IVAN GAMS Deset let opazovanja triglavskega ledenika in začetek opazovanja brezna ob njem Zadnji čas tarnajo nekateri še nad Triglavskim ledenikom. Pravijo, da je bil nekoč mogočen ledenik, ki je segal čez Vrata in po Dolini tja do vrat Radovljice, zdaj pa je majhen kot nikdar prej. če bo šlo tako naprej, pravijo, bo z njim kmalu konec. Pa ni vse res, kar govorijo. Kar poglejmo kak novejši učbenik o ledenikih. Po zadnji ledeni dobi, ko bi pračlovek lahko po ledu prišel s Triglava do ~adovljice, .so bile že topl~jše dobe od današnje. V eni od njih, pravijo gla­ ciologi, je bila ločnica trajnega snega v Alpah za okrog 200-400 m višja od današnje. Takrat je bil Triglavski ledenik zares »v agoniji«, če je ta »suha leta« sploh vzdržal. Današnji pritlikavček pod Triglavom torej ne more biti direktni naslednik velikana iz ledene dobe. Tudi to ne drži, da je zdaj ledenik najmanjši, kar so ga kdaj videli. Če so se naši predniki podili za ovcami in gamsi po Triglavskih podih v 16. sto­ letju, so videli pod Velikim in Malim Triglavom manjši »zeleni sneg«, kot je današnji. Na to lahko sklepamo po razmerah v Visokih Turah. Tam so kopali ob robu ledenikov srebro in zlato. Ko pa se je pričel okrog l. 1600 nagel narastek ledenikov, je led prekril rudniške rove. Sledilo je spet delno naza­ dovanje in sredi preteklega stoletja močan sunek, ko so dosegli vzhodnoalpski ledeniki v letih 1850-56 zelo velik obseg. Od takrat ti ledeniki spa'!r močno ·nazadujejo, vendar po skoraj stoletnem upadanju še danes niso prišli izpod ledu vsi rudniški rovi. Nedvomno pa je res, da je Triglavski ledenik v zadnjih sto letih močno nazadoval, seveda ne trajno, ampak z vmesnimi zastoji in kratkotrajnimi narasti. Ponekod v Alpah zasledujejo premikanje ledenikov sistematično že več kot pol :stoletja. Pri nas smo se jim pridružili šele pred desetimi leti, ko je pričel Inštitut za geografijo SAZU v l. 1946 z vsakoletnim merjenjem naj­ nižjega stanja. Triglavski ledenik nam daje ,dejansko eruno možnost, da sodelujemo na tem polju z drugimi narodi pri ugotavljanju občutnih klimatskih sprememb, ki jih opažajo po svetu. Ledeniki v gorovju Kanina, eden na severni strani Vršiča in dva na severni strani vrha Kanina, so zdaj tik onstran državne Foto Gams Sl. 1. Triglavski ledenik, 24. IX. 1956, je bil v poletju 1956 manjši kot kdaj koli po zadnji vojni 179 Sl. 2. Septembra 1955 fotografirani g ·ez, ki se je napravi l blizu sedanjega ombrometra v drobirju In razkri l »mrtvi led« Foto Gams meje na italijanskem državnem teritoriju in jih skupno z ledenikom pod Montažem merijo italijanski glaciologi. Edina preostala ledenika v sloven­ skih Alpah in v državi sploh, ledenik pod Skuto in malo znani ledeniček Skedenj nad Krnico na severni strani Prisojnika, oba izrazita krniška ledenika, pa .komaj zaslužita ime ledenik. Samo Triglav in samo Triglavski ledenik prideta zaradi znatne nadmorske višine v pošte.v za ugotavljanje, v kaki višini poteka v naših Alpah tako imenovana ločnica večnega snega. Pravim »tako imenovana«, zato ker s terminom »ločnica večnega snega« nisem zadovoljen. Tako so nekoč imenovali višino, v kateri ostaja na več ali manj ravnem površju sneg leto in dan, bolje rečeno pozimi in poleti. Vendar so bili to še časi , ko so imeli za »večne« ne samo gore in doline in človeški rod, prijateljstva med narodi in državami, ampak· tudi višino, iznad katere pozimi zapadli sneg ne skopni več. Zdaj pa vemo, da je tako ta sneg nad ločnico kot sama ločnica minljiv. Ločnica trajnega snega se spreminja celo iz leta v leto. V Visokih Turah je bila n. pr. v letu 1947 za 1000 metrov višja, kot znaša njen dolgodobni povpreček. V zadnjih desetletjih se je skoraj v vseh gorah na severni poluti, kjer občutijo znatno otoplitev, dvignila. V Otztalskih Alpah je v zadnjem desetletju in pol v povprečju za več kot 100 m višja, kot je bila prej. Ko so merili v l. 1952 nekatere ledenike v Skalnih gorah v ZDA, so našli, da je ločnica trajnega snega za 500 m višja, kot je bila l. 1910. Ker v slovenskih Alpah ni večjih ravnot, ki bi segale nad ločnico trajnega snega, so po razmerah na Kaninu skušali nekateri dokazati, da je njena višina komaj 2250 m. Pri tem so se posluževali tudi metode, da navadno segata gornji dve tretjini ledenika nad ločnico trajnega snega. Po tej metodi izračunana ločnica bi bila na Triglavskem ledeniku v višini okrog 2450 m, na Skutinem ledeniku okrog 2050 m, na Skednju pa komaj 1700-1800 m . .Ze po tem uvidimo, 180 Foto Gams Sl. 3. Spodnji rob ledenika s Kredarico v ozadju In vhodnimi brezni pod glavo, 2~. septembra 1956 da je ta metoda za naše ledenike povsem neuporabna, kajti tako <}obljena ločnica je mnogo prenizka. Na Triglavu je bilo vprašanje ločnice pred slabimi sto leti še dokaj jasno, kajti takrat je segal ledenik še čez dokaj ravni severni rob Triglavskih podov. Kdor pride na Kredarico iz Vrat čez Prag, se po počitku pri Studencu še enkrat spoti, preden se mu odpre razgled na ledeni.k z vrha skalnega hrbta, ki gre izpod Kredarice proti severu. Nanj so v jeseni 1956 prestavili s Kre­ darice ombrometer. Od razpotja nad Studencem do sem drži pot po golem skalovju, zapadno stran hrbta pa pokriva drobir, ki tvori ponekod prave stopnice. To kamenje je odložil nekoč ledenik na severnem boku, ko je polzel proti Severni triglavski :steni. Nikdo ni mislil, da bi bil pod tem morenskim drobiliem podkopan še led. Jeseni 1955 pa smo merilci ledenika začudeni opazili, da se je na nekem kraju udrlo okrog 7 m globoko brezno in se je .kmalu pod vrhnjim kamenjem pokazal led, mvtvi led, kot ga imenujejo glaciologi. (sl. 2.) Ledeni.k je usmerjala proti Steni proti severu nagnjena kotanja, Jd je med omenjenim skalnim hrbtom in današnjim ledenikom. Ko pa je ledenik že močno upadel, je zavijal na koncu še nekoliko na desno. Tako vsaj kažejo morenski nasipi, ki so se ohranili pod Glavo tik ob robu Stene na tamkajšnjem malce višjem parobku. Glavnina ledu se je prevesila čez Steno šele blizu tam, kjer pridejo na vrh plezalci, J