MELITTA PIVEC-STELČ

VPLIV VOJNE NA SLOVENSKO KNJIŽNO PRODUKCIJO

Statistični pregled ' A  / ^ ^ }

Vojna se je začela v naših krajih šele leta
1941., v Evropi pa že 1.1939., zato se začenja
naš statistični pregled že s tem letom. S tem
je tudi dosežena kontinuiteta, ker obsega
Statistični pregled slovenskih publi¬
kacij,  objavljen v Spominskem zborniku Slo¬
venije (1939, 262—264), leta 1919—1938. Kakor
tam, je tudi tukaj statistika sestavljena po
gradivu naše Vseučiliške knjižnice oz. roko¬
pisne bibliografije J. Šlebingerja in po istih
rubrikah. Da olajšamo primerjavo, podamo po¬
sebej tudi končne številke za leta 1919—1943.

Obe tabeli potrebujeta prav malo komentarja.

Če pogledamo po vrsti glavne skupine,
vidimo najprej, da so postala izrazito znanstvena dela, kakor filozofska,
pedagoška, pravna, zgodovinska, geografska, etnografska, matematična,
prirodoslovna, medicinska in zbornična, po svoji naravi že tako vedno
maloštevilna, še redkejša. Podobno je z jezikoslovjem in literarno zgo-
dovinp, pa vendar kažeta prehoden porast (1941), ker je izšlo več slo¬
varjev. Umetnostne publikacije so ostale približno pri istih številkah.

Skupina politika in uprava, vedno ena najmočnejših, izkazuje močan
padec, ker so odpadli skoraj vsi spisi politične vsebine. Nabožno slov¬
stvo, tudi ena izmed najmočnejših skupin, je doživelo padec pri po¬
ljudnem, porast pa pri znanstvenem slovstvu (teološke disertacije), ven¬
dar je končno število nižje.

Število leposlovnih publikacij je stalno padalo, v zadnjem letu pa
močno narastlo in preseglo celo prvo vojno leto. To je učinek novih
velikih knjižnih zbirk, ki so v teh letih nastale. Rubrika prevodov pa
kaže, da gre porast pretežno na račun prevodov, le majhen del (pri¬
bližno ena desetina) je izviren. Mladinski spisi, ki so bili vedno izredno
številni, so močno nazadovali. Nazadovale so tudi šolske knjige, pa se
zopet nekoliko popravile.

Vse gospodarske panoge — tehnika, industrija, obrt, trgovina, pro¬
met, gospodinjstvo — pa izkazujejo močan padec števila svojih publi¬
kacij, nujna posledica omejevanja gospodarskega življenja samega, in
prenehanje dobrega dela teh publikacij se zrcali tudi v rubriki brošur.

Isto usodo sta doživeli rubriki šport in varia. V zadnji pride do izraza
tudi prenehanje več tednikov in mesečnikov različne vsebine. Končno
moramo omeniti kot značilnost teh let nekaj dvojezičnih publikacij.

Po vsem tem ni čudno, da dobimo kot končni rezultat močan pa¬
dec slovenske knjižne produkcije  v 1. 1939—1943. Če primer-

329

jamo številke teh vojnih let s številkami let po prejšnji vojni, vidimo,
da je bilo doseženo najvišje število publikacij — 778 — ravno v zad¬
njem predvojnem letu 1938.; v primeri z njim je produkcija 1. 1943. —
360 — padla za več kot 50%. Nadaljnje primerjanje nam tudi kaže,
da ustreza — približno — 1. 1939. letu 1933., 1. 1940. letu 1922., 1. 1941.
letu 1922., 1. 1942. in 1943. pa letu 1919. Skrčena knjižna produkcija
olajšuje statistiki pregled in daje več poroštva za njeno popolnost.
Vendar tudi statistika želi, da bi narodne sile spet našle izraz v večjem
razmahu slovenske knjižne produkcije.

2 .MJU  A*- M'