TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XXIII ŠTEVILKA 4 OKTOBER 1982 ------------------------------------------------------ Boljši jutri je odvisen od sadov našega dela v____________________________________________________J V ponedeljek, 11. oktobra se je v Ljubljani začel 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Kongres je trajal tri dni in se je zaključil s plenarno sejo 13. oktobra. 768 delegatov, med njimi tudi delegatka Tekstil- indusa — Ivica Koblar, se je vrnilo v svoja delovna okolja, kjer bodo obogateni z novimi spoznanji nadaljevali delo, ki bo temeljilo na sklepih, sprejetih na kongresu. Delo kongresa je drugi dan potekalo v petih komisijah. Naša delegatka Ivica Koblar je sodelovala v komisiji, ki je obravnavala temo: Zveza sindikatov v boju za uresničevanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih načel pridobivanja in razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke po rezultatih dela. Udeležila se je tudi razprave, v kateri je zastopala delovno organizacijo Savo Kranj in Tekstilindus. V kranjski Savi so dosegli precejšen uspeh pri vrednotenju del in nalog, za katera so potrebna specifična znanja, ki jih ni mogoče dobiti z rednim izobraževanjem. Visoko so ovrednotili zahtevne strokovne naloge s področja gumarske tehnologije, tehnologije polimerov in podobno. Z uvedbo tega merila so strokovnjakom in specialistom v proizvodni in vzdrževalni dejavnosti zagotovili relativno visoke osebne dohodke, ne da bi jih bilo treba razporejati na vodstvene delovne naloge, kot so jih pred tem. Ustreznejše vrednotenje proizvodnega dela so upoštevali tudi v razvidih del in nalog, sprejetih pred dvema letoma in ki pomenijo za delavce v proizvodnji 18-odstotno, za delavce v skupnih službah pa za pol manjše povečanje analitskih ocen. V nadaljevanju razprave pa je povedala, kako smo v Tek-stilindusu pristopili letošnje leto k stimulativnejšemu vrednotenju oziroma nagrajevanju proizvodnega dela. Znano je, da smo še zlasti v tekstilni industriji imeli najmanj investicijskih vlaganj v modernizacijo in avtomatizacijo strojne- ga parka, zato so nas razmere silile, da bi na obstoječem strojnem postrojenju in tehnoloških postopkih dosegli kar najboljše rezultate. Da bi to dosegli, pa smo stalno razmišljali, kako zainteresirati pri tem delavce v neposredni proizvodnji in da bi bili le-ti pri doseganju teh ciljev ustrezno nagrajevani oz. stimulirani. K temu je še zlasti prispevala 3. konferenca Zveze sindikatov Slovenije, ki je dala poseben poudarek stimulativnejšemu nagrajevanju oz. vrednotenju proizvodnega dela. Pri razvijanju nagrajevanja smo na obstoječi sistem uvedli še dodatne elemente stimula tivnej-šega nagrajevanja oz. vrednotenja proizvodnega dela: — nagrajevanje delavcev v proizvodnji za povečan obseg dela. Smoter tega nagrajevanja je v tem, da se delavcu s povečano obremenitvijo dela ali z dodatnim frontom poslu-ževanja strojev poveča sorazmerno za določen % obračunska vrednost in s tem večja udeležba na osebnem dohodku. Tako je odpravljen problem zastojev, ki so nastajali z odsotnostjo delavcev, saj bi v nasprotnem primeru prihajalo do izpada v proizvodnji. — Zaradi stalnega problema nočnega dela smo povečali nočni dodatek za 10 % in to samo proizvodnim delavcem in znaša le-ta 60 % obračunske vrednosti za vsakq opravljeno uro nočnega dela, dočim se ostalim delavcem nočni dodatek ni spremenil in je ostal v višini 50 %. — Nagrajevanje v obliki dodatka za izmensko delo, ki predvsem zajema le proizvodne delavce in sicer za dvoizmensko delo 5%, za troizmen-sko delo pa 10 % obračunske vrednosti dela oz. naloge za vse efektivno opravljene ure. S tem je bil odpravljen problem razporejanja delavcev na dvo ali troizmensko delo. Sedaj pa se pojavlja ravno obratno, da delavci odklanjajo manj izmensko obratovanje. — Višino dodatka za nadurno delo v proizvodnji, ki je bilo do nedavnega fiksno, se je spremenilo tako, da se ta dodatek povišuje oz. znižuje z ozirom na delovni učinek in kvaliteto dela. (Nadaljevanje na 2. strani) Kongresne misli Za ceno, da ohranimo in utrdimo samoupravljanje, je delavec pripravljen na odrekanje, pod pogojem, da to napravimo vsi, na vseh ravneh in v vseh okoljih, da breme bitke za stabilizacijo nosimo enako vsi, ne glede na poklic ali družbeni položaj. Stabilizacija ni le zategovanje pasu. Je boj za trdno socialno varnost dela in delavca. Pomeni obveznost in odgovornost delavcev v temeljnih organizacijah, da s svojimi odločitvami omogočijo upravljanje z družbenimi proizvajalnimi sredstvi vsem tistim, ki še niso mogli, pa želijo uveljaviti svojo ustavno pravico do dela na družbenih proizvajalnih sredstvih, v skladu s samoupravno oziroma družbeno dogovorjenimi pogoji in v skladu z načelom, da v našem sistemu nima nihče monopola nad enkrat doseženim delovnim mestom, če je drugi pripravljen delati več in bolje. Treba se je spoprijeti z močno ukoreninjenimi težnjami živeti od tujega dela, prek socializacije odgovornosti in podobno. Boriti se moramo za to, da bo načelo delitve po delu veljalo za vse subjekte v naši družbi. V naši družbi bo toliko svobode in enakopravnosti, kolikor bo odgovornosti. (iz poročila Marjana Orožna) 1»s' 40 KONGK6S Vah m i: 11 ) I :f ; Wi n \ vt h ; i H Boljši jutri je odvisen od sadov našega dela (Nadaljevanje s 1. strani) — Za nagrajevanje proizvodnih delavcev smo uvedli dodatno stimulacijo in sicer, da se fiksni dodatki za stalnost zaposlitve, za skupno delovno dobo, izmensko delo in nočno delo povišajo oz. znižajo po doseženem delovnem učinku in kvaliteti dela. V tem primeru so dodatki lahko višji ali nižji, višina je pač odvisna od rezultatov dela. Vse našteto dodatno uvedeno nagrajevanje gre v prid stimuliranju proizvodnega dela oz. višjemu vrednotenju proizvodnih delavcev. Taka usmeritev se je v razmeroma kratkem času pokazala za zelo uspešno, saj smo s tem izpopolnili sistem nagrajevanja proizvodnih delavcev, še posebej se to pozna v višini osebnega dohodka posameznega delavca. Za primer naj navedemo, da prihaja do razlike med delavcem, ki uspešno izpolnjuje delovne naloge in tistim, ki jih slabo opravlja na istem delu tudi od 4.000 do 5.000 dinarjev mesečno ali celo več. Takšno nagrajevanje izpolnjuje osnovna načela, da za boljši delovni učinek in kvaliteto dela ter za večjo prizadevnost prejme delavec tudi višji osebni dohodek. S tem načinom nagrajevanja smo tudi dosegli, da prihaja do razlik med osebnim dohodkom administrativnega in proizvodnega delavca, saj je bilo včasih v praksi, da je administrativni delavec prejemal višji osebni dohodek kot pa proizvodni delavec (predica, flajerka, tkalka, itd.). Za primer navajamo, da je včasih dobival administrativni delavec do 1.000 dinarjev višji osebni dohodek, po novem dodatnem nagrajevnaju pa je ravno obratno — da proizvodni delavec dobiva do 4.000 dinarjev višji osebni dohodek (odvisno od izmenskega dela). Delegati desetega kongresa Zveze sindikatov Slovenije so v sredo, 13. oktobra, končali svoje delo s sprejetjem kongresnih dokumentov in poročil vseh petih kongresnih problemskih komisij. Poleg tega so delegati desetega kongresa izvolili tudi nov republiški svet Zveze sindikatov, delegate za svet Zveze sindikatov Jugoslavije in delegate 9. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Splošno sprejeta ocena dela delegatov desetega kongresa, ki jo je podal dosedanji in novi predsednik ZSS Marjan Orožen, je: »Zavedamo' se pomena in teže nalog, ki jih prevzemamo, zavedamo se tudi resnosti razmer, v katerih jih prevzemamo. Sprejeli smo mnoge pomembne usmeritve za delo naše organizacije. Lahko rečemo, da izražajo aktualni trenutek naše družbe, interes združenega dela in delavca. Za njih se je in se bo vredno boriti v vsakem okolju, v vsaki organizaciji.« O čem smo razmišljali tekstilci pred kongresom Razprave o kongresnih dokumentih, ter opredelitve do temeljnih dokumentov 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije so dobile zaokroženo vsebino. Mnogo je bilo rečenega. Tako, da se nam v sindikatih ob vsem zazdi, kot da nam bo za vse akcije zmanjkovalo sape. Tudi tekstilci bomo na kongresu spregovorili o zahtevah po pravočasnem pripravljanju ukrepov v tekoči gospodarski politiki, ter ustavitev vihranja zakonskih sprememb, kajti zdi se, da so ukrepi zvečine kratkoročni in pomenijo bolj gašenje, kot pa preprečevanje požara. Eden takšnih je primer nedavnega deviznega zakona. Včasih se preprosto vprašamo ali se je sindikat zmožen opredeljevati do take politike, če hkrati pomisli na posledice in ali jutri zaradi vseh teh sprememb naš delavski razred ne bo še bolj ogrožen? Cas je že pokazal, kako zgrešena so bila nekatera gledanja konkretno na našo tekstilno panogo, ko je v nas družba videla predvsem industrijo zaostalosti in neperspektivnosti. Zato pričakujemo, da bo sindikalni kongres tudi priložnost za neke vrste rehabilitacijo miselnosti o naši panogi. Na kongresu ne želimo slišati besede prioriteta in nepri-oriteta, ki jih v naši družbi vse preveč naglašamo. Zato naj kongres zadosti pričakovanjem naših delavcev, ki so bili največkrat kot tekstilna panoga v zapostavljenem položaju, v primerjavi z ostalimi gospodarskimi vejami, ki pa se žal često napajajo »v družbenih vodah«. V vseh obdobjih, še zlasti v teh težjih, pa smo kar lepo in tudi disciplinirano doprinašali k stabilizaciji in pravilnemu gospodarjenju. Pavla Peranovič Le s povečanimi napori do ciljev Na prosto soboto, 18. septembra, je direktor delovne organizacije Slavko Zalokar sklical sestanek strokovnega kadra. Na sestanku so bila obravnavana aktualna vprašanja gospodarjenja v podjetju, izvrševanje srednjeročnega plana in akcijskih programov ter priprava rebalansa srednjeročnega plana. Uvodoma je tovariš Zalokar opozoril, da se nahajamo v času priprav za gospodarski načrt prihodnjega leta. Povedal je, da v gospodarstvu na splošno ne dosegamo tistih rezultatov, katere smo si zastavili, kar se bo poznalo predvsem v prihodnjem letu. Tako smo lahko prepričani, da bo prihodnje leto mnogo težje v vseh pogledih. Vedno težje postaja namreč plasiranje proizvodov tako na domačem, kot tujem tržišču, ob vsem pa nas spremljajo še problemi pri nabavi surovin in repromate-riala. Tržišče postaja vse bolj zaprto in prazno, tudi odnosi so vse slabši — bodisi glede cen, količin, rokov in kvalitete. Vse to pa še kako vpliva na nemoteno obratovanje. Naša usmeritev oziroma proizvodni načrt je znan: ohraniti moramo sedanji nivo proizvodnje, povečati napore v izvoz, na domačem tržišču pa proizvodnjo za konfekcijo in JLA. Kljub temu, da smo trenutno še pod vtisi sorazmerno ugodno doseženih rezultatov v I. polovici letošnjega leta, moramo z vso resnostjo računati, da bo druga polovica leta mnogo težja v vseh pogledih. Prvenstvena skrb strokovnih služb je, da poskrbijo za nabavo ustreznih količin surovin in repromateriala. Tu se bomo morali še bolj preusmeriti na klirinško področje in domače tržišče, kar je težka in odgovorna naloga. Kar zadeva naše razvojne ambicije, je vsekakor najpomembnejša investicija — nova kotlovnica v obratu I. Pogodba o dobavi in montaži je podpisana, predvidoma bo nov kotel montiran meseca marca 1984, investicija pa nas bo veljala 210 milijonov dinarjev. Povezano s tem bomo morali voditi napore za postavitev čistilne naprave. Postopno bo potrebno pristopiti tudi k izgradnji novih proizvodnih prostorov plemenitilnice, istočasno pa dopolnjevati strojni park v predilnici in tkalnicah. V tkalnici bo že spomladi prihodnje leto dobavljenih 60 novih ruskih brezčolničnih avtomatskih statev, ki bodo zamenjale Kovo tkalske stroje, obratovati pa naj bi začele predvidoma po končanem kolektivnem dopustu. V pleme-nitilnici se nadalje v srednjeročnem planu predvideva nabava strojne opreme, ki bo zagotovila napredek tehnologije (nova belilnica, nakup merce-rizirnega stroja). Zaskrbljujoč je podatek, da beležimo zadnji čas opazen padec kvalitete, posledica tega pa je dokaj visoka stopnja reklamacij, ki nam zmanjšuje dohodek in tudi ugled. Da bomo to popravili, moramo napeti vse sile da z odgovornejšim delom, večjo delovno in tehnološko disciplino izboljšamo naše rezultate. Posebej je poudaril tudi področje štednje od surovin, repromateriala, porabe energije in zmanjšanja vseh vrst stroškov. Nedvomno je, da so in bodo naši rezultati vedno odvisni od nas vseh, to je od našega dela; strokovni kader pa se mora še posebej zavedati velike odgovornosti, da se bomo lahko aktivneje in bolje spoprijeli s težavami, ki nas čakajo. NNNP82 1. in 2. oktobra je v Kranju potekala zaključna akcija NNNP 82, s katero se je ponovno preverilo samozaščitno in obrambno usposobljenost delovnih ljudi in občanov naše ožje in širše skupnosti. V petek zvečer so sirene naznanile letalski napad na mesto Kranj. Nemudoma se je izvedla zatemnitev celotnega napadenega območja. Razsvetljena je ostala le prometna signalizacija in pa tisti prostori v delovnih organizacijah, kjer se je odvijalo normalno obratovanje. Petkova vaja zatemnitve je sicer dobro uspela, dobili smo koristne izkušnje, naleteli pa tudi na določene probleme, katere bo treba v prihodnje proučiti in poiskati ustrezno rešitev. Zatemnitev smo izvedli v naši delovni organizaciji povsod tam, kjer je bilo le mogoče. Največji problem zatemnitve predstavlja steklena strešna konstrukcija (šedi), kjer zaenkrat sše nimamo primernega načina, kako bi najbolj hitro in enostavno zatemnili streho, zato smo ob zaključku akcije in njeni oceni predlagali, da ta problem proučijo ustrezne strokovne službe. Vrhunec letošnje akcije NNNP 82 pa je bil v soboto, malo pred 13. uro, ko je bil izveden zračni napad na industrijsko cono mesta Kranj. Ob znaku za zračni napad smo se vsi zaposleni v dopoldanski izmeni umaknili v zaklonišča, oziroma zaklonilnike. Ob zračnem napadu so bombe zadele kotlarno, na bližnji stavbi je izbruhnil požar, v napadu pa sta bila zasuta tudi dva delavca. V akcijo, ki jo je vodil štab CZ in odbor za LO in DS, je najprej stopila ekipa RBK. Po njihovem poročilu, da v napadu niso bila uporabljena ra-diobiološka in kemična sredstva, se je k ruševinam nemudoma podala gasilska enota in tehnično reševalna ekipa ter ekipa prve medicinske pomoči. V vaji so vse ekipe uspešno opravile svoje naloge. Vajo si je ogledalo tudi veliko število zaposlenih. Minula vaja je bilo ponovno preverjanje naše obrambne sposobnosti, saj je skrb za varnost naša stalna naloga. Ponovno smo pregledali, koliko smo pripravljeni in še zlasti — katere so pomanjkljivosti, ki jih bomo morali v prihodnje odpraviti. Takole smo pohiteli v zaklonilnike Tehnično reševalna ekipa odstranjuje ruševine V akciji so vse reševalne ekipe dokazale, da so dobro usposobljene Direktor tov. Slavko Zalokar in predstavnik občinskega štaba CZ ob ogledu vaje Nova streha na kotlarni V sklopu rekonstrukcije toplarne v obratu I je bila predvidena tudi zamenjava strehe na kotlarni. Ker pa se je pričetek rekonstrukcije energetskih naprav zaradi znanih ovir odmaknil v leto 1983, smo k zamenjavi strehe pristopili že v tem letu. Streha je bila namreč popolnoma dotrajana in obstajala je nevarnost, da se ob neugodnih vremenskih razmerah (sneg, veter) sama poruši in ogrozi življenja delavcev in obratovanje samih naprav. Projekt za streho nam je izdelalo projektantsko podjetje IBE Ljubljana v sklopu projektiranja rekonstrukcije toplarne. Izmed zbranih ponudb izvajalcev smo kot najugodnejšega ponudnika izbrali SGP Gradbinec iz Kranja. Dela so se pričela v začetku julija. Najprej so se postavili fasadni odri zunaj objekta in zaščitni oder v samem objektu. Rušenje stare strehe je bilo zaradi dotrajanosti zelo zahtevno delo. Zaradi višine objekta (20 m) je izvajalec del postavil na gradbišču tudi žerjav. Nova streha je sestavljena iz jeklenih nosilcev dolžine 21 metrov, pokrita pa je z izolacijsko sendvič pločevino. Ce- lotna konstrukcija je prilagojena zahtevam bodoče rekonstruirane toplarne, v kateri bo zaradi uporabe zemeljskega plina montirano tudi prisilno prezračevanje. Konstrukcija je demontažna, kar pomeni, da je v celoti vijačena in jo bo pri montaži novega kotla možno delno demontirati. Istočasno z zamenjavo strehe smo izkoristili postavljene fasadne odre in v celoti obnovili fasado. Dela so praktično v celoti zaključena, manjša zaključna dela pa bodo končana do konca oktobra. Andrej Krč Sirena je opozorila na požar Dne 17. septembra ob 14.30 je sirena v obratu II naznanila, da je nastal požar v skladišču kemikalij. Na srečo vseh je bila to samo sektorska vaja v okviru akcije NNNP 82. Po znaku sirene, da je nastal požar, je bila aktivirana operativna enota obrata II. Imela je nalogo gašenja skladišča kemikalij, če pa bi požar ogrožal rezervoarje s plinom, pa zaščito le-teh. Enota je bila v akciji z motorno brizgalno in potrebno količino cevi ter napadalne skupine. Ker pa se je požar nevarno širil, pa so bile pozvane v pomoč še naslednje enote: — Gasilsko reševalna služba Kranj je prispela z zglob-nim hidravličnim platojem, s katerim je imela nalogo, da najprej rešuje zaposlene iz visoke stavbe, nato pa gasi streho nad termosol napravo »Ar-tos«. Z vodo so jo preskrbovali iz univerzalnega vozila TAM 125, le-to pa je preskrbovala z vodo operativna enota civilne zaščite iz obrata I. Požar je že začel močno ogrožati rezervoarje s plinom. Pozvana je bila enota OTE IG D Sava z nalogo, da zaščiti z vodno zaveso rezervoarje in jih tudi ohlajuje. Na prizorišče je prispela z orodnim vozilom in kombiniranim vozilom Mercedes ULF 4000, na katerem imajo vgrajen top za gašenje. V se bolj pa je bila ogrožena tudi stavba plemenitilnice — barvarne. Zato je bila poklica- na v pomoč tudi operativna enota IGD Planika z nalogo, da zaščiti ta objekt in prepreči razširitev požara. V akciji je bila z motorno brizgalno in dvema napadalnima skupinama. Naslednja je prispela na prizorišče še operativna enota IGD IBI Kranj, kateri pa ni bilo treba več v akcijo. Po končani vaji je bil zbor vseh sodelujočih, katere je pozdravil generalni direktor tovariš Slavko Zalokar. Pohvalil je vse enote, da so v zelo kratkem času prispele na vajo. Vajo je ocenil zelo pozitivno, še posebej pa, da je bila hitro in dobro izvedena. Vsi udeleženci so vzeli nalogo resno, kot bi bil resnični požar. V imenu Občinske gasilske zveze je udeležence pozdravil in pohvalil predsednik tovariš Vili Tomat. Vajo si je ogledalo veliko predstavnikov DO Tekstilin-dus in Konfekcije Triglav, DPS in Občinske gasilske zveze. Na koncu pa v informacijo še nekaj tehničnih podatkov za vozila, ki so sodelovala na vaji: Zglobni hidravlični plato, montiran na vozilu TAM 6500 ima košaro, ki je prirejena tako, da je z njo mogoče reševanje ljudi iz ogroženih objektov in pa gašenje z višine do 21 m, nosilnost košare je 360 kg (oz. štiri osebe), pred sevajočo vročino pa je možno Zaščita rezervoarjev plina z gasilskim topom Gašenje objekta, na katerem je bil požar košaro zaščititi z razpršeno vodo. Manevrski prostor »roke« je ca. 10 m od vozila. Univerzalno vozilo TAM 125 z vgrajeno kombinirano črpalko, ki pa lahko deluje z normalnim tlakom 10 bar ali visokim tlakom 40 bar. Ročnik ima prirejen tako, da lahko gasimo s curkom ali meglo. S tem vozilom lahko gasimo z vodo — ima rezervoar kapacitete 1000 1, s peno — rezervoar s penilom 300 1 in gasilnega prahu 1000 kg. Kombinirano vozilo Mer- cedes ULF 4000. Na vozilu je vgrajen top za gašenje z vodo ali peno. Domet vode je do 60 m pri pretoku 1200 1/min, pene do 35 m vse pri 10 barih. S tem vozilom lahko gasimo tudi z visokim tlakom — ročnik do 60 bar pri pretoku 400 1/min in dometom 15 do 20 m. Gasimo pa tudi lahko s prahom na razdalji do 15 m do 25 sek. na dva ročnika. Ima pa stalno v pripravljenosti vode 3500 litrov, penila 360 litrov in gasilnega prahu 250 kg. H. Zavašnik Reševanje zaposlenih iz ogrožene stavbe z zglobnim hidravličnim platojem Vse sodelujoče ekipe na vaji Vse za požarno varnost To je geslo tradicionalnega tedna požarne varnosti. Zaradi vključevanja v letošnjo akcijo NNNP-82 je podaljšan za cel oktober, mesec varstva pred požari. Požarno varnost si lahko predstavljamo kot verigo. Najpomembnejša člena iz te verige sta vzgoja in preventiva. Tema dvema področjema moramo posvetiti največjo pozornost, sicer ne moremo računati na uspešno varstvo pred požari. Z osveščanjem ljudi in vzgojo lahko pričakujemo manjše število požarov in manjše požarne škode v okolju, v katerem živimo in delamo. Vzgajati moramo začeti že v vrtcih, naprej v šolah po krožkih, po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Tako bomo bolje zaščitili družbeno in privatno premoženje. Programi aktivnosti s področja požarne varnosti narekujejo daljše obdobje za reševanje in realizacijo, zato naj bi bile te naloge stalne in moramo jih dosledno izvajati. V tem mesecu pa naj se izvedejo naloge, kot so razna predavanja, preventivni pregledi po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, predvajanja poučnih filmov, objavljanja člankov v sredstvih javnega obveščanja ... Z dosedanjimi ukrepi se ni zmanjšalo število požarov, pri katerih je udeležena človeška malomarnost, neznanje in pa nepazljivost pri otrocih, ki se zelo radi igrajo z ognjem. Potrebno je od besed preiti k dejanjem. Le tako bomo lahko kos nalogam, katere stojijo pred nami. H.Zavašnik Prioritetni red za stanovanja in posojila S področja reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev informativno objavljamo prioritetne liste, na podlagi katerih bodo delavcem dodeljena stanovanja in stanovanjska posojila. K prioritetnim listam dodajamo naslednja pojasnila: Posojila za individualno gradnjo so razdeljena in jih delavci že koristijo. Na predlog za dodelitev posojil je prispela ena pritožba, ki je bila zavrnjena kot neutemeljena. Pripombe na predlog dodelitve posojil so bile, da sredstva za posojila preveč drobimo in naj posojilo dobijo delavci za novogradnjo, ne pa za vsako malenkostno adaptacijo, popravilo ali dograditev. Po drugi strani pa je bilo splošno mnenje, da naj dolgoletne delavce, ki še niso dobili posojila ali so dobili manjše zneske, tudi upoštevamo. V zadnjih dveh razpisih (letošnje in lansko leto), smo dejansko reševali tudi nekoliko manj problematične primere in pri tem upoštevali dolgoletno delovno dobo prosilcev v Tekstilindusu. V tem obdobju smo take primere tudi v veliki meri pokrili in se za naprej predvideva ostrejši kriterij za dodeljevanje poso- jil. Dosti pripomb je bilo letos, kako dolgo traja, da delavci dobijo posojilo in kako počasi to rešujemo. Povedati je treba, da po določilih pravilnikov in sporazumov prej to ni mogoče. Podatke o sredstvih za pripravo plana stanovanjske gradnje za tekoče leto dobimo konec februarja ali marca, plan morajo nato potrditi samoupravni organi vseh TOZD in DSSS, nakar šele lahko objavimo razpise. Od enomesečnega razpisa do ocenitve stanovanjskih razmer in dokončne potrditve pa je postopek spet dolgotrajen. Prioritetni vrstni red prosilcev za najemna stanovanja so potrdili že vsi delavski sveti TOZD, razen TOZD Tkalnica, ki bo imel sejo predvidoma konec oktobra. Na predlog za dodelitev najemnih stanovanj je prispelo 6 pritožb, odbor za stanovanjske zadeve je predlagal delavskim svetom TOZD in DSSS, da se ena pritožba upošteva, ostale pa zavrnejo. Stanovanja po tej prioritetni listi bodo prosilcem oddana novembra in decembra letos ter spomladi 1983. Vseh skupaj bo 12 stanovanj, predvideva pa se še nekaj dodatno odobrenih rezervacij. Na predlog prioritetne liste za dodelitev posojil za nakup stanovanj v etažni lastnini ni bilo posebnih pripomb, le toliko, da so zneski precej visoki, in da moramo dosledno upoštevati določilo pravilnika o urejanju stanovanjskih zadev, po katerem se višina kredita odobri glede na število družinskih članov in površino kupljenega stanovanja. Težave iammo pri dodeljevanju kreditov za nakup starejših stanovanj, ker se pokaže, da prosilci dostikrat nimajo ustreznih kupnih pogodb, čeprav jih sodišče overi. Ko je posojilo dodeljeno, bi ga morali posojilojemalci zavarovati z vknjižbo zastavne pravice, vendar tega običajno ne store. Delovna organizacija bi morala imeti kredit zavarovan, saj isti pogoji veljajo tudi pri kreditih za individualno gradnjo. V bodoče bomo morali najti za take primere ustrezno rešitev, sicer bomo prisiljeni predlagati, da se te vrste posojil ne odobrava več. V delovni organizaciji pripravljamo na podlagi novega, lansko leto sprejetega zakona in dosedanjih izkušenj predlog sprememb pravilnika o urejanju stanovanjskih zadev; na nivoju občine pa je pri Samoupravni stanovanjski skupnosti tudi imenovana posebna komisija, ki bo obravnavala stanovanjsko problematiko in pripravila predloge in rešitve za usklajevanje samoupravnih aktov delovnih organizacij. PRIORITETNI RED PROSILCEV ZA DODELITEV NAJEMNIH STANOVANJ V LETU 1982 Zap. št. Priimek in ime Naslov DE Štev.Štev. druž. točk Dvosobna stanovanja 1. Vujanovič Ruža Prapr. polica 11 pr. 5 281 2. Lužija Vid Stražiška 10 VES II 3 271 3. Iličič Soja Struževo 2 b pr. 5 260 4. Šavs Lidija Čad ovij e 5 PO 4 245 5. Radosavljevič Vitomir Koroška c. 25 VESI 4 245 6. Redžematovič Sofija Savska c. 56 tk. II 4 235 7. Dimitrov Milena Šmidova 2 pr. 4 230 8. Bajič Jela Zasavska c. 10 t. II 4 230 9. Bubanja Slavica Lahovče 31 tk. I 3 230 10. Stanojevič Radovan Mandeljčeva 8 tk. I 3 225 11. Stanič Mile Golnik 18 tk. II 4 221 12. Jagodič Drago Breg 11 Pl-1 3 220 13. Radinovič Milan Zlatnar jeva 8 tk. I 4 220 14. Gajič Krstan Lahovče 31 Pl-1 4 215 15. Kabaš Zenun Novi svet 15 pl. II 4 210 16. Grbič Hasan Savska c. 58 pl.I 5 206 17. Dakovič Stojanka Prebačevo 15 pr. 3 205 18. Vujanovič Bora Lahovče 31 tk. II 2 + 1 205 19. Vujovič Milena Sejmišče 5 pr. 3 205 20. Božič Velinka Struževo 22 pr. 3 200 21. Mančovska Nevena Sp. Besnica 63 tk. I 3 200 22. Todorovič Nedeljko Zg. Bitnje 249 pl.I 3 200 23. Hegič Remiza Koroška c. 53 tk. II 5 195 24. Hadžovič Kadrija Golnik 25 pl.I 3 190 25. Kotnik Milka Pšata 23 pr. 3 185 26. Bubanja Rajko Britof 99 tk. I 4 185 27. Došenovič Duro Delavska 19 pl. II 4 185 28. Milinčič Stanimir Letence 16 VESI 4 180 29. Iličič Marijan Beleharjeva 26 pl.I 4 180 30. Rodič Manda Delavska 19 tk. II 3 175 31. Šalinger Janko Savska c. 60 pl.I 4 170 32. Sankovič Mičo Kokrški breg 1 a tk. I 3 170 33. Boškan Gospova Struževo 22 pr. 3 170 34. Davidovič Dušan Velesovska 5 tk. II 3+1 165 35. Milojčič Nedeljko 31. divizije 56 pl. II 3 165 36. Angelovska Liljana Delavska 19 pr. 4 165 37. Pavlovič Terezija Šorlijeva 23 PO 3 166 38. Krmenjac Sava Tomšičeva 42 tk. II 4 160 39. Ristič Krstivoje Rupa 26 VES II 4 160 40. Miljkovič Stanimir Likozarjeva 3 pl.I 4 160 41. Durkovič Alija Stara c. 27 tk. I 4 160 42. Blagojevič Gospa Voklo 4 pr. 3 + 1 155 43. Marič Kosa Pševska c. 1 pr. 3 155 44. Stojčič Milica Pipanova 41 pr. 4 151 45. Mežnaršič Helena Zg. Bitnje 191 pr. 3 150 46. Grujič Petar Delavska 19 tk. I 3 145 47. Ninič Rajko Golnik 7 pl. II 3 145 48. Berič Božica Zlato polje 3 k tk. I 3 145 49. Glavendekič Ranka Struževo 87 tk. II 3 145 50. Kržovska Blaška Sp. Besnica 11 tk. I 3 145 51. Mjerimačka Nevenka Delavska 19 pr. 4 145 52. Feratovič Feriz Tomšičeva 21 pl.I 4 141 53. Iličič Ivo Golnik 6 pl.I 3 141 54. Nikolova Tima Delavska 19 tk. II 4 141 55. Ristič Slobodan Delavska 19 pl.I 3 140 56. Cvijič Mira Maršala Tita 9 pl.I 3 140 57. Aleksič Duja Cankarjeva 14 pr. 4 135 58. Dukanovič Nada Lahovče 31 pr. 3 135 59. Čavič Nenad Delavska 19 tk. I 3 135 60. Lužija Bora Delavska 19 tk. I 3 135 61. Radončič Stojanka Malo Naklo 4 a pr. 3 135 62. Feratovič Izeta Okroglo 17 pr. 5 135 63. Tofaj Zlata Delavska 19 PO 3 132 64. Marinkovič Branislava Polica 1 a tk. I 3 130 65. Bogunovič Slavko Velesovska 5 pl.I 3 130 66. Krstev Mitre Golnik 25 pl.I 3 135 67. Iličič Ruža Golnik 7 pr. 4 130 68. Zorko Franc Reševa 6 pl.I 2 + 1 130 69. Berič Dušanka Visoko 38 tk. I 3 125 70. Lečič Jovanka Struževo 2 e tk. II 3 125 71. Miloševič Milojka J. Puharja 2 pr. 4 125 72. Ljušič Dobrila Delavska 19 pr. 3 125 73. Miškova Vaška Delavska 19 tk. I 3 125 74. Sedlarevič Dobrila Naklo 42 pl.I 3 125 75. Nikolič Slobodanka Jenkova 2 pr. 4 125 76. Bekteševič Ismeta Okroglo 17 pr. 3 125 77. Ašanin Slobodanka Delavska 19 pr. 3 120 78. Husenjovič Nazlija Kokrški breg 3 tk. I 4 120 79. Lukan Lidija Jezerska c. 126 tk. II 3 121 80. Jandrič Dragojla Savska c. 21 a pl. II 4 115 81. Hafnar Marija Zg. Bitnje 127 str. sl 3 110 82. Markovič Mira Bobovek 13 tk. I 3 + -1 110 83. Savič Savka Delavska 19 pr. 4 110 84. Rupnik Anka Planina 10 str. sl 3 105 85. Burzič Mirzeta Delavska 19 pl. II 3 105 86. Novovič Koviljka Hafnarjeva4 b tk. I 2 + 1 105 87. Ivanič Ružiča Zg. Brnik 107 tk. II 3 105 88. Maj kič Antonija Savska c. 1 pr. 3 100 89. Stanojevič Milorad Pipanova 41 pl.I 2 + 1 100 90. Damjanovič Bahrija Golniška 20 tk. II 3 100 91. Skubic Nada Gradnikova 9 str. sl 4 96 92. Juhant Jana Gorenjesavska 13str. sl 3 90 93. Kondič Stoja Hrastje 22 pr. 3 85 94. Perčič Draga 1-sobna stanovanja Delavska 19 PO 4 70 1. Grujičič Bosa Delavska 19 tk. I 2 200 2. Vidovič Bogdana Zlato polje 3 f pr. 2 195 3. Mijatovič Božena Straža 13 pl.I 2 193 4. Radinovič Miloš Zlatnarjeva 8 pl.I 2 185 5. Stojanov Filip Kokrški breg 3 a pl. II 2 185 6. Subotič Branka Žabnica 46 tk. I 2 179 7. Kostadinovski Branko Trboje 3 pl.I 2 165 8. Moravek Ljiljana Savska c. 38 pr. 2 160 9. Rudovič Milica Sejmišče 1 pl.I 2 150 10. Palikuča Danica Kokrški breg 1 tk. II 2 150 11. Košir Irena C. 1. maja 29 str. sl 2 130 (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) 12. Karapetrovič Marija Moše Pijadeja 14 pr. 2 130 13. Ždralovič Nevenka Golnik 6 pr. 2 125 14. Kovačevič Cvetka Tončka Dežmana 2 tk. II 2 115 15. Kaloperovič Mile Milje 9 pr. 2 115 16. Ninič Cveta Delavska 19 tk. II 2 110 17. Špilak Katarina Delavska 19 tk. II 2 105 18. Ožek Vesna Moše Pijadeja 9 str. sl 2 101 19. Kneževič Ljubica Delavska 19 tk. 2 100 20. Perič Marija St. Žagarja 25 str. sl 2 100 21. Pucelj Boris Ljubljanska 1 a VES II 2 93 22. Plotan Djuro Kokrški breg 1 tk. 2 90 23. Djurič Milorad Naklo 6 pr. 2 75 24. Markovič Mira Garsonjere Predoslje 61 pl. II 2 40 1. Bujak Milovan Delavska 19 PO 1 175 2. Čerev Helena Delavska 19 pr. 1 175 3. Novčič Jelisaveta Delavska 19 PO 1 166 4. Stojakovič Zora Delavskal9 tk. II 1 165 5. Kenjar Rufida Titov trg 14 tk. I 1 125 6. Vujnovič Branislava Šempeter&ka 27 tk. I 1 100 7. Gorenc Milan Delavska 19 VESII 1 95 8. Blagne Urška Škofjeloška 38 a str. sl 1 60 Prioritetni red prosilcev za najemna stanovanja temelji na ocenitvi stanovanjskih razmer po določilih pravilnika o urejanju stanovanjskih zadev. Pregled in ocenitev stan. razmer je izvedla posebna komisija, ki jo je imenoval odbor za stanovanjske zadeve. PRIORITETNI RED PROSILCEV ZA DODELITEV POSOJIL ZA INDIVIDUALNO GRADNJO IN ADAPTACIJE Zap št. ' Priimek in ime Naslov Stop. j-jp. Znesek izgr. posojila 1. Arhar Stane 2. Arnež Olga 3. Arnež Anica 4. Alič Zoran 5. Bajželj Anica 6. Brezar Slavica 7. Brezar Dragan 8. Bohnec Cilka 9. Bravhar Martina 10. Brence Silva 11. Bajželj Vlado 12. Bergant Barbara 13. Bogataj Jože 14. Bogataj Pavla 15. Bolka Ivan 16. Bolka Francka 17. Cuderman Zdenka 18. Dežman Martin 19. Dagarin Franc 20. Dagarin Marjan 21. Drinovec Marjan 22. Drinovec Jožica 23. Dagarin Stane 24. Frantar Anton 25. Frantar Slavka 26. Fireder Božidar 27. Flander Angelca 28. Gabrič Poldka 29. Gaberšek Veronika 30. Golob Alojz 31. Jurjevec Marjan 32. Jenko Marinka 33. Jekovec Janez 34. Jakša Romana 35. Jenko Stanislava 36. Jerman Rok 37. Jezeršek Stana 38. Jakopič Herman 39. Jerman Ivan 40. Jerala Angelca 41. Jakšič Rozalija 42. Jelenc Tončka 43. Kuželj Gordana 44. Kuralt Anton 45. Kropivnik Angelca 46. Knific Jože 47. Kotnik Ana 48. Kalan Helena 49. Krajnik Vinko 50. Kržišnik Franc 51. Lukanec Janez 52. Lavrič Janez 53. Lampe Andrej 54. Lavtar Vida 55. Mazi Niko Zg. Bitnje 95 II. pl. I 80.000 Kokrica III. I PC 80.000 Zg. Bela 39 IV. tk. II 90.000 Zg. Bitnje 57 adapt. VES I 40.000 Zlatnarjeva 12 II. pl. I 80.000 Cerklje 131 III. tk. II 90.000 Planina 1 IV. VES I 70.000 Grad 34 IV. tk. I 80.000 Luže IV. VES I 40.000 Križe 159 dogr. str. si. 30.000 Benedikova 30 adapt. VESI 30.000 Mavčiče 28 adapt. VES I 50.000 Britof 340 dogr. tk. I 30.000 Britof 340 dogr. tk. II 30.000 Grad 44 adapt. pl. I 20.000 Grad 44 adapt. pl. I 30.000 Gor. odreda 18 IV. pr. 80.000 Delavska 14 II. VES I 90.000 Zg.Bitnje 66 II. tk. I 80.000 Zasavska 25 V. str. si. 60.000 Struževo 10 dogr. VES I 30.000 Stuževo 10 dogr. tk. I 30.000 Zg. Bitnje 55 adapt. tk. II 40.000 Gosposvetska 13 III. tk. I 60.000 Gosposvetska 13 III. tk. I 60.000 Dorfarje 37 V. pl. II 60.000 Šorlijeva 3 V. str. si. 60.000 Naklo 126 III. pl. I 60.000 Orehovlje 15 IV. tk. II 80.000 Cegelnica 37 adapt. VES I 40.000 Sr. Bitnje 28 III. VES I 60.000 Planina 10 IV. str. si. 70.000 Zg. Bela 52 a dogr. tk. II 40.000 Orehovlje 15 a dogr. str. si. 40.000 Voglje 28 dogr. tk. II 40.000 Mlaka 122 dogr. tk. II 40.000 Mavčiče 29 dogr. pr. 40.000 Zg. Jezersko adapt. pl. I 50.000 Zapoge 4 adapt. VE- 50.000 SII Mavčiče 12 adapt. PO 40.000 Tupaliče 72 dogr. pl. II 40.000 Kropa 9 adapt. str. si. 40.000 Pot za Krajem 24 II. str.si. 70.000 Dvor j e 21 III. tk. II 80.000 Zg. Brnik 68 IV. str. si. 80.000 Prebačevo 52 IV. pl. II 90.000 Visoko 123 dogr. tk. II 40.000 Voklo 2 adapt. tk. II 40.000 Beleharjeva 5 adapt. 40.000 Hrastje 76 adapt. tk. I 90.000 Bistrica 12 nad. g. tk. I 80.000 Golnik 112 III. grav. 80.000 Sp. Brnik 39 III. VES I 70.000 Ješetova 27 adapt. str. si. 40.000 Gorenjesavska 39III. grav. 80.000 56. Mesec Marjan Rakovica 5 IV. str. sl. 90.000 57. Mohorič Danica Voklo 27 IV. str. sl. 50.000 58. Mali Marija Mlaka 105 dogr. str. sl. 30.000 59. Mrak Marija Benedikova 3 dogr. pl. II 40.000 60. Nograšek Danica Predoslje 2 adapt. str. sl. 30.000 61. Nograšek Janez Predoslje 2 adapt. pl.I 30.000 62. Ogris Jožica Adergas 23 adapt. pl.I 40.000 63. Pavič Francka Šorlijeva 16 IV. tk. II 80.000 64. Petek Sonja Pot na Jošta 27 dogr. pr. 40.000 65. Pavlin Franci Britof 288 dogr. VE-S II VE-S II pl. II 40.000 66. Pavec Franc Voklo 16 dogr. 40.000 67. Pungartnik Julka Adergas 36 dogr. 30.000 68. Perčič Marija Prebačevo 20 dogr. pl.I 20.000 69. Perčič Stane Prebačevo 20 dogr.I tk. II 30.000 70. Pušavec Marija Velesovo 69 dogr. tk. I 30.000 71. Prek Marjeta Kokra 51 dogr. tk. I 40.000 72. Pernuš Irmina Hotemaže 69 dogr. pl. II 30.000 73. Pernuš Matija Hotemaže 69 dogr. tk. II 30.000 74. Pernuš Vera Hotemaže 57 dogr. pl. II 40.000 75. Petrovič Marija 76. Poljka Marinka Trstenik Golniška 125 dogr. adapt. pl. II 50.000 40.000 77. Radojčič Darinka Mandeljčeva 11 pr. III. 60.000 78. Ramovš Milena Dvorje 63 tk. II III. 60.000 79. Ramovš Ciril Dvorje 63 tk. II III. 60.000 80. Robida Anton Gorenjesavska 61VES I V. 50.000 81. Rupar Marija Dvorje 89 pl.I dogr. 40.000 82. Rehberger Anica Zg. Brnik 122 tk. I dogr. 20.000 83. Rehbergar Anton Zg. Brnik 122 tk. I dogr. 30.000 84. Ribnikar Janez Zg. Bela 38 pl. II adapt. 30.000 85. Ribnikar Ivka Zg. Bela 38 tk. II adapt. 30.000 86. Roblek Pavla Zg. Brnik 24 tk. I adapt. 30.000 87. Sušnik Cirila Gorenjesavska 32tk. I nad. - 90.000 88. Strle Brane Zg. Bela 38 tk. II g- V. 50.000 89. Strakoš Andjeljko Breg 87 VES I dogr. 40.000 90. Sajovic Boris Visoko 812 VES II dogr. 40.000 91. Sajovic Janez Britof 5 VES I dogr. 40.000 92. Sekne Alojz Voglje 47 VES I dogr. 40.000 93. Stojiljkovič Marija Kajuhova 9 pl.I adapt. 40.000 94. Sušnik Antonija Zg. Besnica 10 tk. I adapt. 30.000 95. Stojanovič Darinka J. Puharja 8 tk. II adapt. 30.000 96. Šafranič Nada Dvorje 35 pl.I adapt. 30.000 97. Šparovec Jožica Zadjaga 12 pl. II adapt. 40.000 98. Štromajer Ivanka St. Žagarja 40 pl.I III. 90.000 99. Šmid Jelka Posavec 27 IV. str. si. 80.000 100. Štiglic Dušan Nazorjeva 4 pl. II V. 70.000 101. Šunkar Janez Zalog 88 PO dogr. 40.000 102. Šivic Zdenko Naklo 116 c VES I dogr. 30.000 103. Tišler Boštjan Mlaka 113 VES II dogr. 30.000 104. Urankar Marjan Praše 4 VES I IV. 80.000 105. Urankar Stane Zevnikova 1 c VES II dogr. 40.000 106. Dolenc Marjan Zg. Bitnje 45 VES I V. 60.000 107. Vrtačnik Pavla Voglje 33 tk. I II. 90.000 108. Tomažič Anton Britof 250 VES II dogr. 40.000 109. Tepina Tončka Gasilska 11 str. sl adapt. 40.000 110. Zalašček Franko M. Pijadeja 4 str. sl. III. 40.000 111. Ziherl Silva Gosposvetska 19 tk. II III. 60.000 112. Ziherl Nikolaj Gosposvetska 19 tk. II III. 60.000 113. Zupan Edvard Trboje 45 VES II dogr. 40.000 114. Zaletelj Vladimir Sr. vas 6 a pl.I dogr. 40.000 115. Zakrajšek Angela Velesovo 83 pr. dogr. 30.000 116. Zmrzlikar Marta Strahinj 13 pr. adapt. 50.000 117. Žvelc Daniela Zapoge 30 pl.I III. 60.000 118. Žvelc Marko Zapoge 30 pl. II III. 60.000 Zgoraj navedeni prioritetni red prosilcev za posojila za individualno gradnjo in adaptacije so potrdili delavski sveti: TOZD Predilnica na 5. seji dne 8. 9. 1982 TOZD Tkalnica na 4. seji dne 25. 8. 1982 TOZD Plemenitilnica na 4. seji dne 25. 8. 1982 DS skupne službe na 5. seji dne 25. 8. 1982 TOZD Prehrana in oddih na 6. seji dne 26. 8. 1982 PRIORITETNI RED PROSILCEV ZA DODELITEV POSOJIL ZA NAKUP STANOVANJA V ETAŽNI LASTNINI V L. 1982 Zap. Štev. Višina št. Priimek in ime Naslov druž. DE m2 posojila čl. Nova stanovanja 1. Voršič Milan Mavčiče 1 plem. I 27 208.912 2. Zupin Anica Tupaliče 21 1 DSSS 48 361.950 Starejša stanovanja 3. Sinkovič Alojzija c. 1. maja 69 4 + 1 plem. I 90 200.000 4. Milič Smilja Gorenjesav.58 3 predil. 60 200.000 5. Kondič Stoja Hrastje 22 2 predil. 45 300.000 Dokup ene etaže 6. Benedik Janez Štirnova 10 5 VESI 60 250.000 Bohinj nas vabi V eni prejšnjih številk smo obširno poročali o adaptacijskih delih v počitniškem domu v Bohinju. 1. avgusta je dom že sprejel prve goste v obnovljeni preobleki. V mesecih avgustu in septembru je dom obiskalo 76 gostov. Pripravljeni so 4 apartmaji, ki imajo vsak svojo kuhinjo, jedilni kot ter spalnico. Sanitarije in tuš kabina pa je na voljo v pritličju in v I. nadstropju, skupaj za 2 apartmaja. Skupni prostor je dovolj velik, da se v njem lahko zbere večja družba ter se nemoteno lahko zabava. Prav tako je urejena okolica doma, potrebno je bilo navoziti veliko materiala, da je pristop z vseh strani nemoten. Za pomlad 1983 pa nam je ostalo še čiščenje gozda ter sekanje grmičevja. 2. oktobra smo si skupaj s predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij ter vodstva delovne organizacije ogledali adaptirani dom. Splošna ocena je bila dobra, saj smo pri preureditvi upoštevali potrebe gostov. V kleti so nameščena tudi stojala za smuči, pancerje, kakor tudi za sušenje mokrih oblačil. Ogrevanje je urejeno centralno, z možnostjo priklopa posameznih apartmajev, v kolikor dom ni v celoti zaseden. S tem je omogočeno, da bo dom lahko vse leto odprt, saj so pozimi v neposredni bližini velika smučarska središča Vogel in Kobla. Prav tako je v Bohinju možnost teka na smučeh. V letni sezoni pa bo tudi v bodoče na jezeru čoln, in sicer v čolnarni hotela Zlatorog. Seveda pa bo dom v bodoče potrebno redno vzdrževati, TOZD Prehrana in oddih bo morala obračunavati amortizacijo, pokrivati bo potrebno stroške električne energije, kurjave, plina, vode ter ostalih komunalnih prispevkov. Trenutna cena za uporabo apartmaja znaša za člane delovne organizacije 120 din na dan na osebo, za ostale goste pa 200 dinarjev dnevno. S tem prispevkom niso pokriti vsi stroški, zato bo potrebno za ta namen dobiti dodatna sredstva. Zadeva je bila že tudi obravnavana na predsedstvu sindikalne organizacije, vendar do dogovora z ostalimi TOZD še ni prišlo. Mislimo, da se bo našlo razumevanje tudi za to, saj nam prazen dom nič ne koristi; letovanje v domu pa je zdaj lahko res prijetno, zato vabimo vse člane delovne organizacije, naj koristijo možnost letovanja v obnovljenem domu. Za ilustracijo pa si oglejte nekaj posnetkov iz Bohinja. V počitniškem domu v Novi-gradu je letos letovalo 695 naših članov delovne organizacije, 1.351 pa je bilo svojcev in ostalih gostov. Povprečna bivalna doba je bila 6,09 dni. Dom je bil odprt od 23. 6. do 12. 9. 1982, to je 82 dni. Lepo vreme in toplo morje je vabilo že junija ter nato še v septembru, vendar gostov nismo imeli. Enako je bilo tudi v drugih domovih. Stabilizacija pritiska predvsem na turizem, kjer si človek najlaže priškrtne nekaj dinarjev. Prav tako drag bencin predstavlja velik strošek, zato tudi prehodnih gostov ni bilo kaj dosti. Opazili smo, da se je že več družin poslužilo potovanja z avtobusom, ki nas pripelje prav v naše naselje. Direktna avto- busna zveza je namreč zelo ugodna, potovanje pa udobno in hitro. Verjetno bo v naslednjem letu takšen prevoz še dosti bolj aktualen, zato bo potrebno napraviti dogovor z avtoprevozniki, da bomo dobili dodatne avtobuse ob dnevih izmen. Poslovanje v domu smo tudi letos ugodno zaključili. Kljub tako visokemu porastu stroškov. Tudi pri nabavi mesa smo imeli nekaj težav, vendar smo jih sproti uspešno reševali. Želimo, da bi v prihodnjem letu dom posloval daljši čas, ter da bi se naših uslug poslu-žilo še več lanov delovne organizacije. TOZD PO Ob koncu sezone v Novigradu Del sodobno opremljene kuhinje z jedilnim kotom, ki jo ima vsak apartma Prijetno opremljen skupni prostor, kjer lahko dopustniki preživijo ure oddiha Predstavniki DO ob ogledu adaptiranega doma Z zgornje in spodnje strani odcepov s ceste sta postavljena takale mini-kozolca, ki nas opozarjata na dohod k domu — Novosti iz Zakona o delovnih razmerjih V________, Precej zanimanja je bilo v času sprejemanja sprememb in dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih. Zdaj, ko so končno tudi formalno sprejete (14. julija 1982), bo delavce prav gotovo zanimalo, za kakšne novosti pravzaprav gre. Skušali jih bomo v kratkem opisati: 1. Delovno razmerje delavcev, ki opravljajo dela za SIS, različna združenja, družbenopolitične organizacije, društva, ipd., in ki zaradi majhnega števila zaposlenih ne morejo imeti ta razmerja urejena s samoupravnim splošnim aktom, se lahko uredijo s pogodbo, ki naj jo sklenejo delavci, pristojni organ uporabnika njihovih storitev in sindikati. Kdaj se taka razmerja urejajo s pogodbo in kdaj s samoupravnim splošnim aktom, je odvisno predvsem od statusa uporabnikov njihovih storitev v zvezi z naravo sredstev, s katerimi delajo oz. upravljajo. N. pr.: ko gre za civilnopravne osebe, (razna društva ...) kjer sta zaposlena le dva delavca, se delovna razmerja urejajo s pogodbo, tam pa, kjer je zaposlenih več delavcev, pa se delovna razmerja urejajo s samoupravnim sporazumom. 2. Zakon precizneje formulira z delom pridobljeno delovno zmožnost. To je namreč tista zmožnost — znanje, sposobnost, spretnost, ki jo je delavec pridobil oz. razvil z uspešno končanim usposabljanjem z delom. Za delovno zmožnost se šteje tudi uspešno opravljanje del — nalog v neposrednem proizvodnem delu, kar se ugotavlja na način, kakor ga določa samoupravni splošni akt. 3. Rok za prijavo na oglas oz. razpis se skrajšuje iz dosedanjih 15 dni na najmanj 8 dni. 4. Delovno razmerje za določen čas se uvede v primerih, če traja izvršitev takega dela samo določen čas, vendar največ 9 mesecev oz. 6 mesecev, če gre za začasno povečan obseg dela. Delavec, ki je^ sklenil delovno razmerje za določen čas, ima v primeru, če delavcu, ki ga je nadomeščal, preneha delovno razmerje, ali če začasno povečan obseg dela postaja trajen, pravico, da sklene delovno razmerje za nedoločen čas. To pa ne pride v poštev pri opravljanju del in nalog, ki so povezana s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 5. Pripravniki. Delavci v TOZD so dolžni v vsakem koledarskem letu skleniti delovno razmerje z določenim številom pripravnikov. To število določijo v skladu s kadrovskim načrtom TOZD-a in Samoupravnim sporazumom o usklajevanju letnih načrtov za zaposlovanje v občini vsako leto najkasneje do 31. decembra. 6. Razporejanje delavcev v drug kraj ni več vezano na privolitev delavca. Samoupravno se določi s samoupravnim splošnim aktom, v katerih primerih in ob kakšnih pogojih se sme delavca razporediti v drug kraj brez njegove privolitve. Pri tem se mora upoštevati, da se življenjski pogoji delavca in njegove družine ne smejo bistveno poslabšati. 7. Tehnološki presežek delavcev. Kadar pride to tako imenovanega tehnološkega viška delavcev, predvideva zakon možnost razporeditve delavca v drugo OZD izven sestava DO oz. SOZD. Taka razporeditev »prizadetih delavcev« se izvede na podlagi sporazuma organov upravljanja obeh OZD. Možna je tudi razporeditev delavca v drugo OZD izven sestava DO oz. SOZD v primerih, ko je TOZD po zakonu dolžna zagotoviti delo v okviru TOZD, DO ali SOZD, pa takih del oz. nalog, ki bi jih delavec lahko opravljal, ni. 8. Razporeditev v drugo TOZD za največ 6 mesecev. V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, v katerih večkrat pride do pomanjkanja surovin, reprodukcijskega materiala ali začasnega zmanjšanja delovnega programa posamezne TOZD in ko obstaja možnost, da bi delavec lahko zaradi tega ostal brez dela, ga lahko TOZD začasno razporedi v drugo TOZD, toda največ za 6 mesecev. Kdaj in ob kakšnih pogojih lahko pride do take začasne razporeditve, določi samoupravni splošni akt po predhodnem sporazumu organov upravljanja obeh TOZD. 9. Rok vrnitve na delo v 30 dneh po končanih obveznostih, zakon razširja tudi na tiste delavce, katerim je prenehalo delovno razmerje zato, da je lahko sklenil delovno razmerje za določen čas v drugi OZD. Zaradi potreb svoje oz. druge TOZD oz. zaradi družbenih potreb. 10. Razporeditev delovnega časa. Če zahteva narava dejavnosti v TOZD ali narava določenih del in nalog zaradi boljše organizacije dela, boljše izrabe delovnega časa in v drugih primerih, ki jih določi samoupravni splošni akt, je lahko delovni čas med letom neenakomerno razporejen. Pri tem se upošteva 42-urni delovni teden kot povprečna delovna obveznost posameznega delavca v obdobju do 1 leta. 11. Delavci v tistih OZD, kjer je delo sezonskega značaja (kmetijstvo, turizem, gostinstvo, gradbeništvo, gozdarstvo) so dolžni razporediti delovni čas tako, da traja v času sezone več kot 42 ur na teden, izven sezone pa manj kot 42 ur na teden. V letnem povprečju ne sme presegati 42 ur na teden. 12. Uvedba disciplinskega postopka v času mirovanja pravic in obveznosti. Predvidena je možnost uvedbe disciplinskega postopka pred disciplinsko komisijo v primerih mirovanja pravic in obveznost^ pod pogojem da sta delavcu Omogočena zaslišanje in obramba, ne pa samo nadaljevanje že začetega postopka, kot je bilo določeno do sedaj. Ta možnost je predvidena zaradi tega, ker je pogosto zaradi mirovanja postopek zastaral. 13. Zaposlitev delavcev do 1/3 polnega delovnega časa poleg rednega delovnega časa je zaostrena s tem, da morajo v takemu načinu zaposlovanja dati soglasje Samoupravni organi obeh OZD vendar le ob pogoju, da se na objavo oz. razpis ni javil noben kandidat. Določena dela strokovnjakov -se morajo objavljati vsakih 12 mesecev, dokler se ne prijavijo nezaposlene ali delno zaposlene osebe, ki ustrezajo razpisanim pogojem. 14. Nadurno delo. Uvedba uela preko polnega delovnega časa ni več dovoljena, če je delo lahko opraviti z ustrezno in smotrno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlovanjem novih delavcev. Samo če družbeni interes ali narava dejavnosti terjajo uvedbo dela preko polnega delovnega časa, sme delavec opraviti največ 30 ur, seveda pa morajo v OZD predhodno upoštevati vse prtj navedene zahteve. 15. Letni dopust je zakon skrajšal od dosedanjih 60 na 45 delovnih dhi. 16. Usmerjeno izobraževanje in razmerja do učencev — udeležencev usmerjenega izobraževanja. Delavci naj v TOZD-ih določijo v samoupravnem splošnem aktu osnove za urejanje medsebojnih razmerij delavcev in udeležencev v usmerjenem izobraževanju. Poleg pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo udeleženci usmerjenega izobraževanja pri opravljanju proizvodnega dela oz. delovne prakse in pri praktičnem pouku v skladu z Zakonom o usmerjenem izobraževanju, morajo delavci določiti v samoupravnem splošnem aktu tudi druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter pogoje za njihovo uresničevanje. Vsak udeleženec usmerjenega izobraževanja bo moral s podpisom izjave, da sprejme pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so določene v samoupravnem splošnem aktu, vzpostaviti medsebojno razmerje z delavci TOZD-a. O uresničevanju in izpolnjevanju le-teh pa bo odločal pristojni organ TOZD (n. pr. da lahko opravlja določena dela: praktični pouk, seminarsko, diplomsko nalogo, nadalje pravico do nagrade, do nadomestila stroškov v zvezi z usmerjenim izobraževanjem, pravico, da lahko sklene delovno razmerje, če izpolnjuje pogoje.) 17. Neopravičen izostanek — prenehanje delovnega razmerja. Delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo število dni neopravičenega izostanka, ki ne sme biti manjše od 5 dni in ne večje od 7 delovnih dni v obdobju šestih mesecev. Našteti so še drugi primeri hujših kršitev delovnih obveznosti, zaradi katerih se bo moral izreči disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, če jih kot take določijo delavci v samoupravnem splošnem aktu. Lahko pa določijo delavci še druge hujše kršitve, za katere se sme izreči prenehanje delovnega razmerja. Pri opredelitvi teh primerov hujših kršitev delovnih obveznosti, morajo delavci v samoupravnem splošnem aktu upoštevati, da zaradi teh kršitev prihaja do motenj v razmerjih pri opravljanju dela, predvsem pa ali prihaja do večje materialne škode oz. nevarnosti, da taka škoda nastane, in če ne gre za nevarnost, ki ogroža zdravje in življenje ljudi ali motenj v samoupravnih odnosih. 18. Suspenz. Če je delavec suspendiran (začasno odstranjen z dela, kjer dela), ga je mogoče začasno razporediti na katerikoli druga dela in naloge v TOZD, ne glede na to ali dela oz. naloge ustrezajo njegovi strokovnosti in z delom pridobljeni delovni zmožnosti ali ne, seveda v primerih in ob pogojih, ki jih določa samoupravni splošni akt. 19. Delavec s pogoji oz. polno pokojnino, lahko dela še naprej, vendar le, če se na oglas oz. razpis ni javil kandidat, ki izpolnjuje razpisane pogoje. Oglas oz. razpis je potrebno objaviti 3 mesece preden delavec izpolni pogoje za polno osebno pokojnino. Objavlja pa se vsako leto, dokler se nanj ne prijavi ustrezen kandidat. O nadaljevanju delovnega razmerja delavcu, ki izpolnjuje pogoje za polno pokojnino, sklepa pristojni samoupravni organ. 20. Odškodninski postopek za škodo, ki jo pov- zroči delavec oz. če jo utrpi sam, se prične znotraj TOZD. Pri tem je mogoče doseči sporazum o višini odškodnine, ki pa mora bati pismen in ima moč izvršilnega naloga. Le če škoda ni povrnjena v roku 3 mesecev od podanega zahtevka, se lahko uvede odškodninski postopek pred pristojnim sodiščem. Postopek pred sodiščem se uvede lahko tudi pred iztekom 3 mesecev, če delavec pismeno izjavi, da ugotovljene škode ne bo poravnal. 21. Kdaj preneha delovno razmerje. Ce se delavec po neopravičenih izostankih ne vrne več na delo, se šteje, da mu je delovno razmerje prenehalo zadnji dan, ko je bil na delu. 22. Novela določa, da se delavcu, ki se mu šteje zavarovalna doba s povečanjem, ugotavlja izpolnitev pogojev za polno osebno pokojnino po beneficirani delovni dobi. Do-sedaj se je izpolnitev teh pogojev ugotavljala le v dejanskem trajanju, če je delavec to želel. 23. Pogodba o delu za opravljanje začasnega ali občasnega dela. Delavci lahko sklenejo pogodbo o delu za opravljanje začasnega ali občasnih del, ki so določena v samoupravnem splošnem aktu. Ta začasna ali občasna dela trajajo le določen krajši čas ali pa so potrebna le od časa do časa in se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo, (prodaja srečk, listkov športne napovedi, tiska, občasnih publi- kacij, občasna akviziterska in inkasantska dela, kratkotrajna dnevna opazovanja in merjenja, ipd.). Pogodbo o delu je mogoče skleniti za največ 60 dni v koledarskem letu. Ni mogoče skleniti pogodbe, če gre za taka dela in naloge, za katere je treba skleniti delovno razmerje za določen čas ali delovni čas, ki je krajši od polnega delovnega časa. 24. O delavcih, ki delajo na podlagi pogodbe o delu, mora TOZD voditi evidenco, podatke o delu pa morajo enkrat letno pošiljati na skupnost za zaposlovanje in če ta skupnost ugotovi, da ima prijavljene nezaposlene delavce, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje glede strokovne izobrazbe oz. z delom pridobljene delovne zmož nosti, to sporoči TOZD. Tudi delavski svet ali drug ustrezen organ upravljanja mora na podlagi predloženih podatkov vsaj enkrat letno analizirati delo, opravljeno po pogodbah o delu in razloge za takšno delo. To analizo pa pošlje skupnosti za zaposlovanje. 25. Z novelo je črtana tudi določba o sklepanju posebnih pogodb o delu z upokojenci. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih je bil sprejet 14. julija 1982, objavljen v Uradnem listu SRS št. 27 z dne 23. julija 1982, veljati pa je začel 31. julija 1982. TOZD-i morajo uskladiti samoupravne splošne akte in urediti delovna razmerja tako, kot določa zakon do 31. decembra 1982 N.S. Varno z osebnimi zaščitnimi sredstvi Iz podatkov, ki jih obsegajo letna poročila o nesrečah pri delu, je razvidno, da se vsako leto v naši delovni organizaciji pripeti več poškodb pri delu zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe osebnih zaščitnih sredstev. To pa so podatki, ki nam ne povedo vsega, saj so nevarnejši primeri, ko zaradi neuporabe oziroma uporabe neustreznega osebnega zaščitnega sredstva pride do zdravstvenih okvar ali poškodb raznih namesti si zaščitna očala organov kot so: dihala, prebavila, organ sluha, ipd. Pogosto se dogaja, da so osebna zaščitna sredstva v omarah, vsa prašna in zanemarjena, pripravljena za vsak' primer. So pa tudi primeri, kjer osebnih zaščitnih sredstev sploh ni, četudi so ta za do-tično delo predpisana. Čeprav vsako leto dajemo za osebna zaščitna sredstva ogromna sredstva, se v večini primerov ne uporabljajo, bodisi da jih delavci odklanjajo z izgovorom, da jih pri delu ovirajo, ali pa se jim skratka ne ljubi seči po njih, oziroma so mišljenja, da niso potrebna. Zavedati se moramo, da poznamo že desetletja za večino škodljivih vplivov 100 T zaščitna sredstva, da pa je še vedno osnovni problem: — pripraviti delavce, da bodo osebna zaščitna sredstva v resnici uporabljali, — da jih bodo pravilno uporabljali in vzdrževali. Uporabo osebnih zaščitnih sredstev bomo dosegli le s poučevanjem — prikazovanjem njihove pomembnosti. So pa Uporabljaj osebna zaščitna sredstva, pa boš preprečil nezgodo ! tudi primeri, ko bi se morali posluževati tudi kaznovanja oziroma odstranitve z dela, saj delavcu na delih, kjer je nevarnost poškodb, brez uporabe zaščitnih sredstev delo ne bi smela dopustiti. Pri poučevanju — preprečevanju pa nale- timo pogosto na težave, saj je lahko nekoga, ki se je udaril ali urezal po prstu pripraviti, da bo v prihodnje uporabljal zaščitne rokavice, ker je pri tem takoj občutil posledice. Težje pa je prepričati delavca pri tkalskem stroju oziroma na delih, kjer je prisoten hrup iznad dovoljene koncentracije, da bo uporabljal zaščitno vato ali antifon. Če pa ga poučimo, kaj je hrup in kakšne posledice nastanejo čez leta pri delu pri 100 ali 1—5 dB (decibelih) brez uporabe zaščite proti hrupu, potem bo seveda lažje doseči uporabo le-teh. To nalogo morajo dosledno izpolnjevati tisti, ki vodijo in nadzirajo dela, kakor tudi strokovne službe vključno s tehnologi, vodji oddelkov, obratovodji, itd. Prepričati bi se morali tudi o neoporečnem stanju in kvaliteti osebnih zaščitnih sredstev. T. Mali Prošnja za sodelovanje pri zbiranju slovenske pripovedne slovstvene folklore V sekciji za ljudsko slovstvo pri Inštitutu za slovensko narodopisje (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti) v Ljubljani je v pripravi zbirka slovenskega slovstvenega folklornega gradiva (bajke, povedke, pravljice, smeš-nice, uganke, pregovori), pri kateri želimo dati prednost novemu terenskemu gradivu. Prizadevamo si, da bi bila zbirka kolikor mogoče popolna, zato se z zaupanjem in prepričanjem, da naš klic ne bo zaman, obračamo tudi na cenjene bralce TEKSTILCA z naslednjo prošnjo: — prosimo in vabimo vas, da bi bajke, povedke, pravljice, smeš-nice, uganke, pregovore in mogoče še kaj podobnega, kar živi v vašem okolju ali zgolj le še v spominu iz mladih dni, zapisali in poslali na Inštitut za slovensko narodopisje na spodaj navedeni naslov. Veseli bomo, če se bo Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi, ugank, pregovorov pri omenjenem Inštitutu obogatil z vašim prispevkom, saj to pomeni kamenček več v mozaiku slovenske kulturne — v tem primeru slovstvene dediščine. Vaše delo bomo ustrezno citirali in na primernem mestu poudarili — kadar bo do predvidene izdaje pač prišlo. Pri tem je treba opozoriti, da ne pridejo v poštev prepisi ali obnove iz starih zbirk ljudskih pravljic, pripovedk ipd., saj te že imamo na razpolago in jih bomo vsekakor primemo upoštevali. — druga možnost je ta, da nam sporočite naslove ljudi, za katere veste, da z njimi ljudsko oz. ustno oz. folklorno izročilo še živi. Ob priložnosti bi jih obiskali sami in njihove pripovedi posneli na magnetofonski trak. V vsakem primeru pa prosimo, da je naveden natančen naslov pripovedovalca, njegovi rojstni podatki in poklic in prav tako naslov in omenjeni podatki zapisovalca ter kraj in datum zapisa oz. pripovedovanja. Zanesljivo pričakujemo vašo pošto in vas v tem upanju prav lepo pozdravljamo. Marija Stanonik Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, 61000 Ljubljana Novi trg 3 f Streha na delavskem domu je adaptirana V letošnjem juliju so nam izvajalci del — Izolirka TOZD Tectum Ljubljana, napravili novo toplotno izolacijo na strehi starega dela samskega doma. Prav tako je bila položena nova hidroizolacija, zamenjani strelovodi in žlebovi. Problem zamakanja na strehi v delavskem domu je torej odpravljen. Izolirka nam namreč daje 10-letno garancijo. Adaptacija strehe se je finansirala iz dotacije TOZD ter iz sredstev stanovanjskega dela SSP TOZD PO. Tekstilindus nagrajen s srebrno košuto Kreditiranje stanovanjske gradnje V________________-_________________________________> Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske Kranj pri svojem poslovanju s kreditiranjem pomaga deponentom banke ter njihovim delavcem pri reševanju njihovih stanovanjskih vprašanj. Ena od oblik je kreditiranje stanovanjske gradnje na podlagi vezave sredstev sklada skupne porabe družbenoprav-nih oseb. Od 1.1.1982 dalje posluje banka po novem SKLEPU O KREDITIRANJU STANOVANJSKE GRADNJE NA PODLAGI VEZAVE SREDSTEV DRUŽBENOPRAVNIH OSEB, katerega glavne značilnosti so: 1. KORISTNIK POSOJILA Pripadajoče posojilo lahko koristi družbenopravna oseba sama ali pa pravico do posojila prenese na svoje delavce. 2. NAMENI POSOJILA Banka daje po tem sklepu posojila za naslednje namene: — pridobitev novih stanovanj in stanovanjskih hiš od pooblaščenih organizacij, — nakup družbenih stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti od stanovanjskih skupnosti za mlade družine, ki v njih stanujejo, — graditev stanovanjskih hiš, — prenovo starih stanovanj ali stanovanjskih hiš, — plačilo odškodnine ob pridobitvi stavbnega zemljišča za stanovanjsko gradnjo, — plačilo komunalnega opremljanja stavbnega zemlji- šča investitorjev novih stanovanjskih objektov, — delavcem za nakup starih stanovanjskih enot od fizičnih oseb pod pogojem, da prodajalec obvezno porabi kupnino, dobljeno iz posojila le za nakup ali zidavo novih stanovanjskih enot prek banke, — organizacijam za udeležbo drugim organizacijam pri nakupu ali zidavi najemnih stanovanj. 3. VIŠINA POSOJILA Po poteku čakalne dobe, ki je lahko 10, 18, 24 ali 36 mesecev, si družbenopravna oseba ali delavec pridobi pravico do posojila v višini od 130% do 260%. Posojilo se odobrava le za standardno stanovanjsko površino. Možna vsota vseh Na mednarodnem jesenskem sejmu oblačenja v Beogradu vsako leto sodeluje tudi naša delovna organizacija. To je največji sejem oblačenja v Jugoslaviji, kjer razstavljal« prikazujejo svoje najnovejše kolekcije, na njem pa sodelujejo tudi vsi konfekcio-narji in metražerji. Na sejmu se podeljujejo tudi najvišja priznanja za doseženo kvaliteto, vzorec ali kreacijo delovni organizaciji, ki si to najbolj zasluži po presoji 19-članske žirije. Tako smo tudi mi — tokrat prvič na tem sejmu, dobili priznanje srebrno košuto za vzorec 27535 na artiklu 2417. To je geometrijski vzorec iz poletne kolekcije 1983 v živahnih barvah, kjer po diagonali valovijo črte. Vsekakor je to veliko priznanje naši delovni organizaciji, oblikovalcem in vsem, ki imajo kakršenkoli vpliv na končni izgled vzorca oziroma tkanine, ter vzpodbuda, da bomo vnaprej vlagali še več napora pri oblikovanju novih dessenov in konstrukcij, ki so v skladu z najnovejšimi tendencami mode v svetu. Maruša Černilec posojil, ki jih delavec lahko dobi za objekt je odvisna od namena posojila (nakup etažnega stanovanja, gradnja stanovanjske hiše, prenova itd.). 4. ODPLAČILNA DOBA ZA POSOJILO Od dobe vezave sredstev družbenopravne osebe je odvisna odplačilna doba za posojilo, ki je praviloma eno leto krajša od dobe vezave sredstev. Če po poteku čakalne dobe najame posojilo družbenopravna oseba je odplačilna doba lahko od 4—9 let, če pa najemajo posojilo delavci je od 4 let do 16 let in 9 mesecev. 5. OBRESTNA MERA Vsa posojila po navedenem sklepu so po 5% letni obrestni meri. 6. OBMOČJE KREDITIRANJA Banka daje posojila po navedenem sklepu za vse kraje v SFRJ, kjer ima družbenoprav-na oseba svoje organizacijske enote in če s tem posojilom rešuje stanovanjsko vprašanje delavcev, zaposlenih v teh enotah. 7. NAMENSKO VARČEVANJE DELAVCEV Ce družbenopravna oseba prenese pravico do posojila na svoje delavce ali če sama najame posojilo za svoje delavce, morajo le-ti redno namensko varčevati. Po pravilniku, ki je veljal do 31. 12. 1981 je bil pogoj enoletno redno namensko varčevanje. Z novim Sklepom o kreditiranju stanovanjske gradnje na podlagi vezave sredstev družbenopravnih oseb, ki velja od 1. 1. 1982 dalje, pa je ta pogoj še poostren in sicer mora imeti delavec na katerega se prenaša pravica do posojila ob prenosu že realizirano namensko varčevanje za objekt, ki ga kupuje ali gradi. Da prehod od enoletnega rednega namenskega varčevanja na potečeno vsaj dvoletno redno namensko varčevanje ne bi bil preveč skokovit, je izvršilni odbor Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske Kranj sprejel sklep, da se do 30. 6. 1983 zahteva od delavcev, na katere bo prenešena pravica do posojila le enoletno redno namensko varčevanje, po tem roku pa realizirano dvoletno namensko varčevanje. Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske Kranj upošteva le namensko varčevanje sklenjeno v katerikoli temeljni banki, združeni v Ljubljansko banko. Pozivamo delavce, ki načrtujejo, da bodo reševali svoj stanovanjski problem s posojilom pridobljenim na podlagi vezave sredstev sklada skupne porabe njihove organizacije v Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske Kranj in še nimajo sklenjene pogodbe o stanovanjskem varčevanju občana naj to pogodbo čimprej sklenejo. Delavci dobijo informacije oz. sklenejo pogodbo o namenskem varčevanju v LB — Temeljni banki Gorenjske oddelek stanovanjsko komunalnih naložb v Kranju, Cesta JLA 1, vsak dan od 6.30— 18.00 in ob sobotah od 6.30— 11.00. PLAN PROSTIH SOBOT IN KOLEKTIVNIH DOPUSTOV ZA LETO 1983 Odbor za splošne zadeve delovne organizacije je na 1. seji 8. oktobra sprejel plan prostih sobot za leto 1983. V prihodnjem letu je planiranih 34 prostih sobot (planirana prosta sobota 26. marca bo delovna — solidarnostna sobota), 10 dni praznikov, nedelj 52, 3 drugi prosti dnevi in 266 obratovalnih dni, od tega: januar 22, februar 22, marec 23, april 22, maj 21, junij 23, julij 21, avgust 23, september 23, oktober 23, november 20 in december 23. Kolektivni dopusti v prihodnjem letu pa so planirani takole * — TOZD Predilnica, DE tkalnica I in DE tkalnica II — vključno od 18. 7. 1983 do vključno 5. 8. 1983, to je 14 obratovalnih dni, začetek obratovanja bo 8. avgusta. — DE plemenitilnica I, DE plemenitilnica II in DE gravura — vključno od 18. 7. 1983 do vključno 9. 8. 1983, to je 16 obratovalnih dni — začetek obratovanja je 10. avgust. — dopusti delavcev, zaposlenih v TOZD Prehrana in oddih ter v sektorjih DS Skupne službe se morajo prilagoditi dopustom temeljnih organizacij tako, da bo pred in po dopustih zasedba oddelkov v skladu z zahtevami in potrebami delovne organizacije. — VES praviloma ne morejo koristiti dopusta v času kolektivnega letnega dopusta zaradi izvajanja remontnih del. L. P. Za vezane vloge povišane obrestne mere Vrsto let obresti na vezane vloge niso sledile odstotkom inflacije v našem gospodarstvu, zato tudi ni čudno, da so se ljudje vse manj odločali puščati denar v banki za daljšo dobo. 2e prvo večje povečanje obrestnih mer za vezane vloge, ki je stopilo v veljavo s 1. marcem 1982, ko so se za nepreklicno vezano vlogo na 13 mesecev obračunavale 11-od-stotne obresti namesto 9-odstotnih, na 24 mesecev 13-odstotne namesto 10-od-stotnih in za 37 mesecev in več kar 15-odstotne obresti, je spodbudilo občane k večjemu varčevanju na daljšo dobo. Vendar odziv še vedno ni bil tak, kot bi pričakovali. Da bi sledili gibanjem v gospodarstvu in še bolj zainteresirali varčevalce, so se v bankah odločili, da znova povišajo obrestne mere na vezane vloge. Vendar tokrat tudi za devizne vloge. Kakšne so torej nove obrestne mere, ki jih v Ljubljanski banki obračunavajo že od 1. oktobra letos? Za dinarsko vlogo, vezano nad 12 mesecev, vam bodo po novem obračunali 13-odstotne obresti, za vlogo, vezano nad 24 mesecev 15-odstotne obresti in za vlogo, vezano nad 36 mesecev 20-odstotne obresti. Za vezane devizne vloge boste imeli, če jih boste vezali nad 12 mesecev obračunane 9-odstotne obresti, za nad 24 mesecev 11-odstotne obresti in za vlogo, vezano nad 36 mesecev, vam bodo obračunali kar 12,5-odstotne obresti. Tako povišane obrestne mere zagotovo ne bodo ostale brez odziva varčevalcev. Preveč mikavno je vse skupaj. In resnično, če imamo namen kupovati kakšno večjo stvar šele čez določen čas, leto, dve, se nam bo ob vloženih dinarjih ali devizah nabral kar lep kupček obresti. Res se izplača premisliti! 2e za eno samo leto 13-odstotkov! Saj to je vendar skoraj še enkrat toliko obresti kot za vloge na vpogled, ki so obrestovane s 7,5 odstotka. Prav tako pri devizah. Takšen priliv obresti bi težko dobili, pa kakorkoli bi jih že obračali. To da pridete z navadne na nepreklicno vezano vlogo, lahko uredite kjerkoli, pri vseh okencih Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske. Le poveste, kaj bi radi, pa vam bodo zadevo uredili mimogrede. Na vezano vlogo lahko prenesete kakršenkoli znesek, lahko celoten, lahko le del. Lahko s tekočega računa, žiro računa ali s hranilne knjižice. Lahko se odločite tudi za različne dobe vezanih sredstev. Za vsak znesek boste dobili svojo knjižico. Obresti vam bodo v banki pripisali ob koncu leta. Z njimi svobodno razpolagate: lahko jih dvigate, lahko pa jih pustite na knjižici in obrestovale se vam bodo po tako visoki obrestni meri, kot je določena za to vezano vlogo. Naj ponovim še enkrat: višje obresti za vezane dinarske in de^ vizne hranilne vloge vezane nad 12 mesecev 24 mesecev 36 mesecev obresti dinarske devizne 13 % 9 % 15 % 11% 20 % 12,5 % Vsem varčevalcem, ki imajo pri Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske že sklenjeno pogodbo o vezavi sredstev, bodo s 1. oktobrom avtomatično povišali obrestne mere! Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske JANUAR 22 FEBRUAR 22 MAREC 23 APRIL 22 MAJ 21 JUNIJ 23 N 2 9 16 23 30 6 13 20 27 6 13 20 27 3 1 0 17 24 1 8 1 5 22 29 5 12 19 26 P © O 17 24 31 7 14 21 28 7 14 21 28 4 1 1 18 25 © 9 16 23 30 6 13 20 27 T 4 11 18 25 1 8 15 22 1 8 15 22 29 5 12 19 26 ©10 17 24 31 7 14 21 28 S 5 12 19 26 2 9 16 23 2 9 16 23 30 6 13 20 © 4 11 18 25 1 8 15 22 29 Č 6 13 20 27 3 10 1 7 24 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 30 P 7 14 21 28 4 11 1 8 25 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 s (T) s riši 22 [HJ 5EU 1 9 EU □eh mm EU9 [ft] 23 QU 7fli1 ITTI [28l 4 [m tm [m JULIJ 21 AVGUST 23 SEPTEMBER 23 OKTOBER 23 NOVEMBER 20 DECEMBER 2: N 3 1 0 17 24 31 7 14 21 28 4 1 1 18 25 2 9 16 23 30 1 S 13 20 27 4 11 18 25 P © 11 18 25 T 5 12 19 26 S 6 13 20 27 Č 7 14 21 28 P 1 8 15 (2Ž) 29 S fT|9 16 [23| [301 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 H i nucm 30UUÜ4] im 15 EU 24 7 14 21 5 12 19 26 25 ©8 15 22 (Šj^ 6 13 20 27 26 2 9 16 23 (3<9 7 14 21 28 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29 28 4 11 18 25 2 9 15 23 29 sGH 19 [26] m 17 dui ^ 31 I LEGENDA: □ prosta sobota O praznik A drug prosti dan Zahvale Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam tkalnice I, prav posebno pa vdevalnice za lepo darilo in cvetje. Vsem še enkrat hvala, vsem zaposlenim pa še veliko delovnih uspehov. Anica Belehar Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem ter 10 sindikata TOZD predilnica za lepa poklonjena darila, ki mi bodo ostala v trajnem spominu. V bodoče želim kolektivu še veliko delovnih uspehov. Francka Lužan Vsem sodelavkam in sodelavcem v tkalnici I, se iskreno zahvaljujem za poklonjena darila, ki mi bodo ostala v trajnem spominu, ter za toplo slovo ob mojem odhodu v pokoj. Celotnemu kolektivu pa želim obilo uspehov pri nadalj-nemdeiu. gtefka 0zim Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem tkalnice obrata II za lepo dragoceno darilo, posebno pa še tkalnici IV. Vsem skupaj želim še mnogo osebne sreče in še veliko delovnih uspehov. „ Vida Pucelj Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem predilnice za poklonjena darila, ki mi bodo ostala kot trajen spomin na vas. Celotnemu kolektivu želim še veliko uspehov pri na-daljnem delu. Marija Bergant Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem vsem sodelavkam za darilo in jim želim še mnogo delovnih uspehov. Martina Draksler tkalnica I Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem priprave tkalnice I in vsem ostalim ter tkalnici TTM za prelepa darila. Vsem želim še dosti zdravja ter veliko delovnih uspehov. Marija Luskovec Aktivu ZZB in aktivu invalidov Tekstilindusa se najlepše zahvaljujem za obisk ob Dnevu borca, obenem pa želim vsem še mnogo uspehov in napredka. Franc Likozar Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem predilnice za poklonjena darila, ki me bodo spominjala na leta, ki smo jih preživeli skupaj ob delu. Vsem želim še mnogo delovy Cilka Štirn Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem sodelavkam adjustirnega oddelka za lepo darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu. Vsem želim v bodoče še veliko delovnih uspehov. Malka Ceglar Po dolgih letih skupnega dela in dobrega sodelovanja, so mi ob slovesu sodelavci TOZD Prehrana in oddih ter sindikalna organizacija poklonili lepa darila, ki mi bodo ostala v trajnem spominu in za katera se jim iskreno zahvaljujem. Kolektivu želim v bodoče najboljše uspehe in napredek. Pavla Blažič 00 sindikata DS Skupnih služb in njenim predstavnikom se najlepše zahvaljujem za obisk in denarno pomoč, še posebej pa zato, ker so mi omogočili letovanje na morju. Milan Pirc kadr. sekt. Ob odhodu v pokoj se naj-prisrčneje zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam pripravljalnice za lepo darilo, ki so mi ga poklonili in jim želim še veliko delovnih uspehov. Martina Kržišnik Vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice obrata I, se ob odhodu v pokoj najlepše zahvaljujem za lepo darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu. Vsem zaposlenim v Tek-stililindusu želim mnogo delovnih uspehov in osebne sreče. Marjeta Žargaj Ob mojem slovesu od podjetja se želim zahvaliti za tople besede, cvetje ter darila sodelavcem v razvojnem sektorju, še posebno tov. Černetovi, tiskarne, gravure, komerciale, tajništvu ter za prelep šopek kadrovskega sektorja. Zahvaljujem se tudi OOS delovne skupnosti za poslovilne besede in lepo spominsko darilo. Z veseljem se bom spominjala prijetnega vzdušja na poslovilnem pikniku, za kar prisrčna hvala vsem prisotnim. Razvojnemu sektorju, kakor tudi celotnemu podjetju, želim uspešno delo. Krista Mauser Težko je slovo od ljudi, s katerimi se dobro razumeš. Posebno je hudo, ko se poslavljaš od svojih sodelavcev, s katerimi si delal preko 30 let in so bili vsi dobri. Marsikdo tega ne more razumeti in te tolaži, da bo doma tudi lepo. Pa ne gre le za to, da ne moreš živeti brez delovne organizacije. Ob vsem se vračaš z mislijo vsa leta nazaj in kljub — tudi težkim časom — nazadnje ugotoviš, da si tudi v tovarni lahko srečen. Mogoče zato, ker je bil naš začetek že težak, zaradi posledic vojne in nato leta napredka in boljših pogojev dela (ureditev družbene prehrane, odmor, proste sobote in nedelje, zaščitna sredstva, prevozi na delo). Takrat, ko je naša generacija iskrala zaposlitev, le-te ni bilo lahko dobiti. Najprej smo se morali 3 mesece priučevati za delo na vseh strojih, šele potem smo bili sprejeti na delo. Mogoče prav zato starejši delavci vse te pridobitve znamo nekoliko bolj ceniti, čeprav smo tudi kdaj godrnjali, da ni vse prav. Po dolgih letih je tako prišel čas, ko se poslavljamo od sodelavcev. Obdarili so naju z lepimi darili, ki naju bodo spominjali nanje. Lepo se zahvaljujeva vsem, ki so nama pripravili in poklonili darila tako lepo in domiselno. Vsem skupaj želiva v bodoče še veliko delovnih uspehov in napredka. Anica Veternik in Justa Fabjan iz tkalnice I Zahvale Ob nenadni izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem VES II in vsem ostalim za zbrano denarno pomoč in izraze sožalja. Nada Tomažič Ob nenadomestljivi izgubi drage mame MARIJE DAGARIN se lepo zahvaljujem vsem sodelavcem za poklonjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Anton Dagarin Ob smrti mojega očeta FRANCA KRŽIŠNIKA se najlepše zahvaljujem sodelavcem VES za podarjeni venec in izraze sožalja. Franc Kržišnik Ob smrti moje mame ANGELE KRŽIŠNIK se lepo zahvaljujem sodelavcem tkalnice I — 1. izmene in sodelavkam tkalnice B za darovano cvetje, spremstvo na njeni zadnji poti ter izraze sožalja. Vsem še enkrat hvala. Franci Kržišnik Ob tragični smrti mojega sina BOŠTJANA ŠTERNA se najlepše zahvaljujem delavkam in delavcem plemenitilni-ce I za cenec in denarno pomoč. Zahvaljujem se vsem, ki so se mu poklonili v tako velikem številu, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala! očka Franc Štern Ob smrti moža in brata KRISTAN VALENTINA se iskreno zahvaljujeva sodelavcem tkalnice I za poklonjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. žena Anica in sestra Slavka Ob smrti moje mame se iskreno zahvljujem za podarjeni venec vsem v adjustimem oddelku obrata I. Tončka Perčič Ob smrti mojega dragega sina DODIČ ZDENKA se vsem iz TOZD tkalnica I iskreno zahvaljujem za izraze sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. oče Alojz Dodič z družino Ob smrti moje drage žene Marije in mame Helene Hladnik se zahvaljujem vsem sodelavcem DE plemenitilnica II za izraze sožalja in podarjeni prispevek v korist Onkološkega instituta. Janez Hladnik Ob smrti moje mame ANGELE KRŽIŠNIK se iskreno zahvaljujem za podarjeni venec vsem v adjustirnem oddelku obrata I. Štefka Peternelj TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva »Tek-stilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Žarko Okorn — predsednik, Marija Varacha — podpredsednik in člani: Lojzka Sušnik, Janez Zrimšek, Anica Kern, Zdravko I Žagar in Marija Hafnar.