g e o g r a f s k i o b z o r n i k28 29 Jesenski ekskurziji Ljubljanskega geografskega društva v letu 2005 Pohodna ekskurzija po Rupnikovi liniji (17. september 2005; strokovni vodja: mag. Saša Jereb, Zavod za pospeševan- je turizma Blegoš, Škofja Loka) Konec leta 1938 je bil za poveljnika štaba za utrjevanje obrambne črte ob meji z Italijo določen divizijski ge- neral Leon Rupnik (1880 -1946), po katerem je jugoslovanski obrambni sistem ob Rapalski meji tudi dobil ime. Gradnja Rupnikove linije je bila skrbno načrtovana, projekt pa pros- torsko zelo obsežen, saj naj bi linija potekala ob celotni zahodni meji. Večje utrdbe so bile zgrajene pred- vsem na strateško pomembnih toč- kah. Gradbena dela na tem območju so se začela med prvimi, zato so utrdbe, zlasti na območju Poljanske doline, med največjimi in najbolj do- vršenimi. Zaključek del so načrtovali za leto 1946/47, vendar so ob začet- ku 2. svetovne vojne (ko se je po ka- pitulaciji jugoslovanska vojska umak- nila) dela na še nedokončanih utrd- bah takoj prenehala. Tako obrambna črta Rupnikove linije ni služila svojemu namenu. Osredotočili smo se na greben Žirov- skega vrha med Smrečjem in Zalešami. Zaradi dežja smo del poti prevozili s kombiji, del pa prehodili peš. Naš prvi cilj je bila podzemna utrdba na Golem vrhu. Ker je bil glavni vhod v utrdbo ob začetku vojne zaradi miniranja zasut, smo v utrdbo vstopili skozi strel- no lino enega izmed dveh artilerijskih blokov. Po klinih in 120 stopnicah smo se nato spustili v globino približno 40 metrov. Presenetila nas je razsežnost podzemnega kompleksa kakor tudi spoznanje, da so bila vsa zidarska in gradbena dela opravljena izredno ka- kovostno in natančno. Vidi se, da so le- ta prenehala v trenutku, saj se v neka- terih prostorih nahaja še gradbeni ma- terial, nekatere lesene samokolnice pa so še polne strjene malte. Na kmetiji Pr’ Bukovcu smo se sez- nanili z življenjem na živinorejski kme- tiji, kjer se ukvarjajo z dopolnilno de- javnostjo sušenja sadja in predelavo sadja v žgane pijače. Oboje tržijo pod lastno blagovno znamko ter pod blagovnima znamkama Babica Jerca in Dedek Jaka, naravni izdelki iz Škofjeloških hribov. Po kosilu v lovski koči gorenjevaške lovske družine na Javorču smo se mimo ene izmed sle- menskih utrdb Rupnikove linije peš podali proti Zalešam na ekološko kmetijo Peternelj, kjer smo poskusili še njihove domače pridelke. Laško z okolico (15. oktober 2005; strokovni vodje: študentje Jure Košutnik, Aleksandra Privšek, Žiga Zorec, člani Društva mladih geografov Slovenije) Pot nas je najprej vodila v vas Sedraž, kjer so nas učenci na podružnični šoli Antona Aškerca iz Rimskih Toplic seznanili z usodo vasi Govce, ki je za- radi posledic izkopavanja rjavega pre- moga izginila z obličja Zemlje. Potomci vaščanov, ki so po turškem opustošenju davnega leta 1529 po- novno obnovili vas, so morali kloniti pred industrijskim razvojem, ki je kot glavni vir energije uporabljal premog. Rudarjenje v okolici vasi se je pričelo leta 1818. Zaradi dnevnega kopa premoga je bila 1863 uničena prva domačija. Prelomno je bilo leto 1962, ko je bila sprejeta odločitev, da bodo začeli izkoriščati sloj premoga pod vasjo Govce. Leto pozneje je bila iz- vedena nacionalizacija zemljišč z od- kupom. Leta 1965 so se iz nekdanjih petih domačij izselili še zadnji izmed 22 prebivalcev. Rudarjenje je pov- zročilo pospešeno pogrezanje ze- meljskih plasti in območje vasi se poročilo Po sledeh Rupnikove linije (foto: Boštjan Rogelj). g e o g r a f s k i o b z o r n i k28 29 je na nekaterih mestih znižalo tudi do 15 metrov. Ker v izračunih ni bilo upoštevano dejstvo, da je poboč- je Govškega brda nad vasjo izredno bogato z vodo, je ta nenehno vdira- la v rudnik. Zaradi tega je bilo name- sto načrtovanih 60.000 ton izkopa- nih le nekaj tisoč ton premoga. Na območju Govc so z rudarjenjem pre- nehali leta 1971. Ruševine vasi so bile zaradi varnosti leta 1991 zravnane z zemljo. Mejnik v razvoju Rimskih Toplic, ki naj bi bile po svoji termalni vodi znane že za časa Rimljanov, je bilo leto 1840, ko jih je kupil tržaški vele- trgovec G. H. Uhlich. Po razširitvi letovišča in dograditvi Južne želez- nice (postaja Römerbad) leta 1848 se je število gostov, med katerimi so prevladovali aristokrati in meščani iz Nemčije, Avstrije, Trsta in Madžar- ske, skokovito povečalo. K promociji letovišča je pripomogel obisk angle- ške princese in pruske prestolonas- lednice Viktorije leta 1879. Po drugi svetovni vojni je zdravilišče prešlo v last JLA. Nekdanje goste iz viso- ke družbe so zamenjali vojaki, ki so semkaj prihajali na zdravljenje in okrevanje. Danes je celoten komp- leks v klavrnem stanju, saj propa- da že od leta 1991. Kljub temu da je Vlada RS, ki je lastnica zdravilišča, leta 2004 kompleks dala v najem Medicinsko rehabilitacijskemu centru (ustanovitelja sta Unior Zreče in Barsos), se zgodba o oživitvi zdravi- liške dejavnosti še vedno vrti v pros- tem teku. Prav nasprotno pa le streljaj odda- ljeno Zdravilišče Laško (nekdanji Kai- ser Franz Josef Bad) kljub uspešne- mu poslovanju zaradi pomanjkanja prostora ne more širiti svoje dejav- nosti. Postavlja se torej vprašanje, zakaj v zadnjih petnajstih letih Zdra- vilišče Laško svoje dejavnosti ni ši- rilo na območje propadajočega kompleksa Rimskih Toplic? Bi oživ- ljene Rimske Toplice lahko pomeni- le ustanovitev nove občine, s čemer bi Občina Laško izgubila precej za- zidljivih površin? Prostorski razvoj Laškega namreč omejujejo strma po- bočja okoliških hribov ter poplavne vode Savinje. V 20. stoletju je bilo Laško poplav- ljeno kar šestkrat; zadnjič avgusta 2005. Povprečni mesečni pretok Sa- vinje, ki ima hudourniški značaj, znaša 41 m3/s. Najvišji vodostaj (694 cm!) je bil izmerjen novembra 1990, pre- tok reke je takrat znašal 1406 m3/s. Razmerje med najnižjim, srednjim in najvišjim pretokom je 1 : 10 : 335. Laško, katerega ime izhaja iz sta- roselskih Vlahov, ki so na tem ob- močju živeli pred prihodom Slova- nov, je sedež Pivovarne Laško, naj- večjega podjetja za proizvodnjo pijač v Sloveniji. Laško pivo varijo že od 1825. Leta 1889 se je kot prva piv- ska znamka na območju današnje Slovenije uveljavilo Termalno pivo. 1924. leta je večino delnic pokupila konkurenčna ljubljanska Pivovarna Union, ki je pivovarno čez tri leta zaprla. Proizvodnja piva v Laškem je v večjem obsegu znova stekla šele leta 1946 z vodilno blagovno znam- ko Pivovarne Laško, pivom Zlato- rog. Od leta 1960, ko so prodali 50.000 hl piva, so proizvodnjo ozi- roma prodajo podvajseterili, danes znaša že 1.350.000 hl letno. Kraj Huda Jama v Rečiški dolini, kjer je eden glavnih vhodov v leta 1992 zaprti Rudnik Laško, je ime dobil po hudih razmerah v tamkajšnjem rud- niku. Ogledali smo si manjši muzej, ki ga je uredil bivši Govčan in rudar, Franc Napret, in govori o rudarjenju v Rudniku Laško. Vabljeni, da se nam na prihod- njih ekskurzijah pridružite tudi Vi. Fotografije z ekskurzij si lahko ogledate na: www.zrc-sazu.si/lgd, kjer je objavljen tudi program eks- kurzij za pomlad 2006. Primož Pipan poročilo Rudarski muzej v Hudi jami (foto: Primož Pipan).