Katolški cerkveni list.
V (Vtertik 2K Kimovca.	ŠH.Z10.
M
Scdajni olisir katolike eerkve.
XIII. A v s t r i a n s k o c e s a r s t v o.
II. Ogersko. (.Dalje.)
Kralj Matia* (Mat/a Kanin i4oS—14V0.)
Na perzadevanje Szilaggia so Ogri zdaj 15 Jct stariga Matija lluniada kralja izvolili. Ta je 32 Jct Ogrc modro vladal in je po pravici med njih nar veei kralje peršteti. še zdaj imajo Ogri pregovor: -Kralj Matiaž je mertev, pravica je iimcrla**. Srečen je bil v svojih vojskah, le škoda, de je so v jo moč ho I j v bojih s cesarjem Friderikam l\. s Cehi in Poljaki zapravljal, namest de bi se bil prot Turkam obernil. kterih sultan Mohamed II. jc tistikrat toliko keršanskih dežel posedcl. Koliko jc ta kralj za izobraženje Ogrov skerbel. so priče mnogi učeni, umctalniki in obertniki, ki jih je iz vsih dežel na Ogersko pervabil, vseučcliše v Hudi in sosebno slavna korvinska bukvaruica (biblioteka), ktero je on postavil, t ez 300 mož je na njegove potroške po Evropi bukve nabiralo in prepisovalo.
Po dolgim prepiranji zlasti na svetvanje Štefana Zapolia je bil za njim kralj izvoljen Vladislav II. iz Poljskiga, ki je bil tudi češki kralj. Pod tim kraljem je šlo vse slabši, prepiri med podložnimi, sro-vost, uhožanjc sc jevidilo po vsot, clo kralj večkrat per mizi ni vina imel. in meso je mogel v mesnicah na posodho jemati. — Ker je bila nevarnost od Turkov zmiraj hujši, je bil oslrigoiiski nadškof kardinal Tomaž Ifakaes, ki je ravno v Rim k la-leranskiniu ccrkvenimu zboru šel, pooblasten od papeža pomoči dobiti, ali druziga ni bil dosegel, kakor perpušenje, de bi se ljudje v pridigah k vojski budili, kar jc že sv. Janez Kapistran poprej s tolikim pospeham storil bil. Zgodilo sc je to, leteli so kmetje od vsih strani sktipej in sc imenovali Ku-ruczok od križev. s ktcrimi so bili zaznamvani. Njih vojvod je bil Juri Oosa rojen Scklar. Ker jc vse k njemu hitelo, ni imel skorej kdo delati, plc-nicnitniki so kmete s silo perderževali iu tako je vstal med njimi prepir. Namest de bi bil Oosa svoje derhale zoper Turke peljal, so se te veliko vee po vsi deželi vsule: gorje je bilo vsim graj sinja kam.
ki so jim v roke padli. Požiganje, morjciijc z nar hujšimi martrami se je \ idilo po vsi deželi. Te j strašni černi vojski kone storiti je peršel Janez Zapolia iz Scdmograškiga, kuruci so bili premagani, ujeli glava Juri Oosa vjet (1514). Zapolia je v kazal zdaj Ciganam tron, krono in žeslo iz železa skovati, iu 40 llosatovili služabnikov 15 dni stradati. 15. dan je bilo tih še 1) živih: Oosa jc bil pred njimi na razbeljen tron posajen in z razbeljeno krono kronan. Zdaj jim zapove Zapolia pečene ude živiga llosata jesti. 3 niso liotli in so bili razsekani, družili (i je jedlo in so bili domu spiišcni. Oosa je midčal. le ko so ga lačni glodali, jih je kakor pse zmerjal iu - umeri.
Vladislav II. oženjcii s irancozko prineeznjo Ano. je imel dva otroka l.udovika iu Ano. V I. 1515 je bil peršel na Dunaj k cesarju Maksimi-liauu I, in tukaj je bilo /.govorjeno, de bo Ludo-vik Maksimilianavo vnuknjoMarijo in njen brat Ferdinand Vladislavovo hčer Ano vzel, kar se je bilo poznej v 1. 1521 tudi zgodilo. Kmalo potlej jc Vladislav II. umeri (151(>).
Fajiiiu^lcr vzamejo sloin o«l svoje fare: farmani se pri svojim fajmo-stru pošlo ve.
(Halje iu konec.)
V rek svojo zadnje pridige so bili z. dehanl zbrali besede nedeljskima evangelija: ..Isitc nar popred liuzji^a ..kraljestva in njegove pravice, vse drumo vam bo pri-.,verženo".
Vpeljavo so koj s tem pričeli, de so opomnili, de zadnjikrat govore svojim ovčicam . motovo (udi /.aio. dc bi si pač zadnjib besedi svojima dušnima pastirja ne spozabili. Potem, ko so opomnili, dc so se z veseljem trudili v ovoji službi, so perstopili k namenu svoje poslednje pridige do lder>kih farmauov. ter so še enkrat ponovili posebno važne nauke jim velikokrat dane in skazali , de člov eka le prava pobožnosi. ki se v spol-novanji ljubezni do bližnjima pokaže, večno, pa tudi časno v resnici srečnima storili zamore, zato so seober-nili k vsim htanovam. vsim starostim, obojnima spolu
ter 00 poslusavcam višjim in ni/jim, ozenjenim in 01110-ženim in neožeiijeiiim neomoženim . mladim in starim, ženskim in moškim, posebno pa otrokain. mladenčem in dekletom tiste nauke še enkrat s serčno gorkostjo v spomin vtisvali. ktere so iz lastne pastirske skušnje jim nar potrebniši spoznali.
Ile so pri vsih teh opominjevanjili vedno solze tekle, inende treba ni opomniti. Pa tudi pridigar so bili gi-njeni. posebno bolj k zadnjiiiiu. ko so odpušanja prosili svoje farmane. če so jih kdaj. sc ve de po nevedama, razžalili. in se vsih posebno pa svojih ljubih spove-deneov molitvi perporočevali. Ko so pa potem še vsim 7 milim ^lasain še eno — in sicer zadnjo prošnjo izgo-vorili rekoč: Kadar pa boste slišali novico: vaš nekdanji fajmošter so umcrli. molite za mojo revno dušo tudi takrat in recite: „vecni pokoj mu dodeli, o iiospod , in večna ljuč naj mu sveti, v miru naj počiva, se vzdigne mil jok in le to. de so 7. nekoliko bolj krepko besedo Marijo, prečisto Devico častiti priporočevati~.sebe in svoje farmane v nje priprošnjc izničevati. duhovne, posebno pa prihodnjiga fajmoštra spoštovati. poslušali in ubogati pripororevaii jeli . je ubranilo, de se jok na ves glas po celi cerkvi ni zagnal.
Poleni so še sebe in svoje farmane priproŠnjam pa-tronnv farne cerkve sv. Ilarhare iu sv. Ahacija v molitvi priporočili iu tako končali svojo zadnjo pridigo v Idrii s to prisereno željo, de bi pač li zadnji nauki vsim far-maiiani globoko v senu vtisnjeni ostali.
Blagor dušnimii pastirju, kteri se. kakor v is. čast. Z- Anton Kos. od svojih farmanov posloviti zamore! — Blagor mu. komur se ne more druziga očitati, kakor 1 eci: Predober je bil! preveč je za nas skerbel! tega. kar nam je vse storil. nismo zasluzili! nisiito ^a bili vredni! >« tc slisijo be-«-de . rldria se ni zahvalila in se fii-li ne more zadosti zahvalili svojimu dušnimu pastirju-. —
Ko sim povedal. kako milo so fajmo>tcr poslovili .-c pri svojih fariiianib . naj tudi ob kratkim opomnim se. kako je pa Idria slovo v/cla od svojiga nekdanjiga lic— piizabljiviga fajmoštra. Tega pa ne starim zato. de bi oc tno pohvalil Iderce. temuč veliko vcc zato. ker nam jc t«i dokaz, de sovražniki vere. cerkve in duhov sine. čeravno so veliko veliko, vender >e vsiga niso popačili! -
Idria ve. de v pretakanji milih solz. kterih jc veliko sleklo, ne obstoji »-e vsa Ijubczi.i iu v danost do sv o-ji^a fajmoštra. temu«- j>* prepričana, de prava ljubezin -e v djanje izide. Iii tudi to se je zgodilo.
I.e memo grede opomnim . de so se vse zveste «»v«ice. ktere so se njih se posebni skerbi izročile bile. nd lislihinal ko so z. dehant za terdno dan odhoda od-iMs ili. okoli epovedmee zbrale iu kakor « bele pre«l budno vremeiiam v panjov e svoje tje li.-ale. zadnjic tolažbe polne besede: „pojdi moj sili. pojdi moja lici. v miru. frehi -•» ti odpuscni" šc slisati 1/. u-t svojiga -p«iv eduika.
Kar je gospodu « asa oblajalo od »pov ednice. so ga v to obernili. de so se poslovili se posamezno pri v-iii svojih posebnih prija'li!i iu de so poslednji«- bolnike vse še enkrat obiskali. IV so pa le kolikaj doma bili. je koj h i-a napolnjena bila z l,udi.ii. ki so na dom posamezno hodni . se zalivalieval in poslovljat. ali pa jih še kakosiic — se ve de zadnic pomoči prosit. Viditi je bilo. kakor kadar mravljinci z versljo popotvajo tje, kjer s<> si sladko brano za-ledili. V pravim pomenu ga ni bilo časa. posebno zadnje dni ne. de bi ko^a nc bilo pri njih; le iioc jim |e pušena bila v počitek.
Kako so se jim vdane ovčice posamezno poslovile ne vem. petka večer in sab.»t. jutro od svojima «lra-ziga fajmoštra tudi še očitno slovo vzeti je skoraj cela
fara enoglasno sama od sebe sklenila, fn tudi od tega nekoliko. — V petek popoldan jc hudo nalivati jelo, iu ko bi bilo še bolj deževalo, bi ne bili odstopili od tega kar so enkrat bili sklenili. Ob osmih so v navadi g. dehant večerjat šli; ko se petka večer ta ura bliža, liti neha ; ko pa odbije ura v zvoniku osem , tudi že zvonik sv. Karbare ves v svitlobi stoji. Kaj je bilo? — Iz velike cesarske gostivnice pride okoli 30 bolj premožnih in gospodu vdanih praznično oblečenih mestnja-110v; imel je vsak gorečo baklo v roki: tudi nekaj rudokopov z jamčnimi lučicami sc jim je bilo pridružilo; de več rudokopov ni bilo, je pa ta vzrok, de jih je veliko bilo v delu , ravno toliko pa jih jc na delo šlo, ker je ravno osma večerna ura tudi tistih ena. v kterih se delavci premenujejo. V dva dela se zdele, tako de v sredo sebe godce dobe. in tako, spremljani od tolikanj ljudi, mladih in starih, moških iu ženskih, de sc je vse terlo. gredo po velikim tergu pod gradam proti farovžu: tam v dveh verstah v farovž obernjeni obstoje: godci berž začno igrati lepe , tode žalostno mile viže : ko ti končajo, pevci vkup stopijo in zapojo pesem, nemško sicer, pa lepo pr.merjeno — - tode močno žalostno pesem od ločenja. ktera je vsim poslusavcant globoko v serce seirla in marsiktero oko s solzami napolnila. za pervo odpeto verstico se tisti, ki so bakle v rokah deržali . odkrijejo bakle kvi-ko vzdignejo in milo ..živijo- zaženejo. to je bilo poprijelo tudi vse poslušajoče ljudstvo, kteriga se je bilo tolikanj vkup steklo, de je vse natlačeno po «-esii iu vsili potili pred in okoli farovža stalo : ko ..živijo" potihne, godci milo cutrado narede. med tem pa so bakle vsi v tia navpik ober-njeiic derzali. Kavno tako so storili za drugo in tretjo verstico lepo pete pesmi. To je ze samo na sebi gin-liivo; ker je pa sleherni vedil, dc velja g. dcliautii, kleri so zadnjic prenoč.li v Hrii kakor nje fajmošter. jc tako ginljivo postalo, de ga ni bilo viditi siihiga očesa ; še tistim so solze silile v oci. kteri so le iz same radovednosti z nekako ncvnšljiv ostjo gledali in poslušali. K <-asii Idrije bodi rečeno: le malo je taeili bilo.
Vaj je bilo to še tako lepo viditi. se tako prijetno poslušati žalostno muziko iu milo pet;e. so oči iu ušesa gledavc»v iu poslušavcov vse kaj druziga iskale in drugam bile obernjene. Kam? V farovške okna. ('emu? V oceli se vsakimii serčna želja bere. še enkrat kje v kterim okniu ugledati svojiga fajmoštra. Iii res! ni zastonj tega pričakovala, zakaj po dokončanim petji se kar eno okii i nanagloma odpre . g. dehant pogledajo zbrano množico ter sc ji z milim . mehkim ter ginjeiiim glasam serčno zahvalijo rekoč : ..Tega nisim zaslužil! Zahvalim se vam Iderci pošteni ! Imejte me v spominu ter molite za-mc. tudi jez ne vam pozal-il". Pri teh v pri-mcrjcuim obcutleji izgovorjenih besedah se jc pa vsako, c c tudi kakor kamen terdo serce moglo omehčati. — liodci nektcrc. šc bolj žalostne mile viže. kol so perve bile. zaigrajo, potem se podajo v si z baklami inzjam-niskimi lučicami t je. od kodar so prišli, in po« asu sc tudi ljudstvo ra/.ide: še se niso vsi ra/.sli. je spet dež se v lil. Tako se je petka večer končalo.
Ker sim pa popred opomnil tudi sahotc jutra, naj se od tega kaj povem. — Poldcvcta ura je bila v odhod namenjena iz Idrije v Ljubljano : dež je šel. in vcri-«ler se je kmalo po osmih pred farovžem iu ua cesti, kjer so se mogli peljali g. dehant . spel veliko ljudstva zbralo, še v zadnjič viditi prijazno obličje svojima ljub-Ijeniga pastirja. V očeh se je ljudstvu brala želja, si •lobro in tako globoko njih obraz v spomin vtisniti, dc jim ga nič moglo ne bo izbrisati več vse dni njih življenja. Tudi šolarje so g. direktor vkup poklicali, naj bi tudi oni združeni slovo vzeli od svojiga očeta, kteri sj se tudi pri njih pri zadnjim šolskim izpraševanji vpričo
vsih poslušavcov milo poslovili. — Voznik se je skorej do devetih bil zamudil ter ne prišel po gospoda, in vender jc zbrana množica vse skoz na dežji stoječa ure odhoda čakala in pričakala. Ko voz priderdra. sc gospod dehant vzdignejo iz stanovanja, spremijo jih g. direktor, gg. kaplana, g. beneficiat in cn alomnatar; na farovškim pragu sc pri pcrvim kapelanu, ki so mogli zavolj sv. maše ob desetih doma ostati in varh biti. s solznimi očmi poslove. jitti v roke sežejo, jih objamejo ter kušnejo pričo jokajoče množice, stopijo v kočijo, k njim g. direktor; vozniki poženo in tako se odpeljejo idrii nepozabljivi dušni pastir počasu src«! med verstami zbratiiga ljudstva. — Za njimi se pelje v dveh kočijah nekaj incstnjanov. v zadnji so pa drugi trije duhovni gospodje sedeli , ter vsi spremili svojiga fajmoštra do Vehcrša. — Tje pridši sc g. dehant serčno zahvalijo za to počastenje mestiijanain in svojim nekdanjim duhovnim iovaršem — ti pa tudi še enkrat serčno slovo vzamejo od njih: g. dehant vsakimu posebej v roke sežejo . ter slcherniga poljubijo, poteta stopijo v kočijo, voznik požene. proti Verhniki pelja — spremljevavci pa gledajo za njimi, dokler jih ne zgubc spred oči, potem se s težkim sercam na svoj dom vernejo.
Taka jc bila nasprotna ločitev fajmoštra od farma-nov in farmanov od fajmoštra.
Vem, de me bo očitanje zadelo: čemu sc to tako po širokim in dolgim pripoveduje? popisuje? — Kar človek ljubi, od tega govori raji po dolgim, kakor ob kratkim! To jc moje pervo opravičenjo: drugo pa sledeče: Tako ob dolgim iu širokim jc to pisano tistim. kteri sj vse prizadenejo duhovne past rje ob spoštovanje. ljubezin. zaupanje iu ob vso veljavo pri svoji čedi in farmanc k zaničevanju sv. vere in katolške cerkve pripeljati, v očitni in pred vsim svetam znani dokaz . de. čeravno se vpirajo in trudijo iz vsih svojih moči iu jim jc pri nekterih po sreči izšlo, jim je vender pri večini spodletelo še dozdaj nc samo v naši kranjski deželi, ampak tudi v našim snažnim mcsticu. Hog daj. de bi jim tudi v prihodnje ne preteklo po sreči!
Zdej pa k vsimu zadnjimu tudi tebi. Kranj, še eno besedo Idria reče : Ko bi nevošljivost vsa nekersanska ne bila. bi tebi bila nevošljiva; ker pa vem. de je bra-tovsko ljubezin Jezus v podstavo svoji edinozveličanski veri dal, privošim tu li jest tebi tega. kteriga sim do njegove smerti imeti želela. Imej ga tako dolgo ali še dalje kakor sini ga jest imela . iz serca ti ga privošim, — tode prosim to. poslušaj ga. ubogaj ga. ljubi ga. imej vse svoje zaupanje v njega iu - nc boš sc kesal nikdar! Nikar ga nikdar ne žali ter v žalost ga nikar ne spravljaj in tudi ti bos čutil, čc in kadar boš tudi prisiljen svojimu zdaiijimu dušnimu pastirju reči: riie-kdauji naš gospod'*, kakor jest Idria zdaj . ko ga nimam več. čutim in bom gotovo še čutila, kaj dc sim z njim zgubila. Prosim te še eno. Kranj! popravi ti s svojim lepim llogu dopadljivim zaderžanjem do njega, kar sim zadolžila jest \ vsili dvanajstih letih, pa zdaj mu popraviti več ne morem. V eno samo rano zamorem hladivniga olja vliti in ga tudi hočem s tem. de še enkrat obljubim: Ne pozabiti ne njega, nc njegovih lepih naukov, ne njegovih brezštevilnih dobrot, za ktere mu hočem saj z molitvijo vedno hvaležna biti.
Ker drugači nc morem, saj s tem hočem svojo hvaležnost skazati, dc bom molila zanj. kar mu bo gotovo nar bolj všeč, ker vem. dc je tudi on prepričan od resnice tega, kar sv. llicrouim pravi: „Veliko snu slišal. bral tudi veliko; spomniti se ,.pa vender nikakor ..lic morem, dc bi bil kdaj slišal ali bral, dc jc kdo ..nesrečne smerti umeri, kdor je usmiljen bil do svojiga ..bližnjiga, zakaj tak človek jih ima veliko, ki zanj pro-
sijo ; nemogoče pa je, de bi Hog nc uslišal tolikanj prošečih".
Iz Idrije 5. listopada.
Itnzglecl po kersaiiKkim svetu«
Belgiansko. V Hruselah sc je bratovšina vsta-novila. ktere namen je presveto rešuje Telo neprenehama moliti. Verh tega sc zavežejo udje te bratovšiuc ubogim cerkvam na deželi pomagati. Odkazana jc izbana, kjer se vsi darovi, kise k tistimu hvalevrednimi! namenu skupej spravijo, sprejemajo. Vsak pervi torik v mescu imajo udje te bratovšiuc svojo sv. mašo s pridigo iu splohno sv. obhajilo. Vsako leto sc nar manj 1 frank kr.J v to bratovšino plača. Vsake 3 mesec sc v izbani na pregled izstavi, kar jc bilo v tem času cer-k ve ii i ga orodja, oblačila itd. nabraniga in zdelaniga. Ob enim hojo tudi srenje oznanjene, ki bojo te darove dobile. —•
Francosko. Minister kupčijstvo sc je katolškim duhovnam v Daudaville. Arromanches. Tatnjuin itd. v pismih v imenu cele dežele prav lepo zahvalil za vnemo in nevtrudeiio zatajevanje samiga sebe. ki so ga v do-polnovanji dolžnost svojiga svetila poklica v zadnji koleri razodevali.
\V ii r t c m b c r g. Tudi tukaj so imeli letaš katolški duhovni ekscrcicije. in sicer v llegbahu, iiekdauiim nunskim samostanu. 78 mašnikov je bilo zbranih . med njimi tudi čast. Hotcubiirški škof gosp. Jožef l.ip. I.i-gorian P. Vogel je cksercicijc vodil, njegove pridige so ginile vse prieijoče mašnike. ktere je njegov tovars P. Kicgcr spovedoval. V prieo v elike množice so bile ekscrcicije 1 I. rožnika t. I. končane. Od 1 f». mal. serpana je imela to srečo tudi duhovšina Padcrbornške škofije na Pruskim.
Severna Amerika. Katolški almanah, ki je letaš v Haltimorii na svitlo peršel. pove vee važnih reci od cerkvenih zadev, kterih nektere tukaj naznanimo.
Ila/.un peterih cerkvenih zapoved, ki so v naših katchisiinh. imajo katolčani v severni Ameriki še seto, v kteri je zapovedano h potrebni hrani ( zivezu ) cerkvenih služabnikov pcrpomoci.
Zapoved posta je bolj razlozena, kakor drugod. Post obstoji v te in , se tam bere. de sc ne jedo mesne jedi, in de se na dan le eno kosilo ima ( full mcal). pa nt; pred 12. uro opoldan. Za večerjo je 4. del ko-ila dopušcil. —- Od velikonočni ga obhajila se tam bere: ..Vsak doiiiucten kristjan (t. j. ki sc pameti zave) je pod smcrtiiim greham dolžan . enkrat v letu k spovedi iti iu velikonočno obhajilo prijeti. Kdor tega nc stori, ima smermi «rrch. pade v ekskomunikaciou (izobčenje ) iu zgubi pravico po cerkveni šegi pokopan biti. Skof ima oblast to Kazen naložiti**.
Zastran obiskanja bolnikov: ..V sahotah, pred vc-licimi prazniki iu ob nedeljah naj se inašnik zunaj posebno velike sile nikar k bolnikam lic kliče zavoljo veliko opravil, ki jih te dni v cerkvi ima*'.
V celi severni Ameriki ( združenih deržavali I jc 30 škofij. 3 nadškofje, 27 škofov, 1081 duhovnov. 1073 cerkva. 360 bogoslovcov iu 1 iniljon 233.3>0 katolčanov. Kako lepo v tem delu Amerike katolška vera raste, se vidi iz tega obzira:
l.cto .... Škofije
Duhovni . . . Cerkve
Duhov stiicc ali seminarji
t..... i s 30 1 s 1! 1 is}.",	is I>I«» 1 s;,u
1	11 n; ji	:w :;o :to
«is 1 sti 1 <	smo 100:; 1 os 1
mi 2311 ir»i fin	»o; m »i h 1073
2	!• 13 22	22 2"» 2»
Pra ga. Prečastiti kardinal >varccnbcrg so se na pot podali, de sc bodo sami prepričali, klero mesto na Ceskim dc jc i.ar bolj perpravno za napravo pete škofije.
k on stane 2. kimovca. S noč ob štirih so sc ob-hodnicc. ki tri tedne terpcle. med prazničnim zvo-nenjem končale. Gospod oče Rob je zadnjič zlo gin-Ijivo do ljudstva govoril, ktero je celo cerkev napolnilo. Perjatli iicperjatli spoznajo, de imajo obhodnice silno moč: sovražniki keršanskiga življenja in podporniki verske vnemarnosti pa s svojo jezo pokažejo. kak<» zlo jim je ta moč. ki se je njih brezskerbnost nadjala ni. prekucijske dela skazila.
Berlin. \a kepniskim polji so začeli novo ka-tol-ko cerkev zidati, ki so ji ime sv. Mihela dali. Potrebo druge cerkve so katolčani v Berlinu že da\nej čutili. Peri c li ta bo sicer cerkev na praznim polji Hala, pa se sme upati, de se bo kmalo no\o mesto okoli nje naprav ilo.
O sie ii de. kdor hoče velikih iu lepih katolikih
cerkev vid ti . ....... v Belgijo prit«. V v>ih cerkvah je
dosti lepih p«d b. namalanih in i/, lesa /.rezanih: spovednike. Icce. k'ij>ke klopi >n marsikje zlo uiiietnozdc-lanc. Večidel sc \isoka keršanska misel v njih bere. Tako jc na cm lukajšnih spovednic Marija Magdalena in Marija, Mati ho/ja. vpodobljeua. — Spokornica iu Prccista. pcrbczališc grešnikov; per drugi spovcdnici stoji |»eler zraven Davida, dva spokornika; na tretjo ste naslonjeni dve zen-ki podobi, kterih ena z mečem in tehtnico božjo pravico, ena pa s sidram in plamečim Jezusovim t«crcam v roki upan e spokornika in božje usmiljenje Iiavistujc. To je pac lepo: zakaj ravno v tem nasprotji delo našiga zvelicanja obstoji. ker strah pred sodbo grešnika pretrese, mu upanje odpušenja daje iII ga «»,upanja obvaruje. I.eca lepe velike cerktc jc postavljena na štiri stoječe ženske podobe. ktere štiri poglavitne čednosti poučit mejo. na ktere se mora celo poslopje keršanskiga življenja zidati . h kterimu oznanovavce besede božje neprenehama podhujujc. Per stop-nieali. ktere na le« o peljejo, stojita dva angela, kterih eden roko razprostira kakor govornik iu opumnuje . de duhoven kot božji poslanec govori, eden ima pa perst na ust:h in opominja poslušavcc k t.hi pazljiv osti in resnobni mu premišljevanju.
M o nst er. Tukej se jc družba napravila, ktera ima namen, v veliki cerkvi ranjcimu nadškofu Klemenu Avgustu od Droste-Višering prelepo znamnje: Snemanje Jezusa s križa, postavili, kupo podob bo iz marmora izsekal Aliterman. Miiiisterjaii in nar bolj sloveč podoba r v našim veku.
Dunaj 16. kimovca. kako žalostne dc so naše tiskarne zadeve, se vidi iz zadnjih listov časnika „Zu-sehaucr- in _KriedcnszcitungVrcdnika obeh časnikov Kbersberg in Kou-seau. sta v umazani igri ..Zopf und Hran t" t kita in nevesta) grozno zasramovana. ker sta sc pa neprestrašena moža v svojih listih zoper to zasramovanje po vsi pravici potegnila in pisaču. kar mu jc slo povedala, je ta. po imenu Sitter. zoper častita vrednika tiskarno tožbo pereči. In. kdo bi si mislil: tiskarna sodnija jc obema zapovedala. to tožbo v prihodnjim listu imenovanih časnikov naznanili, kar sc je žc tudi zgodilo. Pac ima zvesti Kbersberg. ko je to to/.bo v svojim listu z vpeljavo naznanil: ..Pisavcc igre, ki so jo v llernalskim gledišu igrali, nam jc narobe svet pokazal in je z oterpnjciiim sercam vrednika lious-eau-la in Kbersberg-a per ti-karni sodnii tožil, de sta ga ra/./.alila — ona. ki bi smela po vsi pravici njega loviti!- Pač sc je čuditi, kako vstavita go^.o-kana tako to/.b«» ozir imeti iu z nar bolj poštenimi dei/av Ijani tako ravnati zamore!
Francosko. Iz Avinjona se piše: Krivovcrski učenik Janez Bovhmie je bil iz Angleškiga na južno Francosko poslan, de bi tam krivoverstvo razširil in v Mar-scljskim mestu družbo napravil. Za to opravilo bi sc mu na leto 3tl.0IMI goldinarjev dalo. Pa komej je v imenovano mesto peršel. kar je sam nagnjenje čutil, v katolško cerkev verniti se: poprijel se je katolškiga duhovna Fcrranda; potem je nekaj tednov sam za sc živel in 31. mal. serpana jc pred Avinjonskim nadškofam kalolško vero molil; ni davnej. kar se je v London podal. perpravit se za zakrament mašnikoviga posvece-vanja. — V Parizu so dve hiši kupili in v to per-pravili. de bodo Jezuiti v njih živeli in otroke učili. Lčencov ne bo manjkalo; popred bi prostora biti ne uteg-ti lo. jih sprejeti. Vikši stanovi že dolgo vseučeliša zanemarjajo. iu željno pereakujejo. de bi ze Jezuiti učiti zaceli. Zoper prekucovavcc Jezuite ua pomoč kličejo. Tudi Thiers je .iezuitam perja 111: vest ga k temu sili: čuti. kol.ko je dhjosti kriv. ki se nad veliko Francozi vitli. — V Marsel jskim mestu podpisujejo prošnjo do deržavniga zbora, dc bi se za btigoklctvino kazni postavile. —-
l.asko. Časnik „Gazzetta tli Milano~ tole perpo-vednje: Znano jc. kako si angleška viadija perzadeva. tle bi sc na Piemonteškim krivoverstvo vpeljalo. Lon-don-ka svetopisemska tlružba vse poskuša, de bise laški katolčani zoper papeževo veljavo vzdignili. Bisnchi-Gioviui-ta je zc za svoje namene dobila, kteri si jc v čast štel. de jc Pija kot orodje zoper Avstrijo naredil: ker se je pa cerkveni poglavar iz mreže, v ktero so ga zapletli, rešil, ta pisač ni nehal katolške vere zasra-movati iii papeževe veljave zaničevati. Po podpihovanji Londonske družbe je Giovini zgodbe papežev spisal, ki so se v mestu Capalogo natisnile, tle bi se po vsim l.aškim razposlale. Papeževa viadija je previdila nevarnosti. ki bi iz taciga branja priti utegnile. Kardinal Lamhruschiiii je kralju gotovo škodljive nasledke naznanil. I.amhraschinitovo pismo je kralja tolikanj ginilo, dc je po posvetovanji z miiiisterstvaiii zapovedal. dc sc mora lombarški begun Bianchi-fiiovini iz Piemontcškiga pobrali. Ta se jc pa poti angleško varstvo podal iu angleški poslanec Abercrombv se ni mudil za hudobneža potegniti se. se ve. ker je angleški vladii po volji delal. Zavoljo tega nasprotovanja mu je bilo pervoljeno, na Piemonteškim ostati poti pogojo. tle bo Turin zapustil in za časnik rOpinioneu nič več ne bo pisal, kar je tudi obljubil. \c vemo, če bo Rimska viadija s tem zadovoljna.
Slavni kardinal Jožef Mezzofanti (rojen l!l. kimovca 1774), ki je 13. sušca 1811) v Rimu umeri, jc 58 jezikov gladko govoril, namreč: albansko, am-harsko, arabsko, aramajsko, angolansko. bulgarsko, celtiško, dansko, armensko (staro in novo), kaldcjsko, katalonsko, kiliško, kineško ali kitajsko, koptiško. ku-raeajsko. kurdiško, hebrejsko, rabinsko, etiopsko, francosko. georško, gerško (staro in novo), ilirsko (ali horvaško-slovensko). hindustansko, angleško, irsko, laško, latinsko, letiško, malajsko, malteško, mongolsko, norveško, holandiško, peguansko, persiansko, poljsko, portugalsko, retiško ( v (iraubiindtnu), rusovsko. češko, samariško, serbsko, cingalsko, sirsko, špansko, švedsko, tamulsko. tartarsko, turško, nemško (z švajcarskimi narečji v red j, madjarsko, valaško ali romunsko in cigansko.
Gosp. Jožef Jenko, korar v \ovimmestu, so 21. t. m. umcrli. kolera jih je v 1 uri vzela. Sploh sc zlo sliši . kako ta šiba v Novimmcstu . v Mernipcči, v Trebiiim, v Sciitjerneji itd. zdaj Ijiuli tepe.
Odgovorni vrednik in zaloznik: Janez Kr. Pogačar. — Natiskar: Jožef Hlaznik v Ljubljani.