani samo pri Luži na površini nekaj
hektarov. Njih lom je iverast. Ker prevladuje v njih glinena kompo-
nenta, ne prepuščajo vode, kar dokazuje tudi stalna luža. Leže nad
brečami.
Poleg glavne brečaste pole, ki je zarisana na karti, so v lapornem
apnencu še številne tanjše pole breč, ki so debele le nekaj metrov ali
samo nekaj centimetrov.
Vsi ti sedimenti dokazujejo, da so bili v času odlaganja opisanih
klastičnih sedimentov orogenetski premiki zelo živahni. Breče so delno
obrežni sedimenti, delno so jih tekoče vode naplavile od blizu, niso pa
tektonske breče. Po nastanku jih lahko prištevamo v isto vrsto kot flišne
eocenske sedimente.
b) Tektonski oris
Tektonski premiki se močno odražajo v lapornih usedlinah v sklado-
vitih apnencih. Temnosivi in svetlosivi, debelo skladoviti apnenci tvorijo
sinklinalno podlago klastičnim sedimentom med Lužo in Kunčami. Glavna
smer sinklinale, ki jo grade apnenci, je dinarska. Proti jugozahodu pre-
haja v dinarsko usmerjeno antiklinalo s temenom v Senbergu. Jedro
antiklinale sestavlja na površju spodnjekredni, obe krili pa zgornjekredni
apnenec. (Glej profile h geološki karti Rdeči kamen in Kunce.)
Klastične tvorbe tvorijo v glavnem antiklinalo s položnim jugo-
jugozahodnim krilom ter močneje nagnjenim, ponekod celo prevrnjenim
severoseverovzhodnim krilom. Teme antiklinale je erodirano. Ostanek
jugojugozahodnega krila predstavlja laporni apnenec pri Kunčah. Severo-
severovzhodno krilo je v večji meri ohranjeno okoli Rdečega kamna.
V južnem krilu opazimo še manjše antiklinale in sinklinale. Največja
od teh lokalnih sinklinal poteka od vasi Rdeči kamen proti vzhodu ter
je široka 100—200 m. Verjetno je nekajkrat prekinjena s prelomi. Ob
enem izmed takih prelomov nastopa studenec pri Rdečem kamnu.
Okolišno ozemlje sečejo številni prelomi. Eden važnejših poteka ob
severnem robu lapornega razvoja krede pri Rdečem kamnu. Dokaz za
to je kotna diskordanca med rdečim lapornim apnencem in sivim rudist-
nim apnencem ter nekaj metrov širok pas milonitne breče, sestavljene
iz zdrobljenega lapornega apnenca. Številni so še manj jasni podolžni
in prečni prelomi, na kar kažejo milonitne breče v rudistnem apnencu.
124
125 i
Sličen razvoj, kakršnega smo videli pri Rdečem kamnu, opazimo
tudi pri Hinjah, le da so tod zastopani v večji meri sivi skrilavi laporni
apnenci.
Grintovec in Stari breg
a) Litološki opis
Mnogo več značilnih potez kaže ostanek laporjev in peščenjakov med
Grintovcem in Starim bregom. Sedimenti imajo tu pravi flišni značaj.
Flišni pas je dolg 3 km ter širok največ 400 m, povprečno le 300 m. Nje-
gova površina znaša torej okoli 1 km-. Podolžna os leži zopet od zahoda-
severozahoda proti vzhodu jugo vzhodu. Na zahodu se začne pas nekaj
100 m vzhodno od Grintovca ter se izklini ob vzhodnem robu vasi
Stari breg.
V flišnem pasu leže stratigrafsko najniže zopet rdeči laporni apnenci,
ki le malokje pridejo na površino. Dobimo jih samo ob robu flišnega
pasu, to je ob kontaktu s svetlimi rudistnimi apnenci. Nekaj deset metrov
široke ter nekaj sto metrov dolge leče lapornega apnenca se pojavljajo
ob Grintovcu, Riglju in Starem bregu. Petrografsko so enake že opisa-
nim apnencem pri Rdečem kamnu. Tudi ti prehajajo v sive skrilave
laporne apnence.
Nad njimi leže svetlorjavi in sivi mehki laporji. Zastopani so pred-
vsem v okolici Grintovca in na pobočju severno od Riglja. Višji horizont
sestavljajo peščeni sljudnati laporji, ki ponekod že prehajajo v pešče-
njake. Primes sljude se močno spreminja. Večji del površja zavzema
laporni peščenjak. Skrilavi peščenjak je razvit predvsem v srednjem delu
pasu. Številne golice dobimo v jarku vzhodno od kote 501 m ter po
pobočjih, ki se širijo v polkrogu okoli najširše doline s holocenom. Pešče-
njaki so dokaj trdni ter se po plasteh lahko koljejo. Primes sljude naj-
lepše vidimo na skrilavih ploskvah. Debelina vseh lapornih in peščenih
plasti ne presega mnogo nad 100 m.
Za Stari breg je značilno, da ne opazujemo breč, ki so pri Rdečem
kamnu bistveni sestavni del te serije. Sedimentacijski material je bil
očitno nanesen od daleč. To domnevo potrjuje tudi primes sljude. Na
vsak način so bili tedaj na kopnem razgaljeni v^erfenski, permski ali
karbonski sedimenti; njih delce so prinašale reke v zgornjekredno morje.
Nedvomno so to plitvomorski sedimenti in kažejo na regresijo morja,
saj imamo skoraj neprekinjen prehod od spodaj ležečega apnenca preko
laporja, lapornega peščenjaka do peščenjakov, torej do vedno bolj debelo-
zrnatih sedimentov. Na opisanem ozemlju sicer ne dobimo dosledno
pravkar opisanega zaporedja, pač pa zasledimo med laporji pole pešče-
njaka, medtem ko med peščenjaki pole laporja. Vložki kažejo, da so se
sedimentacijske razmere v zgornjekrednem morju pogosto spreminjale.
Pri Starem bregu je na dnu večjih jarkov zastopan tudi ho ločen,
ki sestoji iz bolj ali manj peščene ilovice in predstavlja preperino lapor-
jev in peščenjakov.
126
b)Tektonskioris
Ozemlje je obdano s prelomi, ki potekajo od zahodaseverozahoda
proti vzhodujugovzhodu. Severni prelom je navpičen in na zahodnem delu ;
premaknjen proti jugu. Prečni prelom poteka pravokotno na podolžni ;
prelom. Zelo verjetno je, da potekajo prečni prelomi tudi med Rigljem '
in višinsko točko 436 m ter severno od kote 541 m, na kar kažejo prečne!
dinarske smeri globoko erodiranih jarkov.
Razen teh je južno od flišnega pasu še en prelom od zahodasevero- \
zahoda proti vzhodujugovzhodu. Označuje ga cona tektonske breče, ki-
je široka ponekod preko 100 m.
V južnem delu rudistnega apnenca zasledimo tudi prelome in drse
v glavnem alpske smeri. Ob poti pod koto 496 m so vidne drse z alpsko
slemenitvijo, ki kažejo na vodoravni premik smeri. Nekaj podobnega!
opazimo tudi zahodno od Grintovca ob useku ceste, ki pelje proti Kočevju, i
Med vodoravno ležečimi plastmi apnenca vidimo debele pole zdroblje- ]
nega apnenca, ki tvori pravo milonitno brečo. ■
V lapornem pasu opazimo, da so vpadi skladov ob prelomih vedno
v smeri proti sredini pasu. Tako dobimo majhno sinklinalo, katere os i
poteka vzporedno s podolžnimi prelomi. Vpadi rudistnih apnencev v'
okolici kažejo v glavnem proti severovzhodu. Proti severovzhodu preidejo j
svetli apnenci v antiklinalo z jedrom iz temnosivega apnenca. \
I
Veliki in Mali Rigelj pri Dolenjskih Toplicah J
j
a)Litološkiopis \
V marsičem podoben razvoj zgornje krede opazimo tudi na Velikem s
in Malem Riglju pri Dolenjskih Toplicah. Zgornjekredni sedimenti leže;
na jurskem apnencu. Nedaleč od tod, pri Gorenjih Sušicah, smo našli;
v oolitnem apnencu školjko Lithiotis problematica Gumbel. Nad oolitnimi
apnencem leži svetlosiv jedrnat apnenec, v katerem nismo zasledili no-;
benih fosilov. ;
Pri Spodnjem Bušincu se pojavijo sivi in svetlosivi drobnobrečasti |
in zrnati apnenci s številnimi kalcitnimi žilicami. V teh apnencih sem:
dobil rudistne ostanke in zelo številne foraminifere. Podobni apnenci sei
širijo proti jugovzhoduvzhodu od Spodnjega Bušinca ter Hriba proti ^
Starim žagam. i
Zahodno od tega pasu se začno laporne in peščene tvorbe Velikega i
in Malega Riglja in to z rdečimi in sivimi skrilavimi lapornimi apnenci. \
Meja je tektonska. Navpičen prelom poteka od severoseverozahoda protil
jugojugovzhodu. Zato celotna slemenitev vseh tamkajšnjih laporjev ini
peščenjakov od severozahoda proti jugovzhodu z vpadom proti severo-i
vzhodu še ni dokaz, da so te tvorbe starejše od zgoraj omenjenih rudistnih j
apnencev. Med Hribom in Rigljem smo dobili v rudistnem apnencu pole^
rdečih lapornih skrilavcev, ki dokazujejo, da so prvotno svetli apnenci!
prehajali neprekinjeno v rdeče laporje. Debelina skrilavega pasu znašaj
največ nekaj desetin metrov. i
127]
Slede debelejše plasti sivega laporja. Dobimo iveraste laporje, sive
laporje z izrazitim školjkovitim lomom ter laporje, ki že prehajajo v
peščenjake. Ti vsebujejo več sljude. Manj sljude najdemo v skoraj vseh
razHčkih laporja. V njih nisem dobil nobenih fosilnih ostankov. Tudi pri
mikropaleontoloških preiskavah ni bilo ničesar zaslediti. Navzgor pre-
hajajo ponekod laporji v sive do temnosive apnence ali v sive laporne
apnence. V njih sem dobil rudistne ostanke, ki dokazujejo obenem tudi
zgornjekredno starost laporjev in peščenjakov. Med laporji dobimo na
številnih mestih apnene breče. Vezivo je bodisi laporno, bodisi apneno.
Debelina vložkov breče znaša le po nekaj decimetrov, največ en meter.
Ker nastopajo na meji z apnencem severovzhodno in jugozahodno
od Malega Riglja značilni rdeči in sivi laporni apnenci z enako dinarsko
slemenitvijo, menim, da predstavljajo laporne tvorbe okoli Malega Riglja
proti jugozahodu prevrženo sinklinalo. Jugozahodno mejo flišnih tvorb
na Velikem Riglju tvori tudi premočrten navpičen prelom od severo-
zahoda proti jugovzhodu. Sivi lapor meji tu neposredno na apnenec.
Dobrnič
Na Kočevskem in v bližnji okolici opazujemo klastični razvoj zgornje
krede najseverneje pri Dobrniču. Tudi tu se nam je ohranil samo v obliki
1500 m dolge ter 200—700 m široke krpe, ki sestavlja pretežni del nizkega
grebena med vasmi Presko, Artmanjo vasjo. Koriti, Dobravo ter Za-
gorico. Podlaga zgornjekrednih skladov je svetlosiv, jedrnat, neskladovit
malmski apnenec, ki leži tu neposredno na zgornjetriadnem dolomitu.
V južnem, osrednjem ter severozahodnem delu krpe prevladujejo
v spodnjem horizontu apnene breče in konglomerati, v zgornjem pa sivi
laporji in laporni apnenci z vložki apnenih breč. V severovzhodnem delu
prevladujejo sivi in temnosivi jedrnati ali zrnati apnenci s številnimi
belimi kalcitnimi žilami. V njem so tudi laporni vložki. V tem apnencu
sem dobil mnogo hipuritov ter nekaj drobnih polžev. Enotnih tektonskih
potez za celo krpo nisem našel. Vse tvorbe so drobno nagubane ter pre-
sekane s številnimi lokalnimi prelomi, ki leže pretežno v dinarski smeri.
Starost klastičnih sedimentov
Slične klastične sedimente, kakor so na Kočevskem, najdemo na
Primorskem. K o s s m a t (1907, 17—20) jih omenja na treh mestih. Ob
Baci in na severni strani Porezna nastopajo nad spodnjekrednimi vol-
čanskimi apnenci debeloskladoviti, deloma brečasti ali konglomeratni
apnenci s radioliti in hipuriti. Nad njimi se menjavajo rdeči laporni in
brečasti apnenci s posameznimi polami skladovitega apnenca. Primerja
jih z zgornjekredno scaglio, ki nastopa še zahodneje. Pravi, da je to
alpski facies zgornje krede, prav tako, kot so volčanski apnenci alpski
facies spodnje krede. Tako po opisu kakor po primerjanju na terenu
lahko ugotovimo, da nastopajo na Kočevskem sedimenti z enakimi karak-
terističnimi znaki. Zato moramo popraviti Kossmatovo mnenje
(1916), da so opisane tvorbe nekaj specifičnega za severno Primorsko.
128
strinjam se pa z njim v tem, da pripisuje njih nastanek istim gorotvor-
nim premaknitvam, ki so v Severnih Alpah povzročile gosausko trans-
gresijo.
Potrdilo za zadnje Kossmatovo mnenje najdemo tudi v tem, da
zasledimo vzhodno ter severovzhodno od Novega mesta prav tako klasti-
čen razvoj zgornje krede. Tu so zastopani slični sedimenti kot na Riglju
pri Dolenjskih Toplicah, le s to razliko, da ne nastopajo v posameznih
krpah, temveč v večjem obsegu. Zgornja kreda transgredirá tu v glavnem
na glavni dolomit. Mislim, da lahko vežemo te tvorbe z gosausko kredo
na Slemenu.
Za vse klastične sedimente smo torej ugotovili zgornjekredno starost.
Glede na to, da še niso obdelani niti rudisti niti foraminifere, jih nisem
mogel nikjer podrobneje horizontirati. Vendar sodim po njih legi in
razvoju, da pripadajo senonu.
Geneza opisanega ozemlja
Potrebno bi bilo podati še genezo opisanega ozemlja in časovno raz-
vrstiti vse naštete tektonske znake. Pri tem se pojavita takoj dve večji
oviri. Prva je premajhen obseg preiskanega ozemlja ter pomanjkanje
literaturnih podatkov okolišnoga ozemlja. Druga, veliko teže premagljiva
ovira je pomanjkanje kenozojskih plasti, iz katerih bi lahko razbrali
relativno starost posameznih tektonskih dogajanj.
Debela serija temnih in svetlih apnencev skoraj brez vsakršnih kla-
stičnih sedimentov dokazuje, da je bilo v jurski in kredni dobi sorazmerno
globoko morje in da ni bila obala nikjer v bližini. Le v zgornjem delu
temnosivega, verjetno spodnjekrednega apnenca kaže plast temnosivega
lapornega, nekoliko peščenega apnenca na dviganje morskega dna. Bilo
je kratkotrajno, ker se takoj nad njim začne debela serija svetlih jedrna-
tih apnencev. Ti podmorski premiki so se vršili verjetno med spodnjo
in zgornjo kredo in jih je mogoče primerjati s tistimi, ki jih opisuje
Kossmat v številnih razpravah o severnem delu Primorske.
V zgornji kredi je bilo tudi na območju današnjega Kočevskega
močno gubanje v dinarski smeri, ki je zaključilo sedimentacijo mezo-
zojskega apnenca. Verjetno so nastale zasnove teh večjih dinarsko usmer-
jenih antiklinal že v spodnji kredi in ni bil zato zgornjekredni apnenec
povsod enako debelo odložen. Antiklinale ter ob prelomih se dvigajoče
grude so polagoma pogledale iz krednega morja, medtem ko so se v
obrobnem plitvem morju usedali laporni in drugi klastični sedimenti.
Pri Rdečem kamnu, Kunčah, Hinjah, Starem bregu in pri Riglju
pri Dolenjskih Toplicah se začenjajo klastični sedimenti z značilnimi
rdečimi in sivimi skrilavimi lapornimi apnenci. Kažejo, da so se usedali
v istem plitvem morju. Navzgor so že diferencirani. V zgornjem delu
je razvoj podoben razvoju pri Starem bregu in Riglju pri Dolenjskih
Toplicah. Razmere pri Dobrniču kažejo nekatere posebnosti, vendar so
sivi laporni apnenci podobni apnencem na Kočevskem, temni apnenci
pa onim pri Riglju pri Dolenjskih Toplicah.
Geologija — Razprave in poročila — 9 129'
To regresijo morja opazujemo pri Rdečem kamnu, Kunčah, Hinjah
in Starem bregu. Povsod drugod vidimo med sedimenti zgornje krede
ter sedimenti njih podlage časovno diskordanco. Pri Dobrniču trans-
gredirá zgornja kreda na malmski apnenec. Podoben je položaj pri
Riglju pri Dolenjskih Toplicah, kjer leži zgornja kreda na liadnem ali
malmskem apnencu. Močno predsenonsko erozijsko delovanje si v teh
primerih najlaže razložimo z dviganjem opisanega ozemlja za časa
avstrijskega ali subhercinskega gubanja. Na Gorjancih opazujemo celo
transgresijo zgornje krede na glavni dolomit. Vsaj del Gorjancev je bil
v začetku zgornje krede kopno, katerega je zajela gosauska ali njej
ekvivalentna transgresija.
Vidimo torej, da se je za časa zgornje krede ozemlje na Kočevskem
v glavnem dvigalo, medtem ko se je v okolici ugrezalo. To nam je
obenem dokaz, da se je na Kočevskem za časa zgornje krede dvigalo
morsko dno, ne pa zniževala gladina morja.
Medtem ko je bilo na Kočevskem dviganje tako intenzivno, da je
za vedno prekinilo nastajanje flišnih sedimentov, se je zahodno od tod,
na Primorskem in v Istri, nadaljevala sedimentad j a fliša še v eocenu.
Naslednjo fazo v tektonskem dogajanju predstavlja gubanje lapor-
nega apnenca in nadaljnje gubanje apnene podlage. Poleg nekaterih
manj izrazitih oblik je pri tem nastala že opisana nesimetrična anti-
klinala pri Rdečem kamnu in sinklinala na Riglju pri Dolenjskih Topli-
cah. To gubanje je bilo starejše kot srednjepliocenski ravnik z vasema
Rdeči kamen ter Kunce v višini približno 900 m, ker seče ta različne
horizonte zgornje krede.
Ob prelomu severno od Rdečega kamna se je severno krilo dvignilo.
Pri tem je denudacija odstranila vse laporne sedimente tega krila in
del rudistnega apnenca. Poleg tega dokazuje tudi sestavina breč, da je
prelom mlajši kot laporne tvorbe, torej postkredni. Ker ni srednje-
pliocenski ravnik ob tem prelomu prav nič premaknjen, je tudi starejši
od srednjega pliocena. Paralelni prelomi proti jugu in vzhodu so pa
razkosali srednjepliocenski ravnik. Mlajši od srednjega pliocena je tudi
premik ob severnem robu lapornega pasu med Grintovcem in Starim
bregom, ki je znašal okoli 300 m, za kolikor so te tvorbe namreč nižje
od onih pri Rdečem kamnu. Kot je že znano, so iste starosti tudi mlajši
premiki ob gornjekrškem prelomu. Kot nov dokaz za to naj navedem,
da leže ekvivalentni zgornjekredni sedimenti pri Dobrniču 600 m niže
kot oni pri Rdečem kamnu. Ekvivalentne tvorbe na Gorjancih dosežejo
celo višino 1000 m. Klastični sedimenti zgornje krede na Riglju pa leže
v višini komaj dobrih 200 m. Zato tvori Poljanska gora z Velikim in
Malim Rigljem tektonski jarek med Kočevskim pogorjem in Gorjanci.
V splošnem zapažamo ob dolgih prelomih v dinarski smeri stopni-
často dviganje in pogrezanje. Ravno te tvorbe nam služijo kot dokaz,
da različnih višin na Kočevskem in v bližnji okolici ne moremo vedno
imeti za različno stare nivoje, temveč mnogokrat kot ob prelomih pre-
maknjen prej enoten srednjepliocenski ravnik. V splošnem so prečni
prelomi mlajši kot podolžni, kar se ujema z dosedanjimi ugotovitvami
na drugih mestih.
130 .
UPPER CRETACEOUS SEDIMENTS IN THE REGION OF KOCEVJE
AND ITS SURROUNDINGS
In the region of Kočevje (50 kilometres south-east of Ljubljana)
marly and other clastic sediments of the Upper Cretaceous occur ia
various places, which, however, up to now have not been described.
These sediments are found in small patches at Hinje, Rdeči kamen.
Kunce, Stari breg, Dobrnič, and Rigelj near Dolenjske Toplice. There is
no doubt whatever that these are denudation rests of once more wide--
spread sediments.
The marly and other similar clastic deposits at Rdeči kamen, Hinje,
Stari breg and Grintovec are placed at the top of the Upper Cretaceous
Limestone. The geological section in the direction towards the valley
of the Krka River, shows a conformity of all formations from the Upper
Triassic to the Upper Cretaceous.
Around Rdeči kamen the following beds occur: Along the southern
border the Upper Cretaceous Limestone with Rudistae and Foramini-
ferae is covered by red and, here and there, gray marly limestones. The
overall thickness of the beds is not more than 10 meters. In the eastern
part the gray marly limestone passes into the upper marly belt. The
marly beds at Kunce belong to the lower marly belt. Their hanging wall
is built up of a from 100 to 200 meters wide iDelt of breccia. Here gray
calcareous breccia, calcareous breccia with a reddish cement, conglo-
merate breccia, and light gray grained limestone, can be found. Their
overall thickness is not much over 50 meters. The breccias are composed
of small limestone fragments of various shades of gray. There are
numerous crushed fossil remains of Hippurites, which locally have been
found in situ. The gray breccias are very similar to the limestones
of the littoral deposits at Repnje. The breccias are covered by a gray
or red schistose marly limestone analogous to the marly limestone of
the lower belt, but whose thickness will very likely exceed 50 meters.
Only at Luža soft gray marls are found to cover an area of a few acres.
Apart from the main breccia-area shown in the geological map, nume-
rous thinner breccia beds are found in the marly limestone.
Orogenetic movements have left their traces both in the marls and
the tabular limestones. Between Luža and ' Kunce dark and light gray
coarse tabular limestones form the Dinaric directed synclinal substratum
of marls and breccias. The latter, however, form in the same place an
anticline with a gently inclined south-south-west limb and a steep, here
and there recumbent, north-north-west limb.
The strata at Hinje show a development similar to that of the strata
at Rdeči kamen.
The remnants of marly and sandy deposits found between Grintovec
and Stari breg show even a greater number of characteristic features.
Here the sediments are of a genuine flyschy character.
The lowest part of the strata is built up of red marly limestones
upon which the grayish brown soft marls are superposed. The upper-
most horizon form sandy marly shales passing, here and there, into
131»
sandstones. The overall thickness of marly and sandy beds is not over
100 meters. These littoral deposits in which the lowest limestone gradual-
ly passes into marl, marly sandstone, and eventually into sandstone,
point at a regression of the sea. The northern boundary of these deposits
is represented by a most prominent fault. By and large the marly and
sandy sediments form a syncline whose longitudinal axis shows a
WNW-ESE trend.
On Veliki Rigelj and Mali Rigelj similar deposits of the Upper
Cretaceous overlying the Jurassic Limestones, can be observed. The lower
part of the Upper Cretaceous bears a strong resemblance to the Rudistae-
Limestone. It passes into the characteristic grayish red shaly limestone
the thickness of which is about 100 meters. This series is followed by
gray marls of various composition. In the higher parts the marls pass
locally into gray to dark gray limestones v/ith fossil-remains of Rudistae.
In the marls numerous limestone breccias but no traces of fossil remains,
could be found. As to the latter even micro-paleontological examinations
have yielded no results. All the sediments described above represent a
syncline dipping southward.
Dobrnič is the northernmost point of the area at which marly and
clastic facies were laid down upon the Malmian Limestone. In the lower
beds breccias and conglomerates, in the upper ones gray marls and marly
limestones with intercalations of calcareous breccias, are found to prevail.
In the northern part again the fine and coarse grained limestones with
numerous fossil-remains of Hippurites outweigh all other rocks.
All the sediments described above belong to the Upper Cretaceous;
it has, however, been impossible to determine their exact stratigraphie
position because up to now no detailed examination of the Hippurites
and Foraminiferae has been made.
Farther west, in the Northern Slovene Littoral, similar deposits
occur, which, in point of fact, have been described by Kossmat as early
as 1907, and more recently by Winkler-Hermaden. Along the Baca
River and on the northern slope of Porezen finegrained micaceous shales
very similar to those of the Paleozoic, with intercalations of calcareous
micaceous sandstones and fine brecciated sandy limestones with Radio-
larites, are found superposed upon the Lower Cretaceous Limestones. In
the surroundings of Tolmin the same marly clastic series of the Upper
Cretaceous as at Rdeči kamen, can be traced. In the light of this fact
Kossmat's view that the described beds are a specific feature of the
Northern Slovene Littoral, must be pronounced erroneous. As a matter
of fact nowhere else but in the Slovene Littoral, these sediments have
been found to form the Alpine facies of the Upper Cretaceous. Kossmat,
however, was absolutely right when he said that they had been effected
by the same orogenetic movements which in the Northern Alps have
given rise to Gösau transgressions.
A further evidence of Kossmat's latter view is found in the fact
that similar facies of the Upper Cretaceous occur east and north-east
of Novo mesto. The latest geological explorations have shown here a
development similar to that at Rigelj near Dolenjske Toplice, with the
132
sole difference, however, that here the outcrops are more extensive. The
Upper Cretaceous even transgresses the Upper Triassic Dolomites. These
beds might be connected with the Gösau Cretaceous on Sleme.
A thick series of dark and light limestones with almost nò clastic
sediments give evidence that during Jurassic and Cretaceous this region
was submerged in a relatively deep sea whose shores had been far away
from this spot. Only a layer of dark gray marly sandy limestone found
in the upper part of the limestone (very likely Lower Cretaceous), seems
to indicate that there had been a rise of the sea bottom which, however,
must have been short, for, immediately upon it a thick series of light
compact limestones had been deposited.
In the district of Kočevje an extensive folding in the Dinaric direc-4
tion had taken place in the last period of the Upper Cretaceous, by
which the accumulation of the Mesozoic Limestone had been brought
to an end. The anticlines and the horsts rising along the faults, gradually
rose above the sea level, while marls and other clastic sediments began
to accumulate in the shallow coastal waters.
Traces of the regression of the sea can be observed at Rdeči kameni
Kunce, Hinje and Stari breg. Elsewhere an unconformity has been
found between the Upper Cretaceous sediments and their substratum.
At Dobrnič the transgression of the Upper Cretaceous to the Malmian
Sandstones is evident. A similar transgression occurs at Rigelj. In the
Gorjanci Mountains, however, the transgression of the Upper Cretaceous
to the Upper Triassic Dolomite, can be observed. At the beginning of the
Upper Cretaceous at least part of the Gorjanci had been above sea-level
but had later been submerged by the Gösau or an equivalent trans-
gression.
Thus it can be seen that during the Upper Cretaceous the region of
Kočevje had mainly been rising whereas the surroundings had been
subsiding; consequently the sea-bottom must have been rising and not
the sea-level sinking.
Subsequent to the above the folding of the marly limestone and the
further folding of its substratum, were given rise to. This folding is
older than the Middle Pliocene level, for it cuts different horizons of
the Upper Cretaceous.
North of Rdeči kamen the northern limb had been raised along
the fault whereby the marly sediments and part of the Rudistae-Lime-
stone had been carried away by denudation. Apart from this the frag-
ments of which the breccias consist, indicate that the fault is younger
than the marly deposits, i. e. Post-Cretaceous. Since the Middle Pliocene
level running along this fault is not dislocated, the fault must have been
formed before the Middle Pliocene. The parallel faults running south-
wards and eastwards however, had fractured this level. Younger than
the Middle Pliocene is the dislocation along the northern border of the
marly deposits between Grintovec and Stari breg. The throw in about
300 meters and the sediments are here lying lower than those at Rdeči
kamen. In has been established that the younger throws along the
so-called "gornjekrški" ("Upper Krka") fault, are of the same age.
133,
A further evidence of this is the fact that the equivalent Upper Creta-
ceous sediments at Dobrnič, that is north-east of the fault, have been
found 600 meters lower than those at Rdeči kamen. The equivalent
sediments in the Gorjanci Mountains go up to an altitude of 1000 meters.
The clastic sediments of the Upper Cretaceous at Rigelj near Dolenjske
Toplice, however, are located at an elevation of not more than 200 meters.
Hence Poljanska gora with Veliki Rigelj and Mali Rigelj, represents a
tectonic depression between the mountains of Kočevje and Gorjanci.
By and large a rising and sinking step-fault structure can be
observed running in the Diñarle direction, which clearly shows that the
plains at different altitudes have not been formed at different periods
but must be viewed as a single level which has been displaced along
various faults later.
LITERATURA
Diener, C, 1903, Bau und Bild der Ostalpen und des Karstgebietes.
Bau und Bild Österreichs. Wien.
Kossmat, F., 1907, Geologie des Wocheiner Tunnels und der südlichen
Anschlusslinie. Denksch. Akad. Wiss. Math.-nat. Kl.
Kossmat, F., 1909, Die tektonischen Verhältnisse zwischen Alpen und
Karst. Mitt. Geol. Ges. 2, Wien.
Kossmat, F., 1916, Die morfologische Entwicklung der Gebirge im
isonzo- und oberen Savegebiet. Zeitschr. Ges. f. Erdkunde zu Berlin.
Kossmat, F., 1918, Die adriatische Umradung in der alpinen Falten-
region. MLtt. Geol. Ges. 6, Wien.
Lipoid, M. V., 1858, Bericht über die geologische Aufnahme in Unter-
Krain im Jahre 1857. Jahrb. geol. R. A. 9, Wien.
Lipoid, M. V., 1858, Geologische Manuskriptkarte des Blattes Rudolfs-
werth.
Lipoid, M. V. und Stäche, G., 1858, Geologische Manuskriptkarte
des Blattes Gotsche — Tschernembel. Wien.
Protzen, H., 1930, Geologische Betrachtungen über Gattschee. Jub.-
Fest. Gottsch. 600-Jahrfeier. Kočevje.
Protzen, H., 1932, Das Tertiärbecken von Gottschee (Kočevje) in Un-
terkrain und seine morfologische Bedeutung. Vestnik Geol. inst. Jug. 1, Beograd.
Simonie, C, 1939, Geografski pregled kočevskega jezikovno mešanega
ozemlja. Geološko-morfološki opis. Kočevski zbornik, Ljubljana.
Stäche, G., 1857, Verh. geol. R. A. Wien.
Stäche, G., 1858, Die Kreidebildungen des Gottscheer und Möttlinger
Bodens in Unterkrain. Verh. geol. R. A. Wien.
Waagen. L., 1914, Karsthydrographische Mitteilung aus Unterkrain. Verh.
geol. R. A. Wien.
Winkler, A., 1923, Uber den Bau der östlichen Südalpen. Mitt. Geol.
Ges. 16, Wien.
Winkler-Hermaden, A., 1936, Geologische Studien in den inneren
Julischen Alpen. Zentralbl. f. Min. etc.
134