Erläuterungen zu den Lehrplänen für die Volks- und Bürgerschulen des Mstenlanöes. LMutoruQSM 211 äsu I_6^p!3H6si fOp cliö 3ÜA6M6in6li Vol!<8- Usic! kO^si'Ze^Ien äs 8 LÜ8t6LlÄLä68 IQ äöMsolisi', italisniselisi', slovsniselisi' und ^roatisolisr Zxraolis. (Vsröiksntlielit LiikolZs Lrlasses äes kräsicliums äsr L. k. ^snclssscliulbsköräsll kiir ä^s Lüstenlkwä vom 10. August 1888, 7307 ex 1887.) 2W6it6 H-NklÄgS. ?rsi8, 8ts1k Asbimäsri, 2 Lronsru "VV^isn. Im IvLiserlisk-iioniAliclien Lcliulbüclis^-Vevlsgs. 1896- LoÜoLÄOS^ llruclc ^rl 6°rlscli°k >ll N >°n. LMutsrunIM. vilueiä^ioüi. ^Lxutei. t* 4 Allgemeine Bemerkungen. Oie Vollrsseduls link die ^.uk- ssalie, die Kinder 8ittlicli-reliZiö8 2U 6r2iell6ll, (161'611 tdeittettÜLtjß- keit xn entiviekeln, 816 mit den 2U1' veitsren ^118biIäuNA küC dn8 Oeben erlorderlielien Kennt- W886N und ^6ltiAÜ6Ü6I1 NU82U- 8trttten und die 6rundluZe kür Oeranbildun-; tüelitiKerUen8eIi6n und NitAÜeder de8 Oewein- V686N8 211 8clwlken (8- k Ü68 R6i0Ü8-VoIk88eIl1ll8686k268). Vi6861' ^utzads 6llt8preell6lld vird iw 8- 21 der Lelini- und kli>terrielit8ordn un » g.18 dn8 Aiel aller.l u»'enderxieliun^ ein o d en er, edler Olinrnkter tiexeielinet, 211 Ü6886N ^nbniinullA der Oelirer auk ein ivriürlirikt 8ittlicli68 Ver- lwlten der duMnd, auk I'tlielit- und kdiroglülil, auk Oewein- 8inn, Neiwelienkreundlielilieit und Vkd6rlüllä8li6b6 unau8s686t2t und UIÜ61' ^.NVenduNK aller g686k2lwd erlaubten und pädaZON8oli be- vübrten Nittel binxuivirbon ver- ptliebtet i8t. 80II äl6868 2iel 6riI8tIwtl an868trebt und erreiebt verden, 80 dark der Onterriebt niebt naeb der individueUen XeiMNA 1111 (I dem tlntdünüen de8 Iwb 1'61'8 ertbeilt oder ^ar von cl6w /^ukrille und von äor LiiiAobunZ ä68 ^u§6nblieli68 LdüüiiAiA Aomsrlit veräoir 8onä6rn 68 wu88 d< ni- 8oII)6ii ein äi6 8ÜN26 Iliit6rrirlit8- 26ik Iimkri86 un piano d' ittru- 2ione, cli6 aliliraoei tutto il eorso döll' ill86MNM6llkO 8t6880, 6 teNZU conto ud un tempo dei principi pednZoZiei e delle 68peri6N2s Z 8plosne oparke. kjudski solijonaloga V2gajati mladino tako, da bode nravna in pobožna, ra/vi j a ti ji duševne mori, oskrbovati jo 2 rnanjem in spretnostmi. potrebnimi 2a nadaljno i2obraževanjo v Življenji, in stavljsti temelj 2a odgojo vrlib ljudi in državljanov (§. i drž. 2akona 2a ljuske solo). Obvonito oparko. 2adatak jo puöke skolo od- gojiti djoou eudorodno i na¬ bojno, rarviti u njoj dusovnu snagu. dati joj nauke i umjeeo, da so može daljo naobrarivati 2L život, udariti temelj 2a odgoj vrlib ljudi i članova ljudsko 2a- jodnieo (A. 1. državnog 2akona o puekik skolab). V tom smislu so 2a2namujo v Z. 21 sols. in uenega roda smoter vso mladostno (prvo) od- gojo odkrit, blag 2naeaj. Utrjevati naj 2aöno uöitelj 2naeaj 8 tom, da vodno in s pomočjo vsob 2a- konito privoljonik in pedagogieno xri2llgnib srodstov dola na to, da se mladina privadi 2aros lopsmu vodenju in so rave svojib dolžnosti, svojo easti in občno skupnosti, da se ji vrbudi elo- vokoljukjo in domoljubje. Ivdnr so koeo rosno poganjati 2a ta namon in ga dosoei, no «mo uoiti toliko po osebnem svojem nagnjenji in po svoji volji ali velo ravnajo so po po- «amo2nib slueajik in po tem, kar so tisti trenotok umisli, temvoe po uenem n a or tu, v katorem 86 ves eas podueovanja v isti meri orir jemlje na pedagogieno nauko in na skušnje, v soli pri¬ dobljeno. kleni naert doloeujo kroma tomu 2adatku piše so u 8- -1. skolskoga i naukovnoga pravilnika, da jo svrba svoga odgoja mladoži otvoron, plonionit 2naeaj. va tomu put prokrei, dužan jo uöitolj neumorno na- stojati, da so mladež pravo eudo- rodno ponaša, da euti, sto jo dužnost, sto öast, da 2nado, sto jo občinstvo ljudsko, da obljubi ljudo i domovinu. krosto je uči¬ telju 2a to svo upotrebiti. sto 2akon dopusta i podagogija 2a dobro spornajo. Xastojoe orbiljno o tom i koteei to postignuti, no smijo uöitelj podueavati, kako niu jo poöudnijo, kako mu so svidi, kako mu eas ili puka prilika nanese, veö treba da je temelj obuko 2a eielo vriemo naueanja ueevna osnova, osnovana na pedagogiki i na i2kustvu i2 skole. k a osnova ima omedja- siti nauk svakoga prodmota pre¬ ma svrbi puekik skola, uskladiti tt Lckulo Z6inaekt6ll vrkakrunZon ZloiekinäkiZ korüekÄektiMnäer 1/6 krp laii /unrunäg Aslggt V6rä6N. ^utzako ä6886lb6ll ist 68, ä6ll I7ntorriekt88to6' lil člen einzelnen v6krA686N8tällä6n mit Vuek8iekt nul äio 2voek6 äor Vo1k88ekul6 im klII^6M6ilI6N ab- 2Ugr6N26N, ä6N86lken äor all- wäkliek lort8ekr6it6llä6n Lnt- iviekkinA cl6r 8ekiil6r an?upa886n unä äemgemäl.» auk äie ein^eliikn 0I3886N unä ^KtKeilnNZOll äor Volk88ekul6 2N Vtzrtkkilen, äio in ieäsm Ilnt6rriekt8kaek6 aus .j6cl6r Ltutk 211 orreiekonäon vokr^iolo 86NÄU nnä b68tilliint 211 k6/6iekii6n nncl ,jeä6m IIntorriekteriivoiAO äio 8t6lkiNA in äsm OrAani8inu8 äer Volk88ekul6 oinüuranillon, iveleke 6r Zemäk äor iliin inll6V0kn6ll- äon LiläunA86l6in6nt6 unä naek 86IN6M ^ntdeilo an äkr VÖ8UNA 6 ob626 I)2d- skv ill 216Z6828K6 solo *). tnäi 2Üito1)i 2i2)ib Kol 81 12026)0 po- 826ti 12 2)ib Pl'6mi8lok8 vredno 2i6tocbe28 28vodÜ8, xo kstsrib im3)0 ixvojkti iiöiio 28ört6, 23- 2162)626 28 8V0)6 solo. kriporoco 86 )i2i tore), 23) 26820 in Iiotoiiko p26ud32)3)0 8l6äö66 öloilko. 81islleöi nspuloi vrisdo 2 8V6OI ob86^2 28 uesvmi 0820VII 28 skolo oä 08821 232- roäo oböo P2ÖK6 i 823dj328ko skol.6 *) 211 8llI2it äo i uöit6l)62I »i/ill skolo 28 i2vrsiv82)6 206VII6 0820V6 2)iboV6 skolo. Loto 86 P26PO2268)2 8VI21 26it6l)6m 28 'sto bol)2 p028b2. 0 lnotki'inskoni)62ikli. 17662)6 2I8t6li28k688 )62lK3 )6 P28V0 826äis66 V862I2 POtluKu V 1)Ilä8ki soll. kolsZ V620282K8 ) 6 t3 ul< 28)iw62it2isi 126ä V862I, kor im3, Iiöiti I)ud8k3 sol8. 66 d066 todoj Iiöitsl) äo86öi 8vrbo clolO662O PO 26nill 2861'tib, trobo 212 )6 26820 12 morljivo P262lis- l)6V8ti, K3K0 86 1218 28V28ti Pli t6I2 POlluKlI. Uatorinskl.joxik. 0duk8 2I8t6ri28kOZ8 )62lk8 )68t 8i'6clist6 obliko 2 puekib skolob. 028 ) 6 22 V)620282K 28)- 2»3M6Iliti)i, 23)t621 i 23)ob86221)i 282k 2 xilöko) skob. I, bo c' 6 li 86 PO8tiZ22ti, sto )6 2 nöovlbb 0820V8K P20P18820, trobo 02bil)20 2ii8bti, kako 86 1218 pri to) obnei r8äiti. 12 PO66tk8 )6 Ilöit6l)2 P26- 2I8A8ti 2I20A0 t,623V; K8)ti 26626i 2i80 V8)62i niti rodo, 2iti P82- I)iV08ti : P28V 2iolo 80 s6 8PO8Ob2i 28 OP82OV82)6 i2 2lis- 1)62)6; 8V0)6 2li8Ü i22828)0 l6 V 8V0)621 ä02I80621 231'66)j. i2 Z6 to 2)ib Kovor)62)6 )6 8Ü20 borno V ll686clab i2 P8 2iö k8) )8820 i2 doloöno. *) 61s) »Lreäbo M». 2Ä bZZoeLSt)« ill llLllk oä 8. Mllijs, 1883, stöv. 10.618, IV. Odi28b, k8ä 2öit6l) P00216 POällö8V8ti, t62ko 212 )6 8tOA8, sto 266I26i 2i82 28vikli 2iti uroäib biti, 2iti p82iti; 2 nM )6 20I'l)iv08t i 8bv8t1)iv08t V60M8 2I8lo r82vit8; 02i 86 228ä2 i2- 282iti 83210 2 282)60)2 8 i toko 122322)26 86, I23.lo PO228)2 riOÄ, 8V6 2P21 )6 26)8820, 8V6 26- OP26di6l)62O. (II. llLröäbu illillistarstva rs, bo- A08tov)s i NS8tLVU oä 8. Iipn)s, 1883, br. 10.618, IV. 12 o lin 6 LIarlmit und 868timmtlleit. Osr Delirer muss 68 sieb dalier 2111' i1ukAal>6 8teÜ6U, in ä6ll Xinderii 8okort nacdi ilirem 8iii- tritte in die 8elinle da8 Int6i'6886 kür den Diiterrielit 211 veelmu, 816 2iir ,VulmerI<8amlieit und OrdmiiiF 2U Zevölmöii, ikre un- klareii Vor8tellungen 2iir 8e- 8timmtlieit 211 brinAeii, ditz rieli- kiAM veiter 211 bilden und den Lr6i8 Ü6r86lb6ll 211 erweitern, iln'6v ^Vort86Üat2 211 vermebren und 816 in der eorreeten, der 8ebrikt8praebe 6iA6N6ii^.ii8druel!8- 1V6I86 211 ÜÜ6I1. Da da8 Inter6886 de8 Nen- 8eÜ6n, vie überbaupt da8 venkeii und 8preeb6ii dureli die eln- 8ebanunZ6n auZöreßt vird, 8v ist 68 natürlieb, da88 der 8ebr6r den 6r8ten ldnterriebt mit dsm Hn80l>SUUNg8UNt6MCllt8 bOAinne und dönmslben, bevor 61' mit 86inen 8cbülern 211m kNMlltlioben 8e86unt6rriebt6 übsrZebt, liingers 2eit ividme. Vi6 8eil1li6, da8 llau8, Ü61' 80k. der Oartein die 8tra6e, da8 Deld, die Ibiere, die ?ilaii2en, di6 8e8ebaktiFun»en derlVlen8elum verden dem 8ebrer uner8eböpk- lieben 8tokk 211 ^N8ebauun88- und 8praebübun»en kür 8ein6 8ebüler bieten. 86i der ^118Vaili Ü68 8totk68 kür cli686ii Iliitbrrieiit V6rknür6 ä6r 86Ür6r 2i6lÜ6vu88t iiini uneii 6Üi6r i>Icinmül.>i,ü6u /Vnorüii unZ. 8i6Ü6i imt 6r äis V6rüültiii886, in Ü6N611 äi6 8eüül6r loden, ilire 8n88uiiF8Ür8kt und iürs 8nt- vickeiunA 8orßküitiZ 211 berüek- 8ieütioen. Lr 86Ü6 von dem IVnür- U6ÜM1111A8- und 8rkuiirimZ8irr6i86 8 pern ii mue8trn 8i proporrü di eeeiture nei knneinlli iuter6886 per 1' in868N!linento 6 di nvv622Liii M' Ltt6L2ioii6 6 ali' ordine ün dai primi Ziorni di 8euoln; di rendere preei86 ie loro rg,ppr686iitÄ2ic>ui von eliiure, di 8viiuppnre ed ampiiare 16 Ziu8te> di arrieeüirli di parole 6 di 686reitarii nei modi xropri della lin»un 8eritta. 8ieeom6 8ono le mtiii2iom c>ii6ll6 elie eeeitnno la vn-die/xL di 8aper6, 6 in generale ii p6ii- 8i6io 6 la paroia, eouverrä elie I xrimordi dell' iu86Kllameiito 8i kondino 8iilla intuirione, g ;>enö Il ma68tro vi 8i kermi a limgo prima di proeedere alla lettiira. 8a 8eiiola, la ea8a, il eortile, il Ziardmo, la 8trada, la eampagna, Zli an i in ali, le piaute, le oeeupa- 2ioni deZIi uomini daraimo al ma68tro in68anrildle materia ad 68ereitare gli 8oolari veli' O88er- vare 6 nei parlare. 8 iiello 806Zli6re la materia relativa il mae8tro non perda di vi8ta il 8uo 860PO, e la di8ponM per »radi. Dovra kar ra »ione delle eomlmioni in eni vivono i kaneinlli, della loro eapaeita iiitellettuale e del loro 8viluppo. l'renda le mo886 dalla 8ksra delle p6re62iovi 6 delle 68p6rieii26 - 13 - Ualoga učiteljeva mora torej biti, äa ueeneem ir pocetka vzbuja ljubezen bo uka, ba M navabi reäa in pazljivosti, äa popravi in äoloci nejasne, a balj e raxvija pravo in jasno misli ter siri otrokom obzorje, ba njib besebni rmklab množi in jib vabi govoriti, kakor ^abteva književni jkM. Učitelju je nastojati, ba bjocu obmab, Karl skolu pola^iti pocmu, nauk rianima, ba buäu padiva i ba na reb priviknu; mora pikove nejasno proboebe raz¬ jasniti. to jasne u njib stvarati; mora jim rieei množiti- i učiti jib pravilno so prema književ- nomn jeziku mra^ivati. Kor so vzbuja v človeku ljubezen bo kako reci, kakor splob V86 lljogovo mišljenje in govorjenje, po narorib,je naravno, ba 2acne učitelj r: narornim ukom, in ba se ba!jo časa ž njim davi, preäno preiäo k pravemu draluemu uku. Lola, kisa, bvorisce, vrt, cesta, polje, živali, rastline, bela človeška ponujajo učitelju obil¬ nega grabiva xa naborne in go¬ vorne vaje nj ego vib učenčev. I'ri izbiranji grabiva naj učitelj glecla na učni smoter in primerno razvrstitev. O-ura naj se pri tem tubi na okoliščine, v katerib žive ueenei, na njib sposobnost in njib razvoj. ?ricno naj s tem, kar je uče¬ nec že sam vibel, skusil in bo¬ ber so pako u eovjeka Zani¬ manje kao u obcio mišljenje i govor vrenjem pobubjuje, to ee učitelj početi pobueavati u rornoj obuoi I tako bulje vremena, prije nego Ii na pravu pobuku preb j o, sa svojimi ueonici prebaviti. 8kola, kuca, bvoristo, vrt, cesta, polje, živine, biline, Zani¬ manje Stanovnika: sve to c e se motriti, svim tim učit ee uöitelj učenike govoriti. 6rabivo pri toj obuci i/abenb prema svrbi obuke i po stanovitoj osnovi. Obariraj 86 na to, kako uceniei živu, koliko pojme i kako su razviti. kocimlji s onim, sto su uče¬ niki ^amjetili i izkusili te njim 15 živel, in, 66 je 16 mogoče, naj po- kaŽ6 MU reei, 0 katerib ima go¬ voriti. Obrazci in podobe naj 86 zlasti izprva radij 0 i6 tedaj, 66 ni pravi d stvari, ali pa v to svrko, 6a 86 U66I160 lažje spomni toga, kar je 26 videl. Ilazkazovaje 8tvari, naj obra- ča učitelj pozornost učencev na bistvene znake; va
  • beilsauisteic Bin Kuss au üben. LeblielLben vird im 8iuno dö8 boben Ninisterial - Erlasses vom 5. ^pril 1878, 2. 5316, bemerkt, dass Desestüeke aus «len llealien iu den 8praeb- uuterrielitsstundeo nur dann au bebandeln sind, venn deren Inlialt dureb eine saebgemäke Lebandlung in den kür die Realien bestimmten Debrstunden den 8ebülern sebon erklärt morden ist. ^Venn die mit dem /Vn- sobauungsunterriebte verbunde¬ nen Lpreebübungen und ein verständiges Besen geeignet sind, den Ideenreiebtbum und den ^Vortsebata der Lebüler au ver- mebren und ibnen Devandtbeit mente spiegati. B nel legger xoesie si osservino il metro, la rima ; non si traseuri pero l' ae- oento oratorio. tzuesto si laeeia sentire, sonxa negligere il ritmo inerente al metro. Dal primo anno in poi si kaoeiano imparare a memoria brani seeiti e oonvenientemente sxiegati; le poesie, oltre ebe spiegate, devono essere state prima ridotte in prosa dagli seolari; poi le porgano eon garbo. la insegnamento trattato in tal guisa non poträ ebe iuüuire nel modo piü proiieuo sulia eoltura religiosa, morale, estetiea ed intellettuale degli seolari. In 6ns si osserva a senso del¬ l' ordinanöa ministeriale 5 Aprile 1878, Rr, 5316, obe nell' ora d' istru^ions nella lingua non si P088ONO eomprendere brani di lettura risguardanti altro oggetto di studio, se non quando il loro eontenuto sia stato giä spiegato nell' ora d' istrn/ione stabilita pel detto oggetto. 8e gli eserei/l di lingua uniti all' istru/ione intuitiva e la lettura ben eowpresa giovano ad ampliare la rieebe^^a delle ides e delle parole, ed a pro- mnovsre la lranelie^a nel por- gere, I' inlklligenrs grammatiesle 23 in stik (rima) ne smeta biti v kvar govornemu naglasu; na go¬ vorni naglas naj 86 pazi, PL os, da bi trpel ritmus, opirajoč 86 na merilo. klaj 86 PL /6 0(1 prvega leta naprej zakteva, da 86 učenei UL pamet 1166 uzornik beril, raz- loženik kakor smo rekli, ker je to neobkodno potrebno, da se spomin krepi in vadi. Isto veha o pesnik, katere naj se poprej razlože po obliki in vsebini, in katere naj potem učenci v neve¬ zani besedi ponavljajo ter slednjič vzgledno govore. kadi in j er6 stika niti radi sroka nema se zanemariti na- glssak govora; na ovaj ima se paziti a ipak nema 86 kvariti ritam. Da se ojača pamtenje, imaju se ,jnr n prvoj godini učiti na pamet uzor-stiva, koja su se na rečeni način razjasnila, ko valja i o pjesmak, Koje si im prhe po obliko i sadržaju raz- jasnio. Koje su učenici n ne¬ vezanem slogu pripoviedali, a zatira ib imajn uzorno besjediti. Ilplival bode kaj dobro tak bralni uk na versko in nravno, na estetično in duševno izobra¬ ževanje učencev. k koncu je z ozirom na v. ministerski ukaz z dne 8. aprila 1878, štev. 5316, se omeniti, da se smejo berila, tičoča se realij. v urak odločenik jezikovnemu poduku, obravnavati le tedaj, če jik je učitelj stvarno že poprej razpravljal in pojasnil v urak, realijam odmenjevik. kakovo podučavanje za stalno ee djelovati na vjersko, čudo- redno, estitično i umno uzgo- Isnje. konačno se pripominje, da se po ministerijalnoj naredbi 5. trav- nja 1878, br. 5316, Ztiva realnoga sadržsja samo tada razpravljati mogu, ksda se je taj sadržaj jur u urak opredieljenik za re¬ alne predmete učenikom stvarno razpravio i razjasnio. ko govornik vajak, združenik z nazornim podukom, in po raz¬ umnem branji se množi bogastvo misli in besedni zaklad in po¬ staja govor učeneem gibčen; ne- obkodno potrebno pa je to, da jezik slovnično razumijo, da se ^ko se vježbami u govoru po zornoj obuei i razumnim či- tanjem pojmovi i rieči učenika pomnožuju i ako se tim nauči pravilno izrazivati se, to mu je neobkodno potrebito, da se upozna sa slovnieom, koče li na- 24 im 8pilloldioli6ll ^.iwdiuoko 2u veileiliell, so i8t llss gigmmstisvke Veisiänllnjs doi Lpiaolio 2ui LrriolullK doi Lonootdoit iw 8okiiktlieli6ll (d6d8iikou8ii8dill(d<6 8o^vio 2ui IlilllNFUll^ dei Lo- dollll lillMll 110» tz M6I10 Q6668- 8lliill »6 oZlli 86o1aio per 88,- 1)6181 68plilllO16 ooiiottllnmilto ill i8oiitto, 6 PSI161166181 6llpll66 äi 8lllil6 8(1 UU8 80llolll modill. (01- äi»kui/L miiii8t6ii8l6 5 iVpiilo 1878 M. 5316). IlllliZUllA -WM 6ldo!N'Siol)6ll ös- 8UO,llO 6ill61 Uitt6l80dul6 1ül)sd6ll 8ellül61 6111 IM8l)1V618li(l!l68 Zo¬ ll ürk» 18, (Nilli8t6lilll-Ll1ll88 voll) 5. Lpiil 1878, 2. 5316.) i4b6i ä6i gi-smmaiisokö l.ekn- stoff II1U88 dsZISll^t moidon mit Iliiclisiolit 8ui' 6io i4utzlll)6 668 8p18olmnt61liolli,68 811 661 Vollr8- 8olmlo Ulld Mik dem 8pi8(di86k8t/. übsi lvololioii di6 Limloi V61- küZ6ll; 6io Volk88oliul6 bellll- 8j)imdlt k6illS8W6A8 VoIl8tlllldiA- 101 8 pooo 60ll66lltli08M6llt6 8lldo. Mllpli- MwLdlioli 0Oll06lltii80l) oivvoltoin. Die Ll80ll6illUllA6ll und 6686t26 d6i 1Vllltt6i8pim:Im duii'611 doll 8ol)ül6ill lliolit als 6 i, IV88 I'oiÜ868 Ül)61lllitt6lt, Iioell 8,18 todt68 H6A6lV6lZ dem 66d80lltlli880 eiugopidAt V6ld6ll; sie 80ll6ll violmolii mit LellütöUllZ voll Z6868tüolr6ll od61 llll dem l6l)6ll- diZOll 8pi8oIi80l)8tLO dm Lilldoi 8i blldi P61Ö oll6 i foiio- M6lli 6 16 l6Mi 11(618 1ill^U8 »18- 161118 llOll 80110 d» P1686llt818i 3,Z1i 8O,ol8ii 60M6 Ull lllido soiM8- Ü8M0 da iwpiilli6i6 llollo lli6- llioiia, 0 60ll!6 Ull 60llZ6M0 di 16Z0ls llioito; 8llüi 8i 8806lld8 doll» P18tio8 8ll» tooiioo, i806lldo I8vvi88io lli t'lllloilllli lll logolll olm 8i vuolo 8tlldilii6 ill Ullll 86iis 25 talce navadijo svoje misli pis¬ meno pravilno izraževati in da postanejo sposobni prestopiti v srednjo solo in vspesno v njo,j na- predovati. (Ninist. razp. 5. aprila 1878, štev. 5316). učiti so pravilno svoj 6 misli pisati i boju srednju skolu polasti (ministerijalna naredba 5. travnja 1818, dr. 5316). 8Iovnioni poduk pa 86 mora omejiti, in to 2 ozirom na nalogo jezikovnega pocinka v ljudski soli in L ozirom na bogastvo v je- ziku, s katerim otroci razpola- gajo; ljudska sola nikakor N6 zabteva, da bi morala biti ob¬ ravnava slovničnega ueiva in pod¬ uka popolna; kajti uk, predaleč segajoč, kateremu uspeb ni Zago¬ tovljen, je nestalnosti v tem oziru prav tako labko kriv, kakor uk, ki je preveč omejen. V ljudskej soli se ne sms ueiti slovnica strogo sistematično, teoretično; razni oddelki slov¬ nice naj se obravnavajo po vseb stopinj ab drugi 2 drugim tako, da se znanje učenčev po časi koncentrično siri. krikazni in pravila materin¬ ščine se ne smejo podajati učen¬ cem kot kaj dovršenega, ne smejo se jim v glavo ubijati kot gola, mrtva pravila, temveč ueenei jib morajo sami kot nekaj Zakonitega, oboe veljav» ega, na celi vrsti sorodnik jezikovnib pri¬ kazni opazovati, spoznati in izpe¬ ljati in to na podlagi beril ali pa živega otroškega govora. 2a- Llovnics ima se oinedjssiti po svrbi ob uk e jezika u puckoj skoli i po bogatstvu jetika, Koje djeea posjeduju; u puökoj skoli nema se gledati na to, .da se slovnica savrseno predaje, j er se nestalnost u tom obziru cesto prouzrocuje preobširnem obukom i tako vorn, kojom se svrba ne dostiže, kao takodjer prevet ome- djasenom. II glavnom nema se u puckoj skoli slovnica strogo sistematioki niti teoretieki podueavati; razne cesti njezine imaju se u svib urab o k uk e jedna u? drugu raz¬ pravljati tako, da se Manje učenika sve vise koncentrično siri. boja vi i Zakoni materinskega j Mika nemaj u se učenikom kao uje sto savrsena priobčiti, niti kao mrtva pravila u pamet utuei; oni se moraju porabom stiva ili živim bogatstvom jetičnim djece razvijati, ucenici imaju jib prema zakonom u stanovitom redu srod- nib jezienib pojava opažati, upo- znavati i izvadjati. Ua taj način naučeni zakoni materinskega je- 26 entwickelt, als klas Oesetxmäkige an einer Leibe gleiobartigor 8 p ra ob o rs ob o i n un g e n von klon 8ebulern selbst beobacbtet, er- kannt und abgeleitet werden. Wenn dis Volkssebule bior wie boi andoron Oogenständen wissensebaktlicbe 8v8temstik aus- sokliekt, so will damit keineswegs dor Llanlosigkeit in ^uswabl und ^norcinnng «rammatisebon kebr- stoiles das lVort geredet werben, vor Oebrer muss violmebr vom Loginno an boxügliob dos Oebr- ganges von einem Listom ge- ioitot soin; er wird niebt willkürlieb bald dieses, bald Mi08 betreiben, sondern daraut aebten, dass die 8ebüler naeb und naeb xu einer xusammen- bängenden Kenntnis der 8pracb- gesetxe gelangen. Oer gramma- tisobs Ilnterricbt wird, wie bereits erwäbnt, an das Oesebucb und an Helles Lxraebmateriais snknupten, über welcbes die Linder vorkügon. Lei anslvtisclier Lebandluvg eines Oesestückes aber dark niebt auk alle moglicben, sieb eben darbietenden Oebren der Orammatik Ledaebt ge¬ nommen werden, weleber Vorgang nur den Lrkolg batte, den 8rindern die Oernkreudigkeit xu benebmen, sondern es wird sieb die Le- traebtung nur auk eine Oruppo von Zpracbersedeinungen, auk ganx bestimmte 8pracbkormen xu besobranken baben. ^Vo das Oesebucb biexu geeignete Oese- stucke nickt bietet, ist es 8aebe des Oekrers, an einer Leibe inbaltlieb xusawmenb äugender Musterbeispiele ein bestimmtes Oosotx xur ^nsebauung und xum di korms o di loeuxioni owogonoe kaeondola intendere in esse e da esse derivare, traendo xartito dei brani cbe leggono, e della lingua ebs parla no. Oenebö la seuola populäre non awmetta metodo seientibeo, ne per l' insegnamento della lingua materna, ne per Mello d' altre materis, non ne vieue tuttavia menomamente ebe il maestro xossa laseiarsi andare alla Ventura nella seelta e nella clisposixioue della materia. Obe anxi egli deve Ln da xrineipio attenorsi ad un sistema, e non trattare a cs priori» or d' uns, eosa or d' un' altra, ma badare ebe gli seolari perveugano a poeo a poeo ad una cognixiono ordi¬ nata dei preeetti della lingua. I'igli, eonie ku giä detto, argo- mento all' istruxione, grammati- eale dal libro di lettura e da q uol tanto di lingua ebe i kaneiulli mostrano di xossedere psrlando. Orattando un brano di let¬ tura, non si metta msno a tutti gli avvertimenti grammaticali, ebe si ollrono, looobo karobko pordere sgli seolari 1' amore allo studio, ma il docente si limiti ad un detorminato gruppo di korme, o di regele. Ove il libro di lettura non presenti dei poxxi adatti, ö row- xito del maestro di mostrare o kar intendere una data regola mediante un numero di esempi 27 kom materinZcins, Kalorik 86 uco- noc na tak nacin zavoda, naj 86 V8ako toliko skupijo ; potom jik bo M0M66 msj 80boj ZV6- zati, spregledovati ill ol>ravnavati. 06 prav ljudska Zola, kakor pri drugik prodmotik, tudi v tora llKll izkijuöujo. znanstveno sisto- matiko, naj niköo no misli, da 86 ima postopati brez naerta glede izbiro in uredbe slovnir- nega gradiva. koitolj 8i viors marvoö Lo brž od začetka svo- joga uka nsrociiti sistom, ki naj mu kodo vodilo ; oll 86 06 smo ukvarjati zdaj 8 tom, zdaj 2 onim, temvoö mors paziti, da 8i ucon- ci 8 casom pridobo dobro uro¬ čno znanjo jozikovnilr pravil, slovnični poduk naj 86 opira, kakor smo 26 omonili, na borilo ill oa ono j62ikovoo gradivo, ki ga otroci 26 imajo. kri analitični obravnavi ka¬ kšna borila pa ni podati na vsakerZna slovniöua pravila, ki so uöitolju ponujajo, kor to bi utoguilo spraviti uöonoe le ob veselje do užonja, ampak ^do¬ voljen naj bodo 2 določeno sku¬ pino j62ikovnib xrika2ni, 2 jozi- kovnimi oblikami, natančno do- loöonimi. l6 Ü68 6ele86N6N vseli be- 8timulten 6e8ielit8puliüten, ill einer von cleni (lange clk8 1,686- 8iuei<08 abcveielieliclen 1Vei86, oäer ciie /U8aminenka88euäe Le- liancliung äe8 Illlislt68 melirerer mit einanäer in Verbinäung etekenäer l,6868tüelce, oclsr (Iin- korwungen gegebener Oar- 8te1Iungen (Vervanälung äer ciilueteil Keäe in ciie inäiiceete, IVieciergabe Ü68 lnbalt68 ocier Oeclankengangee von (lscliebten n. cigl.), über8ie!itijebe Inkalt8- angaben u. 8. v. aukgetragen veräen, iveräen äieae allinäkliek clsliin gelübrt, sn8 einer Heike von (leäanksn über einen be- 8tiinniten 6egen8tanä ein voki- A6orciii6t68 dan^es ker2U8t6ll6n. ^ber niekt nur meiir ober iveniger kreis Reproäuetion cioe Hllkerriokt88tokk68 eollen cien Inkalt äer eekriktlieken ^ukeät^e sn Volk88okul6n biläen; clen Lebülern 8oll snek (lelegenbeit geboten veräen, 86lb8terlebt6 Lreignisee cisr/usteiien, äa8, vse 8ie geeekaut unä erkakren Kaken, in 8elb8t6rkunäen6n Normen iviecler-lugeben, keimieeko Litton nnci Kebrsuebe /u boeebreiben, äieiturs 8u brani äi lettnra ana- loglii, letti e exiogati. L86reitati8i poi cjuanto bs8ti in qu68to geners äi rixroän^iono, i giovinotti po- tranno Äg6volwent6 xs88ar6 aä un' 68pO8i2iov6 piü libera eon- si8t6nte in eiö oko, xo8to il eon- eetto s äotorwinati i punti äs 8volger8i, Io 68primano in nuove korrno. ,V M68t0 PUNtO gli 6861'- oirli pronäoranno asxotto piü va- riato. II 86N80 äöllo letturo poträ venir riproäotto in oräins äi- V6N80 äa quelio äel t68to; 8i potranno rsecorro in un ooinpo- nini6nto 8olo i eoneotti äi xa- roeeki brani äel teeto ebe etiano in roeiproea relativne ; karo äsllo niutaÄoni nslie kornis rapxre- 8sntative, coin6 earebbe vol- tare un äioeorM äirotto in in- inäiretto, una poeÄa in proaa; kar eoinpenä! e ooai via. ?er tai rnoäo i giovinotti vorranno gra- äatamente ainmaoetrati a äi8- xorrs una eeris äi eoneetti in un tutto ben oräinato. Del reato non eonverrä liini- tare il eoiupito äsi eowponinienti aä una riproäuräons piü o ineno iibsra äi eo8s irnparate a 8euola, nia 8i äovra porgere agli eoolari oeeaeiono äi narrare äsi ea8i avvenuti a loro 8ts88i, inipisgan- äovi korni«! äi loro propria inven- Äone, äi ä68erivere eoetunii patri, äi raeeontare leggsnäo e kavole, s via äi8oorrelläo. 37 v tom naeinu reprodukcije Ls dovolj utesni, ns liocle ueitelju toLko, navaditi jib, da kako rnano in določeno vsebino, kako vrsto misli Lo poprej ustanovljeno, po svojo v nove odliko spravno, t. j. 2 lastnimi besedami ^axiLojo. 8 tom, da so uöoneom na¬ laga ponoviti 2 äoloöonib stali se, Kar so brali, in sieor po drugem roäu, kakor je v knjigi, ali da so jim nalaga skupiti, Kar jo v mnogib med seboj rveranik borilnib odlomkib, ali prenaro- jati sestavke (n. pr. prominjati direktni ^0vor v indirektni, po¬ navljati vsobino pesmi ali v njib i/raLeno misli xo redu i. t. d.), da so od njib rabteva pregled vsobino t. j. kratok posnotok toga ali totza sostavka i t. d. — dajo so jim navodilo, äa pridejo söasoma äo toga, äa spravijo vso misli, ki M imajo o kaki rosi, v äobro urojsno coloto. nik tim naeinom äobro uvjeL- bao misli napisivati, onäa eo rnoöi ber: poteLkoeo sloboänijo pisati pisun samostojno n novom obliku stanoviti saärLaj ur prijo torno ustanovljoni nir misli. Lako eo so preei k sloboänomu pisanju, to jo posao uöitoljov. T'im, Zto no imati ueonioi po oproäioljonu stanovistu ponoviti ono, Zto su öitali, ärugim roäom nogo li jo u Ztivu rabiljeLono; ili suvislo rarpraviti saärLaj veeib stiva moäjusobom voranib; ili proiuaöiti naöin proäorivanja (promiouiti travni govor u ne- irravni, ponoviti saärLaj ili roä misli u pjosmi i Z to jo tomu sliena); ili kanati xrogloä sadr- Laja itd.: priviknut eo oni ir: poroäieo misli o stanovitom proä- motu sastaviti liopo uroäjonu ojolinu. I'oäa no lo voö ali manj prosto pripovedovanje toga, kar so so uclonei naučili, naj boäo naloga pismonim sestavkom v ljudski Koli, tomvoo učencem troba ponuditi priliko, äa prosto opišejo tudi to i ar so sami doLi- voli, sami vidoli in skusali, äa opišejo domače šego in na¬ vado, da pripovoäujojo pripovodko in pravljico i t. d. V visjib rar- b-u nomaju so raditi pismeni sastavei u pučkoj skoli samo ir: onoga, Zto so jo učilo; ueeuiei moraju opisivati takodjer doLiv- Ijolo dogadjajo, u svojib vlastitib oblicib napisivati ono, sto su glodali i izkusili, opisivati do¬ mačo običaje, pripoviedati na¬ rodno pripoviodko i bajko i t. d. kl visib rarrodili vjoLbat eo so, kako osnova propisujo, tskodjor 38 im klunde des Volkes lebende 8agen und Näreben 20 er^äblen u. s. v. In den oberen Olassen- abtbeilungen werden übrigens naeb Anordnung des Lebrplanes aueb die versebiedenen Lrten der Lriete und die im praktiseben Leben büubg verkommenden Oe- sebäftsaufsät^e eingeübt werden. Lei der Oorreetur der Vutsät^s ist aufspraebrioktige Darstellung, nut Anordnung und Verbindung der Oedanken, wie nut die 'lVabl der Ausdrücke Ledaebt /u nebmeu; nut eine klare, bündige, logiseb-riebtige Darlegung ist ein besonderes Oewiobt 2U legen. Die keobtscbreibung (Ortbo- grapbis) will in Verbindung mit dem 8praebunterriebts im all¬ gemeinen, mit dem Lese- und Lebreibunterriebte insbesondere bebandelt sein; die Unterweisung in derselben beginnt mit dem Lintritte des Lindes in die 8ebule und wird durob alle 0lassen und dabresstuken fortgesetzt. 8ie wird /unaebst dureb genaue Wiedergabe vernommener Lautverbinduugen und gegebener V'ortbilder geübt werden; dem- gewak empbeblt es sieb mit der Wiedergabe von Wörtern 2U beginnen, deren sebriktliede Darstellung der lautriebtigen Vusspraebe entspriebt, so dass die Linder verbalten werden, das lautriebtig Oesproebene naeb dem Oebör niederrm- sebreiben. Dureb unablässig fortgesetzte Übungen im Lbsebreiden aus dem Lesebuebs und von der 8ebultafel, sowie im freien Laeb- sebreiben des wiederbolt ^.d- Lelle se^ioni superiori il piano esige ebe si esereitino anebe nelle varie speeie di lettere e uegli altri eompoui- menti ebe tornano necessar! nella pratiea della vita. Lel eorreggere i oomponi- inenti bisogna attendere all' esat- te^ra grammatieale, alb ordina- mento e alla eongiun^ione dei pensieri, ed alla seelta delle espressioni; una speeials impor- tan^a bisogna dars ad una ebiara, eoneisa e logiea esposi^ione. l-'ortografia 8i deve trattare in generale insieme all' insegna- mento della lingua, e in ispsois all' insegnamento del leggere e dello seri vere ; si ineominei ad insegnarla appena il faneiullo entra in iseuola, e si oontinui per tutte le elassi e i eorsi. ^imitutto la s' inssgni eol ri- produrrs le artieola^ioni di voei apprese e le bgure grabcbe eo- noseiute dal libro 0 dalla tabslla. Lsreio si raeeomanda di eomin- oiar questo insegnamento dalla riprodumone di Mei voeaboli, nei spnali tutte le lettere riten- gono il loro suono primitive, ende avviare i ianeiulli a serivere eio ebe odono rett» mente pronuneiare. Neree indefessi eseremi in eopiare dal libro di lettura e dalla tabella, eome pure eol msttere in earta da se quanto sia stato gia eopiato, rieoxiato 39 rednik oddolkik 86 bodo sieor moralo ra/lagati tudi ravnotoro vrsto pisom in opravilvik spisov, katero je troba /nati v praktiönem življenji. u sastavljanju ra/1ieitik listova i u praktičnem životu obiönik po¬ slovnik pisama. kadar učitelj popravlja na- Iog6, naj gloda, ali ,je je/ik pravilen, ali so misli dobro nre- jone, 86 - li vežejo med soboj, in pa, ali so i/ra/i pravi; po- 86bno naj pa/i na to, ali je pisava jasna, toöna, logiöno-pravilna, ali N6. pravopis so mora obravna¬ vati v 2V62i 2 jezikovnim ukom sploli, bralnim in pisalnim ukom posebej ; poduk v nje in 86 /aöne, ko otrok v solo pride, in 86 nadaljuj 6 po vseb ra/rodik in letnik stopinjab. Vadi se pa otrok v pravopi8u tako, da najprej natančno /apiso /ve/ane glasove, katero,je slišal, in be86du6 sliko, katero je videl; Zatorej naj 86 začnezzapisovanjem takik besedi, katero 86 prav tako pišejo, kakor 86 izgovarjajo. ka ta način morajo ucenci to, kar 80 slišali glasovno-pravilno izgovarjati, po sluku zapisavati. kod popravka pismonik 8a- stavaka ima 86 pariti, da li jo pravilan jozik, da li 8u dobro urodjeno i dobro spojeno misli, da li su dobro izabrani izrazi; osobito 86 ima glodati, da budu jasno, j ezgro vito i logiöki napisani. Upravo tako, kako 86 ima vježbati u pi8M6nik sastaveik, ima 86 vježbati i u pravopisu. Ob ovom ima 86 govoriti, kad 86 podueava j mu k u oboo, kad 86 uöi citati i pisati posodico; po- cimljo -86 unj upueivati odmak, kad di6t6 u skolu 8tupi i na¬ stavlja 86 u svik razrodik i godinak. Il njem co 86 vježbati točno pisuö 6UV6N6 8V626 glasova i i vidjeno sliko rioei; kroma tomu proporuca 86, da 86 pocima sa pisanjem rioöi, Koje 86 pismeno predoouju uprav onako, kako 86 pravilno i/govaraj u, tako da ce djeoa, ono sto 86 pravilno govori, po sluku pisati. keprenekoma naj se vadijo v prepisovanji i/ borila ali s table, ali pa naj prosto spi- sujejo, kar so Ze voökrat (i/ bukev) prepisali, in pa, kar so 86 Neprestano vježbajuc so u prepi šivanju j/ čitanko i sa skol- sko dasko, slobodno pisuc ono, sto su opotovano prepisali i sto su 86 na pamet naučili: zapamtit 40 gssedriedenen und Memorierten wsrdsn den Ledüisrn genaue Mortdüdsr singsxrägt, 2umai -wenn (liess Üdungsn dured verlegen der Wörter in Lüden, und dieser in dis einzelnen vnute unterstützt werden, ^der dis Ortdograpdm derudt aued nut dsr vinsiedt in dis Vssstzs der Lpraede, nut dsr Lpraed- erkenntnis, und besonders wird dis zunedmende vinsiedt in dis ^Vortdildungsiedre dis Liederdeit in eorrsetsr sedrütlieder vnr- stsliung wesentiied fördern. visikigss, unadiässiges Übsn dlsidt nued dei dissern vdsüs des Lxraeduntsrriedtes eins stets zu denedtsuds vordsrung. vür Vietate sind mögiiedst dutsätze realen Indaites zu wällen. >Vie ^sde vedrstunde eins Lxrned- stunde, so soll üdrigsns .jede sedriftlieds Üdung des Ledülsrs, sie gsdörs dissern oder feneni vsdrgsgsnstnnds an, sine ortdo- grnxdisede Übung sein. vis Oorreetur ortdograpll- seiier Redler wird nm zwsed- mnkigstsn von dsn 8eiiülern unter der Leitung und übsr An¬ deutungen des I,el>rers erfolgen. vei Leliisiduutsrriedt. vis vnrstsllrmg der einzelnen Lxrnedinuts, ilrrsr Vsrdindung zu Lüden und 4Vorton mittelst siedtdnrsr, mit dsr Ilnnd ge- zogsnsr 2sieden, wsieds mnn Luedstnden nennt, dellt: sedreidsn'. Vs gsdört sonned das Lcdreiden zu den von den V s rd e d rsd e d ti rfni s s e n geforderten vertigdeiten, wsieds dis Leduls s mnndnto n memoria, s' imxri- mern nslln msnts dsi fnneiuld 1' ssnttn dgura dsi voendoli, mns- sime ss dstti esereizi si dssino suün dseomposizions dsi voen- doli in sillnde, s dsüs sülnds in suoni. Na I' ortogrndn xrssupxons pure intsliigsnza dsüs leggi dsiia lingun, s si giovn spseialwents dsi progresso neils eognizioni etimoiogieds. 4.nede in guesta parte dsl- I' istruzione si dovrn fnr gründe nssegnnmento su di un eontinuo sssreizio. der in dsttnturn sono dn seegiiersi possibilmeute eom- xonimenti toiti dngii oggstti di Studio non Isttsrnri; s sieeoms s' inssgun iingun nneds trnttnndo d' nitrs mntsris, ogni seritto dsiio seoinrs ssrvs d' esercizio orto- grndeo. Vn eorrszions degii srrori d' ortogrndn si potrn fnrs nneds dngii seoinri stessi eoiin gnida s dietro is indien^ioni dsi mnsstro. La, seritturn. Lerivsrs vuoi dire rnppre- ssntnrs msdiants ssgni visidiii, traeeiati eon in mnno e deno- minnti isttsre, i suoni nrtieointi sd ii ioro eongiungiinento in sülnds s parole, vsreiö Io serivsrs e unn dsüs ndüita riediests dni disogni deün vitn pratiea, eui in seuoin des pro- eaeeinrs nü' nüisvo. Ora eomeedö — 41 - naučili r>A pamet. ko tod vaj ab 86 vtisnejo otrokom besedne sliko trdno v spomin, in to tom bolj, 66 86 vajo podpirajo 8 tom, äs 86 Iiesede drobilo na slovke io 8lovk6 NA posamne glasove, kravopis 86 opira pa tudi na znanje jezikovnib Zakonov, na spoznanj6 jezika; posebno pu temeljiteje spoznavanj o bese- doslovja bistveno pospešuje pra¬ vilno pisanje in stalnost v pravopisu. kogostne neprevedljivo vajo so tudi v tem delu jezikovnega uka noobdodno potrebno. 2a narekovanje naj se izbero po veöjem sestavki realne vsebine, kakor mora biti vsaka urna ura jezikovna ura, tako bodi tudi vsaka pismena vaja, naj sega v ta ali v ta predmet, pravopisna vaja. kravopisno pogreške bodo najprimernise popravljali usenei sami pod vodstvom in po navo¬ dili ali opominib ueitelj svili. kisanje. kisati se pravi predstav¬ ljati glasove z vidljivimi, z roko navrtanimi znamenji, katere ime¬ nujemo srke, in vezati jib v zloge in besede. kisanje je torej v društve¬ nem obsevanji jako potrebna spretnost, in zato jo ima sola preskrbeti ueensu. eo si uöeniei torne slike riesi, budu 1i se pri tib vježbab raz¬ stavljale rieöi u slovke a o ve u pojedine glasove, ku pravopis ovisi takodjer o znanju jezienid zakona, o upoznanju jezika; a osobito «je se pospjesivati postu- pieno upoznavajue nauk o tvo- renju riesi. .l s dno stavna pravila Usenikom potrobita uaueat se se i ovdjo tim, ako se bude na daski mnogo rissi k tomu iza- branib pisalo te po ujid pravilo stvaralo. I kod te sesti obuke u jeziku ima se marljivo, neprestano vježbati. 2a diktovanje imaju se izabi- rati vesinom sastavci realnoga sadržaja. kan sto je svaka ura, u kojoj se podueava. takodjer ura za vježbanje u jeziku, tako ima biti svaka pismena vježba ueenika, bila iz kojega mu drago predmeta, takodjor vježba u pravopisu. diajboljo ee biti, da pravo¬ pisno pogreške useniei pod vod¬ stvom i po naputku usiteljevu popravljaju. Obuka u pisanju. kisati znani vidljivimi, rukom povuöeniwi znakovi, koji se zovu pismena, prsdoeiti pojedine glase govora, slovke i rieöi. krema tomu spada pisanje medju one vjoZtine, Koje su u danasnjid prilikab družtvenoga oböenja toli potrobite, pa skola mora uöenike u tom pudueiti. 42 dem Lebüler /u vermittel» dat. Indess ist, wenn aueb in diesem bintorriebto dor materiollo 2wsek überwiegt, derselbe doeb auelr Meinst, die formelle Bildung 2U fordern. irr nalirt nämliek in dem Lebüler, abgeseken von der Aufmerksamkeit, welcbe clie Kaebbildung der Korin jedes einzelnen Luebstaben erbeisebt, den 8inn kür Lebünlioit, llein- liebkeit und Ordnung, und ist ein vor/ügliobes Nittel, ibn an Ausdauer unä Ileliarrbelikeit ^u gewobuen. Der Lebreibunterriebt verdient also eine ausdauernde Ningabe unä btloge von Leite des lmbrers. kbomals bestund derselbe allerdings in einem blol-lon Vorbilden von Leite des bsbrors und in einem mebr oder weniger meebauiseben Kaeb- bilden von Leite der Lebüler der ibnev vnrgomaobten oder der dureb Vorlagen xur Vnsebauung gobraebten Luobstabenformen. Kaob dem beutigen Ltand- puukto der Netkodik würde der b-obrer seiner Aufgabe niebt genügen, wenn er den Lebreib- unterriedt nut die ungedeutete Voise ertb eilen und so die Lekreibunterriektsstunde ^u einer Itubestunde für sieb gestalten wollte. Vies ist übrigens an .jenen Lebulen, an weleben eine naek der Lebreiblesemetbods eingeriebtete Bibel verwendet wird, im ersten Lokuljakre von selbst ausgeseblossen, da vaeb dieser der bebrer das besen niebt auk dem Vege der Kenntnis der Oruekbuebstaben, sondern /um Lebst dureb das Lebreiben an^ubabnen bat. in siklatta istruNone prsdomiiii Io soopo materiale, tuttavia xro- muove grandemente sriandio l' oduearione formale; vale a dire, eoltiva nell' allievo, anebe xre' seindendo dall' atton^ione ri- ebiesta dal eopiars la forma di oiaseuna lettera, il senso del beUo, del linde s dell' ordinato, ed e pure un me^ro preeipuo di assuefarlo alla ferme^^a e alla xerseveran^a. borci?) questa partlta si me¬ rita un eontinuo saerib^io da parte del maestro. Ke' tempi addietro essa eon- sisteva in una mera rappresen- ta^ione da parte del maestro, ed in una oopia, plü o meno meeea- niea, delle forme delle lottere da parte dell' allievo. Leeondo le odierne esigen^e della metodiea il maestro man- oberebbe al suo inearieo, qua- lora insognasso la serittura nel modo aeeennato, e traslor- masse eosl per se 1' ora di serlt- tura in un' ora di riposo. Del resto nel primo anno non 6 eiö kattibille in quelle seuolo dove si fa uso di un abbeeedario fatto seeondo il metodo di serivere e leggore eontemporanei; giae- ebö seeondo questo il maestro dove inuau/i tratto avviare l' al¬ lievo alla lettura modianto lo sorivore, unliebe per M6220 dell' apprendimsnto delle lettere da stampa. 43 vasi .je v tem uku praktična svrlia prva, vendar 86 mors L nj im pospeZevati tudi kor- malno irobrarevanje deee. Da ne govorimo o parljivosti, katera rakteva posnemanje odlike vsako posamerne erke, goji vsskako ta uk v ueeneik euvstvo /a lepoto, snarnost iu red, iu ,js vrlm tega izvrstno sredstvo, da se oui navadijo vrtrajnega in stanovit¬ nega dela. 2ato pa rasluri pisanje, da učitelj vztrajno in požrtvovalno podueuje svoje ueenee v njem. Nekdaj se js pisanje ueilo tako, da je ueitelj kar erke na¬ pisal na solsko desko, ueenei so pa veö ali manj mekanieno po- snemali, kar je bil ueitelj na¬ pisal, ali pa, kar so videli na vroreik. ko danaZnjik metodi enik na- Lelib pa ne bi radostil ueitelj svoji nalogi, Ko bi postopal pri tem poduku, kakor je bilo ome¬ njeno, ter ko bi kotel ure, doloeene ra pisanje, izkoristiti ra svoj poeitek. 8ieer je pa to nemogoes v prvem Kolškem letu v onik solak, v katerik se rabi raeet- uiea, uravnana po pisalno-bralvi metodi; kajti po tej metodi uei- telj ne uei brati po tiskanik örkak, tem vse s pisanjem. ?remda je kod obuks u pi¬ sanju praktična svrka rname- nitija, to se njom ipak more promieati i formalno obrarovanje djeee. Or porornost, koja se ir- iskuje kod uöenika, kada, opo- naZa oblik svakoga pojedinoga pismena, urbudjuje naime u njem obuka u pisanju euvstvo ra Ijepotu, eistoeu i urednost i povrk toga vrlo je škodno sred¬ stvo, da 86 priuei na u/trajnost i postojanost. Obuka ta dakle rasluruje, da ju ueitelj urtrajno i po- Lrtvovno nje g uje. O prijasnja vremena dskako sastojala je obuka u pisanju u tom, da je ueitelj pismena pred ueeniei samo pisao, a ueeniei su vise ili manje mekanieki opo- naZali ono. sto je ueitelj pred njimi na ploei, pisao, ili njima na predloreik predoeivao. ?o danasnjik metodiekik na- eelik ne bi ueitelj radovoljio svojoj radaei, kada bi obueavao u pisanju onako, kako je malo p rij e, spomenuto, te tako ono vriews, Koje je opredieljeno ra pisanje, upotrebljavao ra svoj odmor. 'ko u ostalom nije samo po sebi ni moguöe u onik skolak, u kojik je u prvoj Zkolskoj go- dini u porabi poeetniea, ure- djena po metodi piso-eitanja, pošto ova metoda raktieva, da ueitelj poeme podueavati u ci- tanju pisanjem, a ne rarporna- vanjem tiskovnik pismena. 44 Hier ist nielit äsr klatz äis Ligelllieitell äer gsäaelitsu Ustlioäs aussinainlsr zu setzen; nur soviel sei all äiessr 8tslls bemerlrt, äass nasä äerssldsn im ersten Leliul^alirs 8edrsidsll imä Imsen in innigste Verbinäung gedraeät veräell. Ls müssen äalier äie läsinsn ^llkänger mit äsm srtoräsrlislien 8ekreib- materiale, ä. d. mit äsr Leliislsr- tntsl unä äsm 8tikte zur 8eüuls kommen, unä es Kat äer lmlirsr nut äsrsn InstanälialtunF unä keinliedkeit eonss'iusnt zu ssüsn; zum 8edIu8S6 äss 8eliuh'alires Kanu äer Übergang zum 8ebreibvn mit Viute uuä Leäer äureb äen Oekraueb äss Illeistittes auge- babut veräsn. Da nasb äiessr Netboäe äsr 8ebreibunterriebt mit ^ugrunäelegung vou Vorlage- blättern niebt ertkeilt veräen kann, 80 ist es srkoräerlieb, äass äie Hanäsebrikt äes Lsbrsrs mustergiltig ist. Das Vorsebreibsn ist übrigens selbst kür äis näekst autstsigsnäsn 8ebulj8krs, ill äsllSll äsm 8sbrsibell besouäers 8tullä6ll zu viämen sillä, äsm Ilntsrriedts aut 6runä voll Vorlagsblüttsrn sntssbieäsn vor- zuzieben, unä 68 virä gut ssin, venu Vorlagsblüttsr aus äom Oebrauebe äer VoIIcssebulen ausgeseblossen veräen, veil mit äenselbsn äer gsistlose Lleebanismus uns äsm Lnter- riebte verbannt virä, unä äsr Lebrer bisäureli Raum unä Oslegeubeit gevinut, bsi äsr ^usvnlä äss 8silrsib8totts8 uusäi aut äsn biläslläsll Iiäiutt äss- sslbsn kücäcsieiit zu nslimsn. ^lon 6 it6 pisačo spravo, to lost ploöieu i pisaljku, a učitolj treba äa closljocluo UL to pari, äa lmäu u rodu i čisto. kromu Im mm skolsko Aodiuo moro 86 proei UL pisanj 6 ponajprijo olovkom, L Olläa orni lom i porom. Lor 86 po tol motodi pisaujo U6 uči po vroreib, mora biti pa učitolj6va pisava vrorna. Lieor pa naj pi86 učitolj, kar imajo pisati učouei, tucli v slodočib solskib lotili, v katorib so äo- 1066U6 2a pi8LN.j6 PO86bu6 ur6, ralo ua šolsko ä68ko, nogo etov in raäi joäinosti poäuka, äa voäi rarroänik vos poäuk v svojom rarrsäu. krav ratojo pa tubi potrebno, äa so vsi ueitolji isto Kolo rjoäinijo v pisnib oblikab, in 6 banno nolla iinAua äs. sppronäorsi. In tsl woäo s' ovviors all' ineonvonionto, ebo io scolsro si formi i oon- ootti 6ä i eostrutti nolls sus iinZua, 6 poi si stuäi äi trs- äurii N6Ü' altrs; abituäino ebs inZonors. 6 msntien6 eorto iw- pseeio äi eomuniestivs. I voos- boii äs stuäisrsi 6 äs impsrsrsi s momoris 8i mottorsnno snebo in i8eritto, rixotonäo ciuosto 686rei^io N6Ü6 8uee688iv6 lo-äoni tsnto volto, qusnto ooeorrsno, bno s cäm i ksneiuiii 8iono sikstto krsnebi noii' orto^rstis äoi M6' äosimi. II msostro potrs in brovs vsiorsi äoi nuovo iäioms sä 68priw6r6 proposi^ioni U8itst6 noi rspporti äolis seuois: 6 xor is prima voits kara bono s 8erivorlo 8ulis tsboäs oä s fsrlo loZ^oro 6 i'ii6ZF6r6 si fsneiuiii, por sitro 8oitsnto s bno äi r6nä6rn6 äistints is pronuneis, non pur sntieipsrns 1' snsÜ8i »rammatiesio, is8eianäo e.I m bno si oominoisi'6 äoiio 8tuäio äoiis Zi'smmsties Zii seoisri pronäano io vsrio formo otimo- ioZiebo per sitrottanti voesboü, 6 nuüs piü. (Zu68ti osoreiüi äi krovi krs8i, 6ä ii motoäieo appronäimonto äo^ü sppoiiativi in pooo tompo torni' rsnno äi8oroto mstorisio s äis- ioZbi sompiiei 6 s oompiti. dioi 55 2 naMroni, I>6 äa di viatorinZöina po8r6äovala i2ra2. Döitoi^ naj- podaLo toroj dar proäm6t, 02D rowa äotiöno 8Üdo, tor naj ,jo do,j imomijo V N0V6Mjsxidu. ta naein 26 oä 2aöotda xr6pro- eimo navaäo, di,jo imajo uconoi, äa vse misijo in 2iaZa^o najprej v materill8d6m j62idn, a potlej 86 io 86 8Üijo to pr68taviti V äruZi jo/id. toni 116 8P0IN6N6 2naw6novanj6 II matorinsdom je2idu. Dadle, Iieitolju, xodaLi 8tvar ili 8Ükll nj62INII, to ju mim klil 8POW6lli 11 novom j62idu. Dado - liebe Nuteriul 2 a einkueben (te- sprüeben, /u einem ^usummen- düngenden 1,686- und 8ebreib- 8tobe kombinieren lassen. ^.uk den kolZenden blnterriebtsstuken ver- den dis an dis ^nsebuuunK un- bnüpienden 8prsebübun86ll neben Anderweitigen 8pruebübullgen kortgeset^t; dabei wird der lbsdrer mebr und mebr in Details ein^ugeben imstande sein, und sr wird das anderweitig in^wi- seben gewonnene Naterial, na- mentbeb di6 grammatis«dlen Lenntnisse, ru verwerten traebten. Von «lsr zweiten 8 tute an tritt das Dessbueb in seine Iteelbe ein. Dis ^uswabl des Dessstolkes tür den vorliegenden 2week 18t Iliolit leiebt, denn d6r86lb6 soll sowobl sueblieb 3,18 Meli namontbeb 8prael«beb dem 8tundpunbte d68 Zeliülers ent- spreeben. Der Debrer benutze nur 8tüebe, in denen 8ieli 6in6 einkaebs, reine und in keiner ^Veise proviueiell gekärbte 8praebe iindet; dann sind zu- näebst nur erzäblends und allen- lalls llesel «reibende 8tüebe ver- wendbar, also solebe, in denen eonerete Ze griffe vorberrseben. ltebeetierends .-Vuisatze und lv- «'isebe Diebtungei« inussen, wenn »ie überbaupt Vorkommen, der böobsten Dnterriebtsstuke vorbs- balten blsiben. dedes Kesestüek NIU88 zunäelist zum völligen 8Mbii- eben V6r8taudni88s Fvbruebt wer¬ den, dann lvird die Le8p reeliun8 der 8ruinmg,ti86ii6ll VorAnZs, vie sie das kensuin der öiusss niit eorsi 8ueo68sivi si eontinuerunno gii eserei^i di iinZug, prsesduti duii' intui/ione deZii oZZetti, U88oeig,ndoven6 perö deAi ultri 86N2U usure ii sussidio intuitive; e qui ii inuestro surü in Zrudo d' inoltrursi senipre piü nei purti- eoluri, 6 xroeurerü di trar xur- titv du! euxituie deiis eoZni^ioni u rnuno u inuno nequistute duAi seoiuri, 6 seMUtninents duile no^ioni Zrunnnutieuli. I)ui 8eeondo eerso in xoi 6 tsnlpo di kur us» del libro di lstturu; non ö pero u^evole le 8e6Aliern6 i bruni ueeonoi, do- V6nde qu68ti eorri8ponder6 ullu oupueitü 6 ulle oosnirioni dei ^iovinetti tunte per risxetto u»li ur^omenti, Wunto, 6 uneor xiü, riZuurdo ullu linZuu. Il rnuestre si Ziovi solo di suWi 8tesi in linZuu seinpliee, puru, sesvru di provineiulismi; e si xrsnduno priinu i bruni nurrutivi, oppure i äösorittivi, tuli quindi in eui prevulFuno rapprssenturiieni eon- erste; i ruZionuti sd i iiriei, ebe per uvventuru si ineontrus- 80re, si serbino per 1 ultimo studio dell' inseKnumsnto. Oiuseun suZAo vsrru prima spisZuto eompiutumsnte in or- dins ulls kess ebe eontiens, poi illustruto nsllu purts Zrummuti- esle sntro i limiti usssZnuti ullu relutivu olusss. 57 govore in 2a male bralno in pisne nalogo, ki naj stojo v lopi /vozi, bt a vikjib ucnili stopinj ab slede polog drugib govornik vaj novo govorno vajo; tu so bode ukitolju mogoöo spusöati kedalje bolj v posameznosti, in priča¬ koval si boclo porabiti o a dru- god, slasti iz slovnico pridobljeno gradivo. jedno od clrugoga polami. ?ri daljnom naukanju nastavit ko so zorno vježbe n govoru i ostalo vježbe n jeziku; tu eo ukitelj svo kaljo mori ulaziti u pojo- kino skvari i glokat eo, ka upo¬ rabi vnanjo, sto jo učenik medju- tini ok kruguka kobio, osobito ok slovnieo. O k krugo stopinjo uaproj naj so rabi borilo. Izbiranj o bral¬ nega grakiva v ta namen ni ravno labko; kajti vsebina in oblika mora biti taka, ka jo ucenei labko razumejo. Učitelj naj okbore samo taks odlomke, v katorib je preprost, eist in no po kakem narečji zavit jezik; potem naj uporablja i? prva samo taka borila, v katerib se kaj pripoveduje, ali k vekomu kaj opisuje, tekaj taka, v katorib so le konkretni pojmi. Krenuslje- valno (rokektovaluo) spise in lirično pesni treba, ko so v be¬ rilu, odložiti za najvisjo učno sto¬ pinjo. Lleberno prebrano berilo mora ukenoe najprej stvarno po¬ polnoma razumeti, potem naj se branju pridruži razgovor o slov- nienib razmorab, kolikor so okmenjsno dotiknomu razredu. Xa drugem stupnju naukanja dedje na red čitanka. We labko birati, sto da so sbodna kita, j er treba da budo i sama stvar i jezik onakov, kakov ko uke- niei razumjeti. ldcitelj neka po¬ rabi samo ona Ztiva, Zto su pi¬ sana priprosto, cisto i da nema u ujib provineijalizama; pak treba ponajprije ona stiva upo- trobiti, gdje se sto pripovieda ili opisuje, daklo ona, u kojib je vise konkretnib pojmova. 8to na mudrijaZku zatože i lirične pj esme, ako j ib vek ima, neka so ostavo za najkasnije. Iisba ponajprije da se po- svoma dobro pojmi, sto svaka kitanka pike, onda se uz kitanje žametne pogovor o slovnikvib stvarib, koliko treba po tom, sto je za razred prepisano. 58 sieb bringt, äer veetürs unge- seblossen. 4.1s lisgel gilt kür unssrn vorstebeuclen vsbrplun, äuss in Mler Olusse äerjenige graminntisebe I.ebrstoik xur r^n- venäung uuk <Ü6 2V6it6 Lpruebe kommt, veleber in äer vorber- gebenäen Olusss äureb clen mut- tersprueblieben vntsrriebt ein- gekübrt vuräe. Vie ^bvunälungs- kormen äer neuen Lpruebe mü88en selbstverstünälieb an geeigneter Ltelle eingebenä besproebsn, uueb übersiebtlieb xussmmenge- 8teIIt unä 8ieber eingeübt ver- äen; ebenso später äie cler Lpruebs eigentbümiieben Lutx biläungsn. Von bssonäerem ^Verts, sovobl saeblieb koräsrnä 8.1s kormul biläenä ist äie ver- glsiekenäs Lstruebtung beiäsr Lpruebsn. Ls ergibt sieb bierxn viel- kueb Oelegsnbsit bei clen von cler xcveiten Ilntsrriebtsstuke an vnrxunobmenäen Übersetzungen. vis ^uksebrsibübungen rvsr- clen suk clen versedieäsnen Ltuken Vietutsebrsiben, Übersetzungen in äie xcveite Lpruebe, seblisklieb kreis Ausarbeitungen sein. Vas vietutscbreiben ist gleieb vielitig kür äie Liläung äes Obres unä kür äis Übung iin lksebtsekreibsn. Vie kreien Lus- urbsitungsn äürkten sobulä ul8 möglieb unk prulrtisebe Xcveebe 2U belieben ssin. 4.uk äsn oberen Ltutsn ist äie 4.nksrtigung leiobter gesebüktliebsr Lobrikt- stnebe sm vlatxs. In unseren! vsbrplune siuä Ileeben Übungen mit Benützung äsr xu erlsrnenäen Lpruebe ge- viguuräo u qusst' ultimo xunto il piuno pons per regolu, ebe nell' insegnure un' ultru linguu si trutti in eiuseunu eiusse Mel tnnto äi grummutieu, ebe nellu elusss preeeäsnte siu stuto truttuto per lu liuguu inuternu. ve korme äelle äeeli- NWioni e äelle eonMguÄoni äell' ultra bnguu äevono, eome bsn s' intenäe, venire u äsbito luogo äiseorse, orüinute u spseobistti, e kutte iuiparare ineäiunte krequenti sssrei^i, e cosi in seguito i eostrutti xropri ä' 688U linguu. vi xrinoixul mo- mento, tsnto per umxliurs le co- gni^ioni quanto per amwuestrure la msnts, e lo 8tuäio eompuru- tivo äelle äue lingue, s vi si xrsstuno in M moäi gli sser- ei?ä äi versione äull' uuu nsll' ultra linguu, xreseritti nel piano äul seeouäo <4) eorso in sü. Oli esereixi äi seriver eor- retto nui vur! eorsi eonsisterunno in iseritti sotto äettuturu, truäu- xieni äullu linguu muternu nel- l' ultra, e bnulinento in oomponi- menti liberi. vo serivere sotto äettuturu s uguulments importante sl per avvexxure l orscebio obs per esereiture gli seoluri nsll' orto- gruku. I oomponimenti liberi äovrsbbero al piü presto xossi- bile venire inäirixxuti uä inten¬ ci im enti prutiei: nei eorsi supe- riori tornuno ueeonei äei kueili esereixl äi stile ä' ukkari. II xiuno presorivs exiunäio äsgli esereixl uritmetioi, in oui si kueciu uso äell' ultra linguu 59 kravilo našemu naörtu je, da 86 v vsakem razredu /L drugi jezik 12 slovnirs uporablja ono, kar 86 j 6 razpravljalo v mate- rinsrini loto poprej. - Lklanjo in sprego novega jezika treba seveda na pripravnem mestu nadrobno razpravljati, pregleoi dor ^uk6»du»A »ouor 2aklo» aus do» goAodouo» aii2uloito», dass or 2uw Vorstäudnisso dor Roed6llvorAä»86 Zoiaugo, dass or sieb vo» dem ^Voso» u»d do» 6rü»do» dorsolbo» Roeko»- seliakt Zobo» kö»»o u»d oiuo lobondizo Liusielit i» diosolbo» Aovillll». vio koelio»oporatio»o» sind, ist dio Liusielit i» das Vosou dorsolbo» vormittolt, durcli bäu- 6Zo ModorboluuK so siebor oiu- 2»übo», dass os i» dow oi»2oi»o» k'allo dor IIorioitullF dor Rogol »lebt wobr bodark, u»d dass dor 8ekülor diosolbon selwoll u»d Zovaudt auskükro. Lino ivoitoro Lordoru»», volebor dor Lobror iw Loelio»- untorrieiito 2U outsproebo» Kat, ist, dass or dio 8eliülor wit do» Zovöbnlielisto» Zosekäktliebo» und Zovorbliebo» Vorbältuisso» vor¬ traut waeko, sio anloito, sied in allo» jono» Itoeknun^saui- Aabou, dio ikrom Lobouskroiso allFoköro», 2uroolit2uti»don, vo¬ li oi dio LördorunZ oi»os dout- liebon Kur2o» bostiwwto» Vus- druekos stots a»2ustrobo» ist. Ouroli dio Liküllung dor an- Zodoutoto» LordorunZ vird dor Loliror aueb das lutorosso dor Killdor kür dioso» Ilutorriebt 6owo »oll' iusoZuawouto di u»a lingua si piZlian lo mosso dall' i»tui2io»o, eosi puro in quollo doll' aritwotiea valo la wassiwa, elio lo seolaro s' abbia »rodiauto 1' wtui2io»o a eoudurro a eliiaro idoo dol »unioro, dollo rola2io»i doi nuniori o dollo loro opora/ioui, valo a diro, lo seo- laro dov' ossor Fuidato, woutro da »uwori dati eorca »uovi »ulliori, a eapiruo Io opora2ioui, od ossoro eolldotto a roudorsi couto doll' osso»2a o dollo ra- Aioni di 0880 sl kattawo»to, da aeWistarllo u» eliiaro diseorui- wouto. ^.equistata 1' idoa doll' osso»2a dollo opora2io»i aritwotieko, osso, wodiauto kroijuollto ripoti2io»o, si dovrauuo roudoro tanto aZovoli, elio riosea suporüuo in oZ»i sillZolo easo il doduruo la ro^ola, o lo seolaro lo osoZuisea eo» xrosto22a o disiuvoltura. II»'ultorioro osiZo»2a a eui il waostro ö touuto di eorrispon- doro in katto d'istrii2io»o arit- wotiea, si o di roudoro kawi- Zliari aZli alliovi i rapporti piü usuali dol trakti eo o doll' iudu- stria, o di Zuidarli ad orioutarsi i» tutti i xrodlollii elio si pro- solltano »olla skora dolla loro vita, »öl elio oi dovo adoporarsi a tutta possa, akti »elio 1' ospros- siouo porti 1' improuta dolla eliiaro22a, dolla brovitä o dolla xroeisiouo. Il waostro, soddiskacoudo all' aeeouuata osiZo»2a, dostork »oi kauoiulli O2ia»dio 1' iutorosso por sitlatta istru2io»o, il eko 65 Aaeotni poäuk boäi naxoron, to jo naeolo, ki velja kakor xa joxik, tako tuäi za raeunstvo. ?o nazornem potu ti je äovosti ueoneo äo jasnili stevilnib poj¬ mov, njibo^lb razmerij in raöun- skib načinov. Kaäar so iscejo nova števila ix znanib, napeljuj ueenee takö, äa razumejo raöun- ski postopek, äa so zavedo raz- loMv iv bistva io äa jim boäo po^leä v raöun popolnoma jason. Kao sto so u jozikoslovnoj obuci ima poöimati zrienjem, tako so troba i u raöunstveiuij ärzati naeela, da 86 ueonik äo- voäo zrionjom äo eistib proäo- eaba o bro^ju, brojovnib oäno- sajib i brojovnib operaeijab. to jest, äa na temolju zsäanib bro- jeva znade naei novo, äa sbvati postupak kod računanja, nje- Zovu bitnost i razloge, 8 kojib to biva, to äa 8i o svom tom sto jasniji pojam 8t666. Ko so ueenei razumeli bi8tvo raeunskeZa naeina, ponovi ga 2 njimi tolikokrat, äa ti no boäo treba izvajati pravila za vsak raoun posebej, in äa boäo uöenei raeun znali izvesti bitro in roöno. Kaäalje ima neitelj pri ra¬ čunstvu seznaniti uconeo x naj- uavaänisimi kuponskimi in obrt- nijskimi oänosaji in jlb pripraviti äo toZa, äa so vesöi vsom raeu- nom, Katori bi jim utegnili rabiti v življenji. 6ovoriti pa jo vsok- äar jasno, kratko in äoloöno. ?osto jo uöitolj uputio uoo- niko u narav raounstvonoZa po- stupka (poslovanja), mora xatim Zlavno vrsti raouna oosto »po¬ tovati, cla ueoniei buäu okrotni i bi tri u raöunanju i äa im no troba viso u pojoäinom sluöaju opot ixvaäjati svaki put oä po- öotka ta pravila. Xa äaljo u raounstvonoj obuei ima uöitolj upoxnati ueoniko sa najobieoijimi poslovnimi i obrt¬ nimi oänosaji, to ib uputiti, äa xnaäu riositi labko svaki račun¬ stvom xaäatak, Koji im rabi u svaZäanjom xivotu. I'u valja na- stojati, äa so ueoniei ixraxuju jasno, kratko i toeno. Kavnajo so po naxnaeonib rabtovab, vxbuja ueitolj otro¬ bom tuäi xanimavjo xa poäuk in to tom bolj, öim bolj xna obra- ^aäovolji li navoäonim xa- btjovom, ueitolj eo tim proäuäiti u ueonieib ljubav äo ovo obuko, sto eo mu tim lazijo xa rukom 5 66 wecken, VL8 it! m UM 80 tzber Zebugeu V'irä, ^s b688sr er 68 vor8tobt. äi6 Mfulläsllsu Os8et2tz unä liegst« AU prubtmebell, im tLgtiebou Debeu vorbommeuctou llülleu 2U verwerten. Visse ottgomotueu 6ruuä8llt26 siuä uuk uUsu Ilnterriebt88tuf6ll f68t2ubg,lt6ll. Xocb Ull86reu vebrplÜllSll virä äer Iluterriektsstoil" im liocbuon uuk ärei Ltlltou ver- tlioitt: 1. uuk äis Iluterstuls, uul veleber äie Iviuäer iu äio sicbere müriätiobo uuä sobriltlicbo Ilunä- babung uuä Vorvouäullg äe8 2llblSllrLUMS8 «) voll 1—10, unä 1—100 ein/ukubreu siuä; 2. llui äio Nittolstulo. auf veleber äio münälietie und 8ebriktliebe Volmllätuug uuä Vor- vertung a) ä68 2AbIenraum68 vou 1—1000, äs8 ullbogreu^- tsu ^llbl6nrs,um68 2U IsIlI'tzU, uuä au leiebteren probtisclion veobnuuZen 2U üb6u ist; 3. nut äio Oberstuke, uuf vveleber äer Ilnterriekt /uiu ^b- seblusse 2U kübion llllä äll8 Lrueb- rsebnen mit gswöknlielien uuä veeimulbrüeben eiuriullbeu uuä äll8 86V0UU6U6 ^'I886ll für äie müuäliebe uuä sebriktlielis lät- 8uug sebwieriAsrer bürgorlictior RoelmullMArteu ^u verwerten ist. Dio ougogoboue Liutbeiluug Ü68 votirstottes ist im lVo86ll UU86U68 ^r-btollsvstomos begrüu- äof. liVie siob llümlioii ä6r menscb- licbo Ooist äureli äio sillllticbo ^v8etiAuullg ullmüblicb Lum r6ill6u vbnksll smpordsbt, 8o i8t boi äom 6r8t6u Rseliouulltsrrielits äor Aufbau uu86r68 Mbrüueli- gii vorrs tutto touto piu kuoil- M6ut6, quullto wtzgiio 8Äi>rä uti1i22ur6 16 tsggi 6 le rogoio U6i 6U8i prutici 6 quotiäiÄlli äoitu vit». HusM priuoipi gouorräi VÄllllO 0886MMti e08tAllt6M6llt6 ill futti i groäi äotl' istru^ious. Sseouäo i no8tri piuui cl iu- 8ogNLmonto Iu mutsriu äsli sri- tmslieu viouo ripartitu iu irs sruäi, eio6: 1. noti' iufsriore. iu eui gii 8eo- lari tlluto u voeo ^uullto iu i8oritto vorruuno uv violi a tiou mu- uoWmro sä impibguro il porioäo uumorieo a) äuU' 1 ai 10 6 äuU' 1 ul 100; 2. lldl moäio. iu cui tauto A vocs quullto in isoiilto 8' iu80guoro a frolturo oä uliii^raro umätouw 68orei^i eou problemi Alc>uAuto iuoili 6 prutiei, a) it psrioäo nuinorioo äuil' 1 ul 1000, ö) ü psrioäo numsrieo Mmitsto: 3. uol 8up6riors, iu cui 8i llllimorä 1' i8truxiouo, luesnäo lare äogli s8sroi^i eou lraräoiu eomuui s äsciumli. s 8i utib^rs- rlluuo Is eoguirioui uctzumtuw psr i8ciogtior6 Um'o u vocs quuvio iu i8critlo vori problemi piu äilticiti ebo oceorrouo llslla vita eivils. Du ll08tru äivmious äotto uuilorio ä' iu86gllumollfo bu per bll86 1' 6886U^A äel llO8tro si- 8lemA numerieo. Ooms msäiaute la ruppreseutA^iolle äel 86N8U bile Iu mellte umuim 8' iuuDu » poco n poco ulle iäse, eo8i nei ruäimeuti äell' uritmetieu eon- vieue reuäer piuno il proos880 67 «ati najdsna pravila na o dno saj s vsakdanjega življenja. ka obea naeela imej na pameti xri poduku na vseb stopinj ab. V nasib uenib nacrtili 86 6eil raeunsko ueivo na tri stopinje: 1. ua prvi stopinji je pri- xravljati ueenee UL to, äs, Kollo dobro vssci a) številom od 1—10 iu S) od 1—100 ter 6a M rmajo upotrebljavati ustno iu YI8M6U0 ; 2. ua srednji stopinji je rap- praljati ustno in pismeno aj šte¬ vila oä 1—1000 in öj števila Naci 1000 iu jili uporabljati 2a jednostavue raeune vsakdanjega življenja ; 3. ua tretji stopinji je dovr- Äti rakun ski pouk in ipvežbati ueenee v raeuuib / ulomki in desetinskimi števili ter uxotreb- ljavati pridobljeno /nanje pa težjo raeune navadnega življenja. Osnovana pa je ta razdelitev ueiva na bistvu našega Ztevil- uega sestava. Oloveski club se v/pne le po malem od cutnib /a/nav do miKIjonja s pojmi; na stevilib do ^0 je tedaj naborno predoeiti uas desetieni sestav in razviti bistvo raeunskib načinov. Kar¬ povi, cim se bude bolje xnao okoristiti pronadjenimi Zakoni i pravili u svagdaujem životu. Ovib sveobeib temeljnik un¬ esla valja se strogo držati na svib stupnjib obuke. ko nasib ueevnib osnovab ucevno gradivo u računstvu dieli se na tri stupnja: 1. na niži stupanj. na kojem valja djeeu dovesti do toga, da se i/vježbaju u ustmenom i pismenem računanju a) u ob¬ segu brojeva od 1—10, od 1—100; 2. na srednji stupanj, ua kojem treba prineiti djeeu, da pnadu okretno raeunati ustmeno i pismeno a) brojevi od 1—1000, -g i neomedjasenimi brojevi; 3. na visi stupanj, kojim se obuka Mvrsuje i na kojem se djeea imaju uvježbati u raču¬ nanju desetienimi i obieuimi slomei, a ono Zto su ved naueila, ima se upotrebljavati 2a riesa- vanje ustmenib i pismenik pada- taka, u/etib i2 praktienoga života. Navedena ra/dioba ueevnoga gradiva temelji se bitno ua našem brojeanom sustavu. der se /ornoseu ljudski dub malo po malo priueava, da bistro misli, /ato valja ueeniku pri poeetnom podueavanju u krojenju rorno jednostavnimi poslovanji poka¬ pati, kako se js u našem obieuom 5 68 liefen vecimalsvstems dureb den ^ukbau der vinbeiten bis /um erstell vubepunbte, der viubeit der näebst büberen Ordnung, mit einkaeben Operationen und im valnueu dieser keriode als der Orundlage des Verrückens /n den Legrillen Iiöberer Ordnung das Wseu der Ornndoperationen zu versiniliiebell. vrst lvenv die 8cbüler mit de» Oruudopera- tionen im Raume der erstell /ebn Waiden völlig vertraut sind, ist eine weitere Wortbildung der fablen böberer Ordnung er- sprießlieb. Vie erscböpkende und metbodiseb riebtige Vebandlung dieser ersten Ltute ist dement- spreclielld von wesentbebster I'.edeutling kür das Verständnis und kur den vortscbritt in dem gesammten weiter kübrenden veebenunterricbte; es kann darum die sorgsame und gründ- iiebe Lebsndlung des fabien- raumes bis reim nacb woblüber- iegter und naturgemäßer Ne- tbode deni beiirer niebt genug empkobien werden. ibn die reebte Netbode kür die I.ildung der falben und des fableubegriübs zu linden, kragen vir nacb dem Vorgänge bei der Vildung des fablenbegrikkes im mensebliebsn Verständnisse überbaupt. Oer Vegrib jeder einzelnen falb und der fablen- begritk sind Vbstraetionen von Vuscbauungen und Vorstellungen. Vie Vnsebauuug und Vorstellung zweier Räume, zweier Vien seinen, kurz zweier gleieliartigervinzeln- dinge musste der Lildung des ve¬ del sistema deeimale da noi usato, col pereorrere la seala prima delle unitä, inoltraudosi per via di opera zioni sempiici sino all' unita dell' ordine pros- simamente sovrapposto, e mo¬ strare merce esereiz! ebe non eseano dalla eerebia di questo periodo la natura delle opera- zioni kondamentali, ponendo eosi la base a eoncetti d' ordine su- periore. 8olo allora, eioe quando gli seolari saranno bev versati nells operazioni kondamentali del pe¬ riodo dei primi dieei numeri, sarä prokieua l' ulteriore korma- zione di numeri d' ordine su- periore. Lieebe una trattazione esaurievte e di giustezza di- dattiea di «presto primo grado ö d' importanza essenziale per l' intelligenza e pel proeedere in tutto l' insegnamento ulte¬ riore; oud' e ebe non si xoträ mai abbastanza raccomandare al maestro una trattazione so- lerte e kondata del periodo uumerieo lino al diev! giusta un metodo naturale e ben xon- dsrato. Ver trovare il vero metodo per la kormazione dei numeri e la loro nozione, s' indagbi eome la mente umana giunga in gene¬ rale alla nozione del numero. Va nozione d' ogni singolo numero e ue1lo in iseritto, ed il mentale quello eon eilre. Il eal- 71 n L ^arnavak ill predstavak, po¬ tem 86 Is 86 morsko UV68ti ab- straktna števila. Ii ustanovimo abstraktan pojam di oj L. Karornik učil imaš na i^bor: V tO ti sluri solska mira, 8toli, klopi i. t. d., prsti, paleice, kocke, krogle, rusko računalo iv sled- njie črte, točke, kolesca, ki jik rises in sestavljaš v številne podobice (okradeš). Ko 80 otroci naborno sporuali število, potem jim poksLi šte¬ vilno rnamenje, t. ,j. številko; popisi jim jo in napisi na tablo, in otroci naj 86 jo vadijo pisati, kakor pišejo črke. 8edaj pri¬ dejo na vrsto naloge. Kajprvo razori stvarno 8tran naloge in potem 8tavi vprašanja tako. da najdejo ucenci ir danik razmer po 8voji rarsodnosti računske načine, katere je treba irvesti, da se dobi neznano število. 8edaj izvrši račun in ga daj napisati. Kaeunske načine rarkari na imenovanid in neimenovauid ste- vidk in M upotrebi pri nalogad. Kod toga mogu sluriti kao glavno sredstvo /a?orno predo- civanje brojeva stvari, Koje se nalare n skoli: stol, stolae, klups ji t. d. prsti, stapici, kocke, krugljiee, rusko računalo, ratim pismeni rnakovi, najme črte, točke, ravnala, sto se imaju upotrediti ra sastavljanje kro¬ je vnid slika. Kad vse imaju djeea posve točne i jasne pi edoebs o kroju, valja ib upornati sa rnakovi brojeva ili^ brojkami. d'u se po- stupa kao kod obuke u pis- menik; svaku najme brojku valja ponajprijs razjasniti, ratim ju napisati na ploci. — Ira toga se djeei dobro larlore stvarni odnosaji, na kojib se radatak osniva i škodnimi pitanji dova- djsju 86 do toga, da rakljucujue, irvadjaju opeiaeije, Koje se imaju irvrsiti radanimi brojevi, da tako irnadju trareni kroj. lada valja pariti, da se ustmeno i pismeno uvjerbaju u računanju imenovanimi i neimenovanimi brojevi. dojeni moramo imeti poprej, predno moremo rapisati rname- bie; ustno računati gre torej poprej, kakor pismeno, na pamet der treba djstotu prije rar- loriti stvar, a onda istom rna- menje, to se mora ustmeno ra¬ čunanje ureti prije pismenega i Das sobriktliebe Reelmen folge jsdoeb stets dem mluidlieben; es äient xur Öbung und vekestigung der gevoimeoen Resultate uud falls eins 6lasse in xvvei 8ebüler- abtbeilungen verfällt, xur stillen Lesebäftigung der Rinder. Das vauptgeviebt ist jedoeli aut das mündliebe Reednen xu legen; doeb wäre es falseb, Zuerst nur das mündliebe und erst später das sebriktliebe I!keimen xu üben, vie es talseb wäre, venn man Vesen unä 8ebreiben trennen volite. Vielmebr ist das sebrift- liebe iteebnen mit clem Ropv reebnen in die engste Verbin¬ dung xu selxen. ooio in iseritto des pero semxre seguire al ealeolo orale, ser- vendo il primo quäle esercixio a eonsolidare i risultati ottenuti e a ebeta oeeuxaxione dei fan- eiulli, dato ebe una eiasse kosse divisa in sexioni. .Via la maggior importanxa va data al caleolo mentale; tuttavia sarebbe erro- neo il tär dapprima essreixl eol ealeolo mentale, ed appena piu tardi eon quello in iseritto, eome pure sarebbe erroneo il voler separare il leggere e lo seri- vere. Il ealeolo in iseritto ed il mentale vanno quindi stretta- mente uniti. Vie teebniseben Renennungen der in den Aufgaben auftreten¬ den Labien: Vddend, vaetor ete. sind noeb xu vermeiden; aber die 8ebüler sollen von vorne- berein ein Verständnis von den Reeben Vorgängen gsvinnen und namentlieb aueb von dem 2u- sammeiibange, in dem die ver- sebiedenen Reebnungsarten mit einander sieben. Oie Lubtraetion muss als die Ombebrung der Addition ersebeinen; die Nulti- plieatiou muss als ein beson¬ derer Rali der Addition auk- treteu; die beiden Rälle der Oivislon sind als die beiden In¬ versionen der Nultiplieation ein- xukübren. 8elb8tver8tälldlieb ist der 8toti der Vufgaben ganx und gar dem Rri'abrungs- und Vn- seliauungsbreise der Linder xu entnebmen. Oie 2abl der innerbalb des Raumes 1—10 möglieben reinen! Lei primordi sono da evi- tarsi i termini teeniei dei numeri ebe entrano nelle operaxioni (posta, lattore eee.); pero gli seo- lari dovranno bn da bei prineipio giungere a eowprsndere i proee- dimenti aritmetiki e soprattutto il nesso esistente Ira le varie ope- raxioni. va sottraxione üguri quäle addixione inversa, e la moltixli- eaxione quäl easo speeials del¬ l' addixione, ambi poi i modi della divisions vengano risguardati eome ambe le inversioni della woltiplieaxione. Va da se obs la materia dei problemi e da prendersi interamente dalla eer- ekia delle esperienxe e delle in- tuixioni degli seolari. vsssndo searso il novero degli esereixi a puri numeri 73 poprej, kakor s številkami, ^li vsekdar naj sledi za n8tniin ra¬ čunom pismeni; U66N66 86 8 tem bolj uvežba in 8i raoune živsjss vti8ne v glavo; tam pa, kjer 8ta v silnem razredu äva oddelka, .jo ta vaja izvrstno opravilo 2a one ueenee, kateri 86 uee 8ami na tibem. Vendar gre raeunstvu na pa¬ met prva bs8ecla, dasi bi bilo na¬ pačno raeunati najprvo le na pamet, a posmeje 8 številkami, kakor bi bilo napačno oddeliti «tanje od pisanja; večino bodi jecino in drugo v najtesnejši zvezi. kebniena imena Ztevil: soste- vanee, einbenik i. t. tl. je se opuščati; ali ueenei morajo Le preeej tukaj razumeti in raz- viästi, kako jim je izvršiti raeun, iu v kaki 2 vezi 80 razni raeun- E naeini. kokazati jim je, äa je od¬ števanje seštevanju uprav na¬ sprotno, da je množitev le so- stevanje 8 voj e vr8te, in da ste meritev in delitev le obratna množitev. dasno je, da mora biti stvarna 8tran naloge ali že Mana otrokom iz izkušnje, ali pa vsaj primerna otroški razum¬ nosti. 8 prvimi desetimi števili mo- ^68 dati pae le malo nsstav- napametno prijs nego računanje brojkami. 2a ustmenim raču¬ nanjem ima sliediti uviek pis¬ meno, jer se tim djeea uvjež- baju i uevrste u onom, sto su vež ustmeno naužila, a ondje. gdje je Zkola razdieljena u sku¬ pine, služi zato, da 86 djeea time tibo zabave. Lvakako računstvo na pamet jest najznamsnitije, nu ipak bilo bi krivo i neumjestno, da se ponajprije vježbaju ueeniei samo u raeunstvu na pamet, kao sto bi bilo neumjestno i krivo, kad bi se odielilo eitanje od pisanja, krema tomu treba da računstvo brojkami i računstvo na pamet saeinjavaju nerazdruživu eielost i da se zajedli o obradjuju. l>'e smiju se joZ rabiti znan¬ stvena imena (pribrojnik, cin- benik itd.), ali ueeniei treba ds vee unapried znaju, kako stoje jedua prema drugo.j razne vrsti raeuna. Odbijanje neka se pokaže kao obratan račun od sbrajanja, a množenje kao osobita vrst sbrajanja; djolitka neka se po¬ kaže kao obratan raeun od mno- žitbe. kazumije se samo po sebi, da se gradivo zadatka mora uzeti iz neposreduoga okoliša učenikova. I>e može biti nego vrlo malo zadataka od broja 1—Iv, 74 Lablenuufgabe ist eine sebr be- sebranlrto; es ist sonueb sebr ivobl Müglieb, dureb bäutige IVieder- bolung eins völlige 8ieberbeit und 8eidugfertigbeit bei den 8ebülern ^u orxielon, 80 dass 8i6 .jedes Lrgeliiiis einer ^ublon- operution ebne Lesinnen xu sagen xvissen. Nan büts sieb jedoeb diese Liekerbeit dureb Nemo- rioreii der Vutguben und kesul- tate erzielen -ui ivollen: die Arbeit iväre eine sebr mübselige, der Lrfolg ein unsi oberer, und Leit und Äülie vüren für den ivioli- tigen Liveeb der form ulen lül- dniiZ verloren. Ls muss beim Reelinen ^nsebauung, Linsiebt und Übung iniiner Lund in Lund geben; alles Reelinen muss mit Verstund vor sieb geben, muss Lonbreebnen sein, mag nun dies ein mündlielies, oder ein sebrikt- lielies Reelinen sein. In der 8ucli6 gibt es näwlieb nur ein Reelinen, dus verständige Reeli¬ nen, gegründet uuk riebtige Lr- benntnis und Leurtbeilung der in einer Aufgabe entbultenen 8ueb- und Lublonverbültnisse, uus deren Vlibängigkeit unter- einunder und der xu iübrenden Lubl nlit Votbvendigkeit dus Ver- fuliren die letzteren riu binden, gefolgert ivird. Lie 'l'rennung in Ropf- und sebriktliobes oder /utl'erreobnon tritt erst ein, ivenn es sieb um die Lixierung des Verkubrens selbst bündelt. Lus „i-Vus^ ist in beiden dasselbe, nur dus „Vm/ ist vsrsebieden. ver üntersebied xiviseben beiden ist iiur ein äulZerlieber und xu- fälliger. niebts desto weniger, ivie ivir spater soben iverclen, ! entro il periodo dull' l ul 10, saru oltremodo ugevole ede gli scoluri u forriu di ripetirione vi uequistino tule unu pienu sieu- rexxu e spedite/ra, du super dire ogni risultuto di un' ope- ruxione senxa molto pensurvi. 8i budi pero di non vulersi u tul uopo di eserei^i di puru me- moriu, giaeebe sarebbe lavoro stentuto, d' 6sito ineerto e, spre- eundo tempo e fatioa, se n6 undrebbe Io seoxo importante della eoltura formule. L' intui- 2ione, il diseernimento e l' esor- eiÄo nel euleolo debbono sempre un dure di puri passo; ogni eul¬ eolo, ebe vu sewpre esvguito eon la mente, de v' essere eul¬ eolo rugionato, sia esso poi futto u voee o in iseritto, giaeekb il euleolo e sempre uno. II euleolo futto eon diseernimento ba per base 1' esatta eonoseenxu 6d il giusto giudimo delle reluxioni delle eose e del numeri eonto- nuti in un problema, dalla di- pendenxu seamkisvole dello qusli eose, e dal immero ebe vuolsi rieerearo, si dedueo necessuriu- mente il metodo di rintraodi jezikovno urk. Nepopolne odgovore smes pripuščati le no srednji in višji stopinji, kadar se udenei vadijo v bitrem računstvu. so se ucenei naučili pi¬ sati številke, se 200110 20pisavati, kakor smo Le omenili, kratke naloge na tablo. demo kasnijs vidjeti, navlastito na srednjem stupnju obuke vrlo 2namenita. ä,ko se ueeniei vježbaju u ra2tvaranju brojeva, u osobito u pribrajanju i odbrajanju, doei ee najlaglje do sbvoeanja ro2nib operacija u ovom obsegu brojeva. Ipak valja pri tom p02iti, da vježbe, Koje traju vise od pol ure, podetnike umaraju i pre- napinju. va se po2ornost djeee uz- drži, mora učitelj biti u govoru U2oran, okretan, 2animiv i zi- vaban, tor so mora tumaeenjem prilagoditi sbvoeanju učenika. Ipak ta 2onimivost ne smije biti preeerona. tako da zapredi djeei samostalno vježbanje; do- pode on ju ima priučiti razbori- tosti, s toga nek im svaki za- datak samo jedan put kaže i to polagano, jasno bez uplitanja i bez ikoje opazke, noglasujud dobro glavno rieei. Učitelj nek paru, da ueeniei oclgovaraju u posve kratkib, ali podpunib izrekab. Kod raeun- stv6ne obuke valja p02iti uviek na cist i pravilan jezik. Od učenika srednjega i vi- Zega stupnja, oko br20 raduvoju, ne treba zabtievati, da odgova- raju u podpunib izrekab. (jim so djeeo prilicno dobro i2vje2baju u pisanju brojaka, kao Zto je ved bilo spomenuto, M026 86 2op odeti kratkimi 20- datei na plodi. 78 der Datei gemaebt. Der Debrer gebe bäutig sekri ltiiebe ^utgaimn, aber im mälLigen Omkange. oorri- giere 8ie mit 8orgfslt und 6onse- quenr un«l dringe uiinaebsiebtig auk die Verbesserung lies ssöblsr- kaften. Hiebei ist darauf ru geben, dass die Oxsrationsrieiebtzn und die Billern deutlieb gs- sebrieben, die Hefts reebt sauber und reinlieb gebalten werden. Oeds Heebenstunde soll aueb eins 8cbreib8tund6 sein. Dndlieli wird bemerkt, dass darauf rm dringen ist, dass sieb Mlnr Lcbüler ein gedruobtes Deeben- bueb ansebakte, veil dasselbe das Zeitraubende Dietisren der ^.uf- gaben überliüssig maebt, somit dem Debrer und 8ebüler 8eit erspart un«l den erlorderlicben 8tob rm bäuslieben Übungen entbält. Der 2ablenraum bis 20 bildet ^war bei neu durebaus notbwen- digen Übergang 2ur Dildung und unterriebtliebsn Debandlung 6 nian 8eiiIii88i66iinunA6n INI ^nlÜ6N1'NUIU6 von i — 100. Vi6 nUZ6IN6ill6ll L6M61K1IU- MN, V'6lell6 80I1ON 0l)6N iliron klnl2 innä6n, än88 äns Lopi- unä Isiolioelmon Ü6Nkl66ilN6N 861, än8 8ikiiiilicii6 äoni lliüuälieiisn lioelinon nneli/uiolzou linb6, äi6 dnusliolioii iVuigLbön nur in r6iü6n lLnlilnn siek 2U bov6Mn dnb6n, äin Xillornunä Op6rntion8- 26ied6u 86bön unä äsutlieli ru 8okr6ib6u, äio Loclioniioito r6in unä N6Ü M dalton 8inä, gölten nueil kür äi686 Linko. n tnnlo 6ii6 8i6N0 in Araäy ä' ill- äienrno 8p6äitiiui6Ni6 i äivnrsi proäotti. 6iii8tg, i oo8tri piani ä' in- 86ONSN161U0 8i änvono. Ziunti 3, qu68to punto, intioäuii6 N6Ü6 8euol6 popoimi äi orZ3N3lli6llto 8UP6li016 AÜ 6i6N16Nti änl enl- 60I0 äeUo irnrioni. kor 6l6lli6iiti vuol8i int6nä6r6 in korniarioutz äniia irariiono moäinnto In äivi- 8ion6 ä' nn intoro in parii nZunii 6 I' 6866u^i0N6 äi eonipiti, in eui ii uuuinrntors äoila irnriioue PO88N 68861'6 60ll8iä6rnto 6 poreiö trnttnto quni numoro 6onor6to, n oui ii äonoininntoro äa k nppei- Intivo. tzu6Ü6 op6rnrioni piü äiiti- oili, äov6 in ir32ion6 va eouÄäo- rntn qunl6 ^uo^ioni-b, 8vno än ri- 86rli3i8i nä nn Arnäo ä' insogns- ui6nio nlt6rioi'6, oonie xui'6 i iorwiiü „nuni6rntor6 6 ä6nouii- nntoi'6/' prenäers In krn^ionö s irirn6 ii enloolo 6ntro i äotti liniiii oikrono noooneio nääontol- Into i conipili ä6Ün nioltiplien- Äono 6 ä6lln äivi8ion6. tnl ÜN6 nol p6rioäo nuui6rieo änll' I al 100 8i knoeinn inro 68oroi2i ool onleolo äi oonelusione. k6 8uääott6 0886rVN2i0lli ge' nornli, eioo olio ii onlcolo nieu- inlo oä in i8eriito 6 onloolo rs- Zionnto, oli 6 ii enloolo in ineritto äov6 86Znir6 all' ornlo, eli6 i prolil6ini äow68iioi linnno cls 6ont6ii6r6 äoi numori puri, eke Io eikro 6ä i 86Zni äollo oporn- ^ivni vnvno 8oriti6 don6 6 con oliinr622n, eli6 i qnnänrni 8ono än t6nor8i notri 6 puliti, vnlgono nlti'68l P61 qu68to Zrnäo. 85 dati precej, ne da bi se kaj po- misljali. ko našem učnem načrtu 80 lapovedani na vekralrednicad na tej stopinji pocetki računanja 2 ulomki. 8 tem mislimo take ulomke, katere dobiš, raldelivsi celoto na jednake dele, in take naloge, v kateri k računaš s štev¬ ci kakor s celimi števili, imeno¬ vanimi 2 imenovalci. kelje račune, v katerib si imamo misliti ulomek kot količnik, je pridraniti višjim stopinjam, kudi ilrala števec in imenovalec se tu Ze opuščata, 'kako omejene ulomke in dotiene račune je pridružiti najbolje množitvi in delitvi. Vrlin teZa naj se otroci vadijo reševati sklepne račune v odseku od 1—100. lnadu bel duZOM prouuZljauja navesti ralne proizvode od „jedan put jedan". ko nasoj naukovnoj osnovi treba na tom stupnju obuke u -idseralrednib puekik skolak po¬ četi i slomei. kod tim treba ralumjeti, da učitelj pocluöi djeeu, kako postaju slomei, die- leci ejelinu u jednake dielove i kako se riesavaju takove ladace, u kojib se brojvik slomkov sbvaea kao nalivnikom imeno¬ vani broj i kako treba prema tomu postupati. kbli jo posao, »dje 86 slomak ima pokalati kao količnik, i lato neka se ostavi la Kasnij6. Kiti nalivi „brojnik" i „nalivnik" ne rade 86 josto. kako priprosto učenje slomaka nadovele se na ladatke o mnolitbab i djelitbad. kri tom treba djeeu vjeLbati n lskljuenid racunib u obsezu od broja 1—100. Kar smo Le vobee omenili ltzoraj, velja tudi tukaj: raču¬ nati je i/ Zlave in pismeno s preudarkom, in to najprvo na pamet, potem se le pismeno; do- rnace naloZe je dajati le v ne- imenovanid stevilib; številke in raöunske lnake je pisati lepo iu rallocno; lvelki naj bodo cisti in lični. Il sveobcib vee navedenik opalaka siiedi, da i na ovom stupnju obuke koli računanje na pamet, toli računanje na ploci, treba da dude promiZIjeno; pis¬ meno računanje mora sliediti la ustmenim; domači ladatci iniaju se vrtjeti samo oko cistib bro- jeva; brojke i lnakove brojevnib poslovanja valja liepo i jasno pisati; isto tako treba priučiti učenike, da njim kudu pisanke uviek ciste i u redu. I« 'Ol Id I 9s SssSP 9 I90s99ssii 9is9IPV99p vsilili 9ss9s) 0s09sv9 sv OsMV881!,s llivlä iv Slll.lOsUOS 9 O.NsvllI9s8 -lS 9lIIP.lv lI09 o.isä l110l/1!9sclo o.issvnb 9ss9ll 99vss9998S ssOPV99 -vs '9svllll99P OsOSsvS s9II s.18s098 ssZ 999NP09sllI ,p 9 18 '9is9sp Iv9SP vsilili 9ssk Illd 9sIIVsp9lll 09I99MNII OPOs.iOä s9p 0slI9U! -vssälvv ,ssv S.lssO 0sllSMVVZS8 -lil p 990l9s6l18 Opv.is OINs88O.iä sSll 9sväs9Us9ä 9v0s?väN990 /s 999ss0ss0ssvä sl g opv.iZ Os8snb .isä 0sv9splls vici o.llslllslll 0229M sl SsllgMv.issvlN -I88O.lääv 0II9lllsv O.iSL sv 9.19s> -llOlKl.l.iOS vp Olillv.l.iv lM9sls09lI I9Il 9svp s//99ä sSP svOs/VSlPvs z 's 'VW9^V9Z O.10s vs S.lkslISMI.i -Zäso 9SlI 189ä I OlIVIII vs 0VVV9 -9s)ll9.lä 9 999 O.lsls sl '09s9M sl 9sv9Mvsv9ssä99 S.ISPS.i ONIIV.l.i -Op l.lvsO.18 lss) 'SllOI/INsUI 9sv99 Vs 98vls 99ll V9.VV Os1I9lIIVIIZS8 -lil s Illb 9ls9v^ 1111111109 99118 -IM 9s 9 I89ä I 9s.1v ll OsvS9 vs 98s9sP vslisvii sp vslvii 9s l.iSIssv IsZV s9vssZsMvs S9SPV9.I 9 9.1998 -01109 9vs IP 0ä098 9svvs90älvs ,s -sv Ospllvs/9 0110^998 'OllvspssONb 0811 ssvp lssv9s 9s9vä lisi! Vs vsZ 0V08 Opv.ls Vs89lib 99ä ssv9ivOZ9v 1119 s NsvSssääv IM9slsO.lä s !00I Mii 0Ö— I '01—I SMVU9 ! -VSslsvZ M9P lis pus.llsv ss 9lSsISIsIII9s.I9^ lI9Zsss91ssNIs92 Osp sliv sllllls9s29g 9s9s8 91P 08N9ls9 'V9s8s9s 9s8U9sss 9sl1ZsSssIM8sllN1s9ssllvls98IIV99^8sv II9ss9lslIssl 99,9pssls9Z Zvvss9lss, 1s99vp P1IN Zvlils9vss9s999^ Is99NP V9v9p9sis98999. V9lls98 sIM AVIV -svMs99(s 8VP P9I.L lI9svM199(l IISP 11/ pvli II9sI9Isvsssl N9Is98'lpvls -9P 1I9'9sI9lV II9P IM 9ZIIv8.19(ssl M9P s9g 9Zs0sv9Iss9sI 9SZsl-,vlll -llvsä '99ls98Isvlll9s8.<8 Ns 89I99ÄZ 99p V9110ssv99ä0 99P ZUNlsNNsgs 9IP PNN N9slsv/svMs99(l IM II9N -is 9sl 8VP lil 99sNIs9F 99P 8llN9lsIH -VIZs 9sp M9sI9lsvs^l Sls98spvls -9P 999Is0ls is99NP 89MNV909slsv^ 89p 8lIi199sI9919ssl 99P USls9Il s8s 9siis88sls9s.l99sII/s N999Is0ls s8ls9vli 99p SlsvssNvsäiivll 9l(l ^svsrl U99lss S99PII089(s /IIv8 9llsls98vm -N9ls99sl 9ls98s88N9 9ss> SsNsF 9989IP sliv svls s9sssM8Zaliis9ssNvls98VV.I9^ 8s^ N9ls999ä8sll9 9lsvs9ZINi 8NSs8 -ZlII9.il ssSlsIs9Isls9s^ 99p V988NM v9'a claljuom 8tupuju o kub e raeuua 86 brojevi prebo stotine, uče se clesetieui slomei, te 8e cijeea vježbaju pO8ebno u raeun- 8tveuib poslovaujib i to 8U8tav- nim reOom, bao 8to rabtieva ueevna O8uova. kri raeuuauju daljnimi jeäiu- bami i äesetiöuimi slomei, dobro ee p08lužiti 2oruoj obuei clese- tioua mjora 8vojimi jeäiuieami, Zto 86 izvode Muožitbami i dj6bt- bami. ldoeim u broj6vuom obs6gu od 1—1od 1—20 i do 100, 88 ^visebeu Kopt- und ^itterreebnen der ^.ustübrun^ uaeb dein Iluter- sebied statttand, ds, sied die sebrittlieben LbouMu dureb- ZänZiZ an dis muudliebeu au- seblosseu, verdsu nun dis Lebüler naeb eutspreebenden Vorübungen mit dein bürgeren, in der Liu- riebtung unseres Xableusvstems begiuudeteu. von der IVeise des Xopt'reebneus mebr oder weniger abveiebenden Reebnungsver- tabren, mit dem sigeutliebeu Zitier- oder latelreebnen ver¬ traut uud udt deu teebuisebeu ^usdrueben, belebe im Lecbllen eiugetübit sind, bebauntgemaebt. Hiebei ist der Ilntersebied /viscbeu dopt- uud XiÜerrsebneu bervor/ubebeu uud der Vortbeii 2U betonen, volebeu das sebrikt- lieke Leebnungsvertabreu mit sieb bringt. Lei der Lsbandluug der 'I'stelreebeimlotbode ist vor allem darauf /u sebeu, dass die Lebüler die Aufstellung der Aufgaben uiebt blök uaebmaeben uud die Ibeiloperatioueu uiebt eiukaeb gedaebtniswäläig merken uud meebauiseb austübren, souderu dass sie jederzeit der Oründe tür ilir Vertabren bewusst seien, blieru bat sie der Lobrer dureb billleitende uud eutviebelude l?rageu ru tübreu. IVeuu aueb der Lortsebritt bei einem derart gründlicben und rationellen Ver- tabreu anfangs ein langsamer /u sein scbeiut, so vird dies reieb- lieb eiugebraebt dureb größere 8icberbeit im wissen uud können und den Oeviun au formaler Bildung. 20 ed al 100 aieuna dillereu^a coneeruente la trattamone t'ra il ealeolo mentale e eon eit're, eä essendosi Ali eseremi in iseritto uniti in tutto e per tutto a spielli a voce, ora si dovrä ren- dere tamigliare agli seolarj, previ i eonvenienti sserei^l prelimi- nari. il proeedere piü breve, fondato suba natura del nostro sistema numerieo, del ealeolo, eioe il ealeolo proxriamente detto eon eitre, ossia fatto sulla tavola nera, e si dovrä far loro eono- scere i teiunini teeuiei ebe vi si sono introdotti. tzui si t'arä risaltare la ditle- renra ebe passa tra il ealeolo mentale e quelle eon eitre, s si aeeentuerä il vantaggio ebe see» reea il proeedimento del ealeolo in iseritto. Keil' applieaÄone dei me¬ todi pel ealeolo in iseritto ba- diuo soxrattutto i maestri ebe gli seolari non eopino material- mente 1' intavolarione dei eöm- piti, e non eseguiseano le ope- rarioni par^iali per puro mecea- nismo di memoria. I taneiulli ded- bono maisempre saxere il psredo di ogui passo ebe kanuo nel cal- eolo. Il maestro ve 1i dovrä eon- durre eon dimande aeeonee, cpiasi sprariri di luee. I'er quanto sewbri lento in sul xrineipio il pro- gresso eon sillätto proeedimento tondato e rationale, se ne ri- trarrä awxio eompenso nel- 1' aequisto di maMor simmer^a teorstiea e xratiea e ZuadaZuo nella eoltura formale. 89 vrnitvi računov nikakršno raz¬ liko mod pismonini iu U8tnom računanjem: pismene vajo so Kilo uravnano do cola po ust¬ nik vajab. ku pa jo po priinorni pripravi ueiti uconee krajšega, ua posebni uravnavi naseda do- setienoM sestava osuovanoZa ra¬ čunstva, pravega pismonoša ra¬ čunstva ali računstva s števil¬ kami, katero so sedaj manj, s6(laj bolj rarlilcujo od račun¬ stva na painot, in pa «oznaniti jib 2 uvedenimi toknienimi irrari. kri tern M pokarati rarlosok mod računstvom na panret in računstvom s številkami in po¬ udarjati korist, katero imamo od njega. Obravnavajo pismene račun¬ ske načine, naj pari učitelj posebno na to, da ueouei ne posnemajo slepo nastavka nalog, da se ne nauee posamernib delov računa kar na pamet in jib ne Ovajajo mebaniöno, tomvoe da so V8okdar ravodajo rsrlogov ra svojo računanje. Do te M jib ima ueitelj pripraviti r vprašanji, katera k rešitvi napeljujejo ter postopek rarvijajo. «v ^ko 86 tudi v poeetku do¬ zdeva, da j6 napredek pri takem temeljitem in umnem ravnanji ueirdaton, vendar vse to nado¬ mesti v seja vajenost in ranesljivost v Manji ter pridobljena formalna mobrarenost. nema irmedju napametnoga i i brojeanoga računstva nikakve rarlike u irraeunavanju, pošto su vjorbo u računanju na pamet u urkom saveru sa pismenim, to treba poslije sdodoib pred- vjerba upornati ueenike s ure- djonjom onoga raeunstvenoga poslovanja, Koje so osniva na našem dok. sustavu, a vise se ili manjo rarlikujo od napametnoga raeunanja; nadalje ib treba upo¬ rnati s pravim brojeanim raeu- nanjem na ploöi, Kao sto i sa tokniekimi narivi, koji so upo- trebljavaju u računstvu. ku valja irtaknuti rarliku ir¬ medju računanja na pamet i pismenoga računanja i naglasiti korist, sto so polucuje pismenim računanjem. kri tumasevju računanja na daski neka ueitelj pari prije svega na to, da ueenici ne na- stavljaju na sliepo ra njim, te da dielove operacija no nauee samo na pamet i da ib meka- nieki ne irvadjaju, nego da su si sviestni, rasto moraju tako raditi. Do toga ib more ueitelj škodnimi i rarumnimi pitanji pri¬ vesti. ^ko se i eini s poeetka, da jo ur takovu nauku napredsk slabiji, to 80 kasnije dobro ua- plati, jor rnaju sjegurnijo raču¬ nati i formalno im jo naobra- ronjo voeo. - !)0 - 2ur Lörderung der keebeu- einsiebt und keebenfertigbeit dienen sowobl die reinen, als aueb die angewandten Aufgaben, die tbeils in der Leinde ansge- arbeitet, tbeils /ur bauslieken ^Viederbolung aufgegeben wer¬ den, wenn sie riektig, d. in der- ar-tig gewäldt werden, dass sie weder 2u eintaldi und leiebt, noeb 2u eomplieiort und sebwierig sind und venu sie vom deiner sorgfältig durel^goseben und ver¬ bessert werden. Oie lärfabrung wird Pedell Oeiiror belebren, dass ^ede ^laeblässiglreit in dieser Ilinsiebt von seiner Leite OnüeilL und Oeiebtfortigbeit der Lebüler uuausbleiblieb ^rrr Lolge bat, Lei den Übungen, welcbe in der Lebule vorgenommen werden, sebe der I,obrer mit der größten ^niinerbsambeit darauf, dass sämmtbebe Lebüler Mitarbeiten, und überzeuge sieb bievon dureb Zeitweises unerwartetes rVutruten einzelner Lebüler xur rnündiieben Lortsetrung, vorn Lit^e aus, der Aufgabe, die etwa ein Lebüler aut der Lebultalel ausarbeitet. Loiebe l'roben, ob sämmtliebe Lebüler Mitarbeiten, sind selbst- verständlieb aueb auf der vorlier- gebendeu Onterriebtsstuke beim sebriitiieken und rnündiieben Leebuen an^usteben. dn dieser Ltslie bann übrigens niebt genug bervorgeboben werden, dass aueb auk dieser Ltuke das Lopkreebnen niebt vernaeblassigst werden darf; insbesondere ist aueb den Lebbrssreebnuugen die vollste Lulmerbsambeit 2 uruwenden, ^n ein- und rweielassigen Volbssebulen, in weleben die L promuovere il diseerui- mento e la spedite^a nel esl- eolo giovano i problemi puri sä altrssi i pratiei in parte eseguiti a seuola ed in parte da ripetersi a easa, purebb siano adatti, vale a dire n^ troppo sempliei e fa- eili, nö eompbeati e dMeili, e sieno poi ri veduti e eorretti ae- eurataments dal nraestro. Oiaseun maestro verra edotto dall' e- sperien^a, ebe ad ogni sua tras- euraggine in proposito tsngono dietro immaneabilmente la uegli- gen^a e la leggsrer^a degli seolari. Xegli esereiri ebe si ianuo a seuola stia il maestro atten- tissimo ebe tutti gli seolari lavo- rino insieme. persuadendosi di eio eol cbiamare alcuua bat» all insaputa qualebe seolaro s proseguire a voee il lavoro ebs altri per avventura eseguises sulla tavola nera. Litlätte prove, onde ei assieuriamo del lavoro si- multaneo degli seolari, vanno satte naturalmente emandio nsi gradi anteeedenti eol ealeolo a voee ed in iseritto, tzui per altro non si puc> abbastan/a far avvortito il maestro, ebe anebe in (presto grado non e leeito di traseurars il ealeolo mentale; soprattutto poi s da rivolgers la massiwa attsnriione anebe ai ealeoli di eonelusione. Xelle seuole popolari di una o due elassi, ove il tempo dedi- 91 Ilazumuost ju roenost v raöu- uauji pospešujejo nastavljene in nastavno nalogo. Katers 86 imajo izdelovati ali v soli, ab pa doma, äs ueenei na njik ponavljajo, kar 80 86 p roj ueili. 2ato po morajo biti naloge odbrano prav, t. j. tako, da niso prejeduostavne in prelabke. niti prezamotane in pretežke, in ueiteljjil> mora skrbno pregl edo- vati in popravljati. Vsak ueitelj 86 moro proprieati iz svojo izkušnjo, da njogovi lo- uobi pri popravljenji nalog sledi neizogibno malomarnost in labko- mi^elnost N66N66V pri izdelovanji. kri izdelovanji raeunov v soli naj uöitolj posebno pari na to, da V8i usenei računajo. Adaj pa zdaj naj 86 tu
  • a ueeuiei uzmognu sjeguruo i spretno računati, neka 86 uči¬ telj posluži čistimi kao sto i upo- ravljenimi zadatei, koji 86 imaju obradjivati stranem u skeli, stranom ib ueeuiei imaju kod kudo ponavljati. kreda paziti, da ti zadatei ne budu ni prelakki ni pretežki, ili (lak zamrseni i da ib učitelj napokon pozorno pregledava j popravlja. Izkustvo ce svakoga učitelja podučiti, da 66 i najmanja Ne¬ gova imbajnost u tom pogledu prouzroeiti to, da ee mu uee¬ uiei postati boni i labkoumni. Ileitelj mora u skob osobito o tom nastojati, da svi ueouici u isto vriome isti zadatak rade, te ee 86 o tom uvjoriti, ako kad- kada iznenada pozove jeduoga ib drugega ueenika, da mu iz klupe ustmeno nastavi ono, sto dotieni uöenik na ploei radi, kako treba postupati i na prodjasnjib stupnjib ustmene i pismene obuke. II ostaloin ne može se ovdje dosta preporueiti, da niti na ovom stupnju obuke ne valja zanemariti raeunanja na pamet, osobito pako treba pomnjivo njegovati zakljueno raeunaoje. II jedno- ib dvorazrednib puekib skolak, u kojib jo vrieme 92 dein vnterriebte gewidmete Xeit Linsebrnndung gebietet, dann der ^nblenkreis bis 1000 niebt so vollständig wie die trüberen ^ablenräume durebgenowmen werden. vor vebrer wird den Verbältnissen angemessen kun- deln, wenn er naeb entspreeden- der Lüedsiebtsnnkme aut' dis Labien dis 1000 ?ur Lebundlung des unbesebrnndten 2nblen- rnumes übergebt. vio ^In6e, ^lünren und 6e- wiebte sind, soweit sio in den bebnndelten /ndlenraum lullen, vorzugsweise mit den bednnnten zu vergleieden und mit den- solbon vemonstrntionen zu ver- dindon. vios wird den Lindern die ^utt'nssung derveeimnlznblen erleiektern. du don86ldon die i!e- gritte von 2ebnteln, llunderteln u. s. v. nut nnsebnuliebem ^Vege klar geworden sind, und die veeimnlen nur die boitsetzung nn8oro8 dedndiseben 2nblen- 8)'8teni8 von den Linern ukwürts zu den Aeknteln, Hunderteln und vnusendteln zvrüedsebreitend dildeu. Hut der vebrer auf dis nvgedeutete 'tVeise bi8 zurLIittel- 8tuke (4. und 5. 8edul.judr) und von die8er aut .die Oberstute (6., 7, und 8. 8ebuh'nbr) die 8ebüler mit Lrtolg geleitet, 80 wird die Lintübrung derselben in den tür diese letztere be- stimmten vebrstotk sioderlieb init deinen 8ebwierigktzit6n ver¬ bunden sein, wenn er es niebt unterlässt, bei Lelino des 8ebul- Mbres den in vorbergebenden -labren durebgenowmen en vebr- stott zu wiederbolen, und nut die Llemente zurüekzugrsiten. ento all'istruzione devesi neees- snrinmente restringere, non si potrn truttare tunto ditkusnmente il periodo nuinerico tino nl 1000, gunnto i periodi preeedenti. Il mnestro si regolsrn seeondo le eireostanze, nllorebe pusserü si periodo indebnito, dopo nver avuto i dovnti rigunrdi ni numeri tino nl 1000. ve misure, le in o nete ed i pesi, per qunnto si nttenAOiw ni periodo trnttato, sono äs, controntnrsi eoi ^iü eonoseiuti, unendovi delle spieZnrioni. 6i» Ineiliterü ai tnncinlli il oowpren- dimento dei nuweri deeimüb, essendosi i eoneetti dei de- eiini e dei eentesimi eee. resi lor ebinri rnedinnte l' intuirione, e i deeinanli stessi nitro non essende ebe In eontinunrione del nostro sistemu deondico pnrtenäo dulle nnitn e seendendo Ziii sino ni deeimi, ni eentesimi ed si millesimi. 6ondotti nsl modo indionto I suoi nllievi eon buon sueeesso tino ul grudo medio (4? e 5" nm nntn), e dn qussto nl grudo supsriore (6? 7/ s 8/ unnutu), Il mnestro non trovern eerto nleunn ditticoltn nell' introdurli nelln materin d' in s e gnu mente s lor destinatn, p uredb nl prineipio deli' nnno seolnstieo non trnlnsei di ripeters In mnterin press neU' nuno preesdente e di ritom nnre sugli elementi. 93 nuvuti številni obseg do 1000, kakor prejšnji številni obsegi, ker se moru uk prikrajZati po odmerjenem času. Učitelj postopa razmeram primerno, uko se o^iru, kolikor mogoče, nu številu do 1000, pre- clno obruvnuvu neomejeni šte¬ vilni obseg. Nere, denarje in uteri v ob¬ segu teb števil ru^kaLi, in pri¬ merjaj j ib posebno 2 Le Znanimi. Otroci tudi ruxumejo laglje desetin ska številu, uko so ru^- videli naborno, kuj so desetine, stotine, itd.; desetine, stotine, tisoeine pu nadaljujejo nas dese- tiöni sestav od j edini e na^aj. ra rueunstvenu obuku ograul- eeno, krojni se obseg do 1000 ne moLe svestrano obradjivuti, kao Zto je bilo to u prvuZnjib ob- semb. kosto 8u uceniei prilieno uvjeLbani u raeunanju brojeva do 1000, to valja uöitelju po- stupati prema Zkolskim odno- sajem, kada ima preči na vjeLbe brojeva neogranicenogu obsega. Ujere, novce i ute^e, u koliko rasjeeaju u obrudjeni brojevni obseg, valja sravnjivati osobito sa pernatimi i dokupi vanj a sa ovimi u save^ dovadjuti. 'bo ce djeci pomoči, da laglje pojme desetiene slomke, pošto im je pojam o desetini, stotini itd. Zornom obukom jasun postuo, a desetieni su slomei nastavak našega desetienogu brojnoga su- stavu, stupujuä vutrag od jedi- nice k desetinam, stotinam i tisuöinam. ^Vko je učitelj vodil ueence do srednje stopinje (4. in 5. šol¬ sko leto) tako, kakor smo rus- loLili, in uko je dospel L njimi dobrim uspebom na višjo' stopinjo (6., 7. in 8. solsko leto), Au bode mulo truda stalo, jib uvesti v ueivo te stopinje, ^li nikdar naj ne Zamudi v Začetku leta ponoviti ueivo prejsnjib let in poseči na^aj na poeetke. L.ko je uöitelj uspjesno vodio učenike po navedonib naputcili k srednjemu stupnju (4. 5. skol- ska godinu) i od ovoga k viSemu stupnju (6., 7., 8. Zkolska god.), tada mu ne ce gotovo raduvati ni nujmunjili poteLkoea upognati učenike opredieljenim ueevnim gradivom, samo ako je poeetkom Skolske godine ponavljan ono, Sto je veö bilo ureto u prvaZnjib godinub i taknuo se počela, na kojib se osniva nova vrst računu, koju im bo^e du protumuei. 94 vem Vsebnon mit veeimsleu und der Vermittlung der vin- siebt in das metrisebe Ns6- und Verviebtss^stem >vird mit lin ek - siebt auf dessen praktisebe 4Vieb- tigkeit besondere 8orglslt tutu- rvenden 86iv. 46 vielter msn im veeben- unterriebte lortsebreitet, um 80 bestimmter ergibt sieb die Ne- tbode unmittelbsr sus dem mstbemstiseken lvbalte des vnterriebtsstolfes. ver vebrer vird auk den weiteren 8tufen des Reebenunterriebtes in Letreü der vebrmstbode niebt telil greifen, wenn er sieb stets be- mülit, den mstbemstiseken 6e- daukengsng suf klare, wögbebst einksebs und snscksuliebe 4Veise xum Verständnisse der 8ebüler 2U bringen. i4uek bier güt der 8stt, dsss kein Veriabren ein- tsek gedsebtni8msl.bg aufgefasst und meebsniseb nsekgesbmt werden dsrk. Ls rvird dies ins besondere mit vinveis auf die sebvierigeren Operationen der Lruebrecbnung, suf dss Vus- rieben der Vurtel, suf die ve- bsndiung der vroportionen, suf die ublieben Nnsätte bei der vösung der msneberiei ange- rvandten iVukgsben rviederbolt. Vei der vebandluug der ge¬ meinen Lrüebe bslte sieb der vebrer stets den Umstand vor tilgen, dsss in der krsxis nur Lrilebs mit kleinen Nennern verkommen und dsss die äm- rvendung derselben durek die vinlubrung des metriscken klslZ- und Oeviebtssvstems eine be- sebrankte geworden ist. ver vebrer bebsndle daber die 8i svrs somms eurs m eiö ebe coneerne ü esieolo dei deei- msli e nel dsre l'ides del sistema metrieo dei pesi e delle misure, perebö di molta impor- tanxa praties. Ousnto piu si prveede uel- l' insegnamento dell' sritmeties, tanto piri la msteria es ne da il metodo immediato. ver cpmnto s' attiene sl metodo nei gradi ulteriori, il msestro non andrs errate, se eontinusmente si stu- diers di fsr es pire agli seolsri 1' andamento dei pensiero mste- matieo in modo ebiaro, sempbee, per qusnto d possibüe, ed intui¬ tive. Lneke qui vale la wsssims, ebe niun proeedimento s'iwpari a memoria e si eoxii meeeaniea- mente. Oie ripetismo in parti- eolare aecennando alle operativni piü diibeili delle krasioni, al- 1' estrstione della rsdioe, alla trattstione delle Proportioni ed alle solite intsvolaxioni veile seiogbere vari problemi pratiei- Nells trsttatione delle lrs- tioni eomuni il msestro non perda mal di vists la cirevstsnxs, ebe in praties non si presentano ebe trs/ioni aventi pieeoli denomina- tori, e ebe il loro uso si e di molto limitsto depo l' introdu- tione del sistema metrieo dei pesi e delle misure. vereid ü msestro tratti hueste frstioni possibilmente in modo intuitive, 95 lu se .16 orirati najbolj na računanje 2 äesetinskimi števili in ravoljo vsakbanje porabe po¬ sebno pokorno predelati meter- ske mere in uteri. Oim bolj naprebujes v ra- eunskem pobuku, tem bolj ti bare Evo samo, katere metocle se imaš posluževati. La visjib stopi- njaii tega pocinka äobro pogobis ueno mstocio, ako greš ra tem, ba preboliš narorno in jasno rarsnutek misli. Laba ib pobuöava besetilne slomke i bole, ba ib bovebe clo rarumievanja metriekib mjera i utera, morat le n to osobitn pomnju uloriti, j er je to n prak- tienom rivotu ob velike rname- nitosti. 8to balje iclemo ulel račun¬ stvo, to nam stalnije proiriari metoba ralunstvene obuke i to neposrebuo ir onoga, Sto se ima pobulavati. Najbolj a je metocia ra uliteija na claljnib stupvjib obuke, <1a uviek nastoji, te ule- niei bu<1u pojmili, stojemoZuls bistrijo, ralunstveni tok misli. 'bubi tukaj velja pravilo, cla «e ulenei ne smejo kar na pamet Eti ralunskik postopkov in jib mebanilno posnemati. ?o pri¬ poročamo posebej ra teravnise ralune 2 ulomki, ra ir vaj a nje korenov, obravnavanje sorarmerij in ra običajne postavke, po katerili 8e rešujejo rarnovrstne nastavne ualoge. Labar obravnaval navabne ulomke, imej večino na pameti, 86 v raeuuib vsakdanjega Življenja nabajajo le ulomki r wajbnimi imenovalei, in cla se uavabni ulomki ne rabijo toliko, oclkar so vpeljane meterske were in uteri. liarpravljaj tebaj ulomke kolikor moreš narorno: l'reinaeuj jib, kjer se le bä, na kämet in narorno; ne bopuslaj, ba I ovbje vriecli rakon, cla se nista ne smije na prosto nabubati i »liepo ra brugim rabiti. Opetu- jemo to ososobito obrirom na tere raeune slomei, na vacljenje koriena na ulenje rarmjera i jebnacba, na obilne nastave ra riesavanje rarnib uporabnib ra¬ bata ka. Laba obrabjuje ulitelj sa svo¬ jimi uleniei obilne slomke, treba ba si sveubilj preb olima brri to, ba u praktilnom rivotu bolare uporabi samo slomei sa malenimi brojevi, i ba se je ra mjere i utere uveo metrični sustav. 8toga valja, ba ueitelj pobu- eava slomke, koliko je mognee rornije; pretvaranje njibovo, gb.je samo mole, neka preburme na 96 Lrüebe soviel als möglieb a»- sebaulieb. nebms die Umformung derselben, wo »uv möglieb, stets im Kopfs und »ui Oruud der ^.nsebauung vor und lasse wenig sebreiben, dafür aber mebr den- ken. Line besonders Lorgfalt muss aut das Lleiebnamigmaeben der Lrüebe unä auf äie Ver- wandlung eines verneinen Lruebes in einen veeimalbrueb verwendet werden denn aut dem ersteren beruben tast sämmtliebe Ope¬ rationen in Lrüeben, das letztere maebt den gemeinen Lrueb ent- bebrlieb und gestattet die lleeb- nung aut den viel bequemeren veeimalbrueb zurüekzufübren. Von den Kunstgriffen und Leeknungsvortbeilen sind nm- diejenigen zu erlauben, welebe sieb imvortsebritte des keebnens gewissermaßen von selbst er¬ geben und am bäubgsten benützt werden können. Im allgemeinen baben dieselben nur dann einen wirklieben "Wert, wenn sie die Lebüler mit vollem Verständnisse, uicbt aber mecbaniseb anwevden. vesondere Aufmerksamkeit ist den angewandten Aufgaben, deren Lösung der letzte prak- tisebe 2week des Leebenunter- riebtes an Volks- und Lürger- sebulen ist, zuzuwenden. Latten die angewandten Aufgaben für die erste Ltuke bauptsäeblieb als Veransebauliebungsmittel im weiteren Linne des Wortes ibre Ledeutung, so werden sie auf den folgenden Ltuien mebr und mebr wirkliebe praktiscbe Auf¬ gaben ; sie zeigen und lebren die Anwendung des Leebnens auk die im bürgerlieben Verkebre eseguisea sewpre mentalmente, se possibile, la loro trasforma- zione, e faeeia seriver poeo e pensar molto. Lpeeiale mllesso dee aversi alla riduzione delle frazioni al medesimo eomun denominatore s alla eonvsrsioiie di una krazione eomune in uns dseimale, essendoeke sulla prima si basano quasi tutte le opera- zioni delle frazioni, e la seeonds rende suxerllua la frazione eomune, e fa sl, ebe il ealeolo sia ridotto ad una frazione deci¬ malk molto piü eomods. Lra gli artitie! ed i vantaggi del ealeolo que' soli sono äs permettersi, ebe nel progredire di esse si xresentano, per eosi dire, da sü, e possono piü di frequente essers utilizzati. Iv generale essi avranno un valore reale, ove gli seolari sappiano adoxerarli eon pieno disesrni- mento e non giä maeebinalmente. In tutti i gradi d'insegna- mento ü da rivolgersi speeiale attenzione ai problemi pratiei, la eui soluzione e Io seopo bnale pratieo dell'istruzione aritmeties e nello seuole popolari e »eile eittadine. Le i problemi pratiei nel primo grado banno per Io piü la loro importanza quak mezzi d' intuizione nel piü ampio Sense di questa parola, nei gradi ultsriori diventano sempre piü veri problemi pratiei; essi wo- strano ed insegnano l' applica- zione del ealeolo ai easi della vita eomune. Leegliendo giudizio- 97 bi 86 mnogo pisalo, g, zabtevaj, da 86 V66 misli. kreobraževanju ulomkov UL jednake imenovalce posveti V8O svojo skrb, prav tako tudi izpreminjevanju na- vadnega ulomku v desetinsko število: prvo je podlaga skoraj V86W ražunvm 2 ulomki, drugo ti dopužea, da 86 izogneš navad- U6mu ulomku tor izvrsiž račun 2 mnogo pripravne; simi desetin- 8kimi števili. pamet j zorno, pa neka gleda, da nceniei mulo pišu, ali mnogo misle. Osobitom ce pomnjom uz- nastojati oko toga, cln MU 86 U66- niei izvježkaju u svadjanju slo- maka poä zajednieki nazivnik i u pretvaranju obižnib slomaka u desetiene. M onom prvom osnivaju 86 ngjme skoro 8V6 vrsti računanja slonnu, u pre- tvaranjem njibovim u desetiene, posipu obieni slomei uopotr6bni i tim 6 86 dolazi clo računanja desetienimi slomei, Koje je mnogo naruenije. Od zavinkov in prebitkov pripusöaj le one, kateri se v po¬ stopnem računanji, rekel bi, po¬ nujajo sami, in katere moreš res pogosto rabiti. Vobee imajo za- vinki iv prebitki le tedaj svojo vrednost, ako jib uženei upo- trebljujejo s pravo razumnostjo, ne pa mebanižno. Ua vseb stopinjab se mora obračati posebna pozornost na¬ stavnim nalogam, ker poslednji praktieni namen računstva na ijudskib in meZeanskib solab je la. <1a se prav rešujejo naloge vsakdanjega življenja. 8a nižjib stopinjab so bile nastavne naloge zlasti le pripomoček, da so uöenei dobro razvideli računske vaöine, na viKjib pa imajo biti prave praktične naloge; one imajo kazati in užiti, kako je računati v vsakdanjem življenji. Iz pri- msrno izbranib primerov se nau- ^6 ucenei marsikaj koristnega. Od izbitrivanja i olaksiea u računanju dozvoljeno je služiti se samo onimi, Koje se napre¬ duj ue u računstvu nekako same od sebe namieu a najžeZže se mogu upotrebljavati. O odže pako imade takovo pokraženo računanje samo onda svoju pravu vriednost, ako ucenici razumiju, zasto to tako cine, oiposto, ako pri tom vlada puki mokanizam. M svib stupnjib obuke treba osobito paziti na uporabne za- datke, kojib rieZavanjeje posljed- nja i poglavita svrba uženja ra¬ čunstva u puekib i gradjanskib skolab. ^ko su te zadaže na prvom stupnju obuke bile poglavito radi zornosti, to na sliedeeiii stup- njevib dobivaju pravu praktienu vriednost; one kažu i uže kako uporabljati računstvo u svagda- njem prometu. Obzirnim izabira- njem takovib primjera može uce- nik saznati liepib stvari n. pr. tudjib novaea (jediniea mjere j uteza); raznib običaja u trgo- 7 lM89) I')99998d 0PU8spN)8 '0)89) ip OMI) 1^ 9)O9M89I8NI989 )898) -1101) UMI 8 909(1 8.M 09)898M p I9I)89d NU0)()0.ld I 990 ))Z -908 OM^) '8229)IP9d8 8))9)99d -l)0PO9IIZ0I98 'OIIIMNbON '99990P 189)01 M998 O(lop 'MM 8 1)8 9119 '099INNO 18) lis M; -)89) 999889 P9 '0)09IN80Z980I,p 1P89Z s 0ll098IP99Z(U(I 91)9 1I9N8NO i? 8))09MP M 99998999 OOOc)()9p '9MN)09 Ip 9 9I9A99äN8 Ip ))09)89 l 988999PII,p I)I9Nl) 9 0dlO9) )p i)MllN09 I 'I999M Ip 12299«! Ip 1)09)89 I 91009 '91101009 "KM 8P9II g)O9Nb99) Ip 9990990 900)20)08 lN9 «1 'IM9M9«! I '91101211108 ioZO 9910998 ouoqqop 9119 9PII0III -OP 0II08 9)89Iltz /, 0)8p 0)8)8 9 SI19 019 IIP 09999 91)9 019 0909) 9M00 (-99'89999 99p 18 8809 9110 ^0)8p 0)8)8 d 8809 9110 '89))8Z -0999101 ,))8P 91800I2IP009 90012)8 -0)))09 9019 1)908 898810 -PO8)899^ 09)1)999 89p POO99 MO 99)01)98 9IP 888P 'O9P99L )9)I9() -989ZI)99NP )I)8^ 1191)9)08 990s9 01 POO 0198 II9PON()999 09)199) -8)99)911)98 O9PO9ZI918 1101 89)1)919 -9910'1 89P 09)0)8 O9PO9ZI9)8M8 O9P IM 0988001 098000^999911 -100)0^ PON -091)98)^) 'O9ZNOII -11999109909,1 PON II98lIINII)999 -)I92 'O9ZONOI)99991)8I99dO998^ 818 'P9M Z)I))ON ZMOP O9M1 O9P9II99Z9N(I M ZONE! II999P 'OOMZM^ '09 MII 091I9IN20I9 ZON80^I 9p9l 9IP '00Z89.I PIII8 — M9O98 21889Z89^) IU9P O O L 2188^8lin8oip9 -99Ä. N91)8I)9Z08 PON 191I9)9ZII8 II9S8NIO 99)111)98 9IP PON O9I)999d8 -91) N2 PII9I)9ZUI9 8IO1)8I)99LI)988 88p 181 9) M) II0N9II 090)920)9 W9p9f O) 19PIIN9Z9() 99991)918 PON 1991I9L99 9))8L 9)IlNOI)89() 2O8Z 991)N O9ZONOI)9999g I)99NP 09P99-IV O9ZO8Z90^ 091)91)90)80 PON 091)981111)99) IIOL 810)018)8 -99 ^ 88P PON 810)009;) 9)p I)9N8 ! 991)91)99^ O9I)98IOO8MII8I) PON 091)91)1)99^98 IN) N9)I9M9Z0pd99 19)991)90810 009. 810)009)) 9IP '09)1)91919)) PON N9?)8P)I 'll9))01) -019)99^ U9PNI99) 009 810)11119)) 9IP 08 'O9P99L ))9))M999 988)0 -)ON91)1)988 9)99918092)81)98 9)9)9 99)01)98 MO p II9INIO9) 9)9I«l8I0g N9PN9P99)9)909 - 86 99 86 seznanijo v. pr. 8 tujimi üe- narji. merami in utežmi in tuäi 2 rajnimi obiögji v obrtib iu kupöiji. luäi tebniske postopke in naravne prikazni uöenci temelji¬ teje spornajo in kolje ra/u- mejo, ako 86 raöuni tieejo strogo äoloeenib sluöajev. vini i obrtu; osim toga na sire i e vrže e 8x0211g, telmiöki i na- ravski postupak 8 ravnimi stvar¬ mi i onäa Karl raöuna 0 posvema opreäieljenili sluöajili. O svakom novem slueaju treba obširno pro- govoriti, to /abtievati oä uče¬ nika, äa U2 pripomoe sami naäju, kako 86 to rlesava, i kakov je goli raeuustveni 2aäatak. stvarne razmero razloži pri vsakem novem sluöaji posebej; napeljuj in sili učenem äa sami vajäejo nalogi rešitev, t. j. äa nastavijo sami raöun, kateri tiei v nastavni nalogi. 2ato naj pri vsaki nalogi strogo loeijo pogoj in vprašanje. Vsaka re¬ ditev se ima mačeti 2 vprašanji: »Kaj ti je 2nano?« „kaj isöes?" „kako uajäes, kar isoos, i2 tega, kar ti je 2nano?" Il tu ee svrbu učitelj pri svakom 2aäatku morati toöno luöiti preclmjevak oä pitanja, te ee uöonikom, prije N6go li poömu riesavati buäi Koji 2a- äatak, morati postavljati ovaka oä prilike pitanja: „8to vam je 2aäano?" „8to imate tražiti?« „kako eete i/ onoga, sto vam je 2a«, Kao 8to i njiliovi äielo^i, upotrodit co 86 2a 8L8tL- vljanje mjer8tvonid ploZuid or- llamellata. ?oZto 8u vo«; ä^eea u mlei 8tvu poneZto NLpreclovala i opotovala, Zto 8U veä pril o proueila, uputit es id ueitelj o tom, Zto je valjak, cullj i kruglja. 104 des (Flinders, Kegels und der Kugel erweitert. Oie vom Oebrer aut die latel entwortenen Vor- reicknungen baben uue gerade und Krumme Vivien und deren mannigkacke Oeriebungen ru- einander, sowie äie versckiedenen Kinkel, Oreiecke, Vielecke, den Kreis und äie vllipss auvu- weissu. Aäbrend also imeli diesen Andeutungen und nack den io den vebrplänon entbaltenen Le- stimmnngen die Letraebtuug der wicktigsten geometriseben Körper dem ^eickenunterrickte rukällt, ist das Ressen und Oereckneu von Kläcken und Körpern der Lestimmung des KsielisvolKssebulgeset^es gemäü mit dem Oeebenunterrickte ru verbinden. (8iebe die Verordnung des bob. Nin. 1. 6. u. II. vom 8. dnni 1883, 2. 10.618. I. 2.) Krst in der Lürgersebule tritt nack Z. 17 des gedackten Oesedes die Oeometrie mit den be^üglieben Oonstruetions- übungen als selbständiger (legen - stand aut. Indes ist auck aut dieser Onterricktsstuke nickt ru uberscken, dass der geometriscks Ilntsrrielit gröktsntbeils den (ckarakter eines analysierenden ^.nsebauungsunterricktss bemu- bckalten bat. Vie erlangte Kenntnis und KertigKeit im geometriscken Keicknen soll sckon in der 8ebule möglickst ^ur praKtiscken Ver¬ wertung Kommen, namentlick soll die Anwendung aut das lckicknen von Klanen, von eiu- taeben (lerätben und Nasckinen, bei den Nädeben von Nüstern, eontengauo liuee rette e eurvs eou le loro woltepliei eombina- 2ioni e reeiproeke posmioni, angeli d ogni gen ere, triangoli e poligoni, inline il cerckio e l' elisss. In base alle eose sopra dette, e seeondo le disposi/ioni eonte- nute vei piani d' istru^ione, lo studio dsi prineipali corpi geo- metriei va eogiunto all' istrriüione del disegno. Il misurare e eal- eolare le supsrlieie ed i voluwi va pero unito all' aritmetiea, e eid seeondo le disposiruoni della legge dell' Impero sulle seuole popolari. (Vedi l' ordinaima del Ninistro del Oulto e dsll' Istru- 2ione 8 6iugno 1883, Ko. 10.618, I. 2.) Kelle seuole eittadine, sol- tanto, si presenta la geometria eon le relative eostrurnoni, in base al 8 17 della legge sopra citata, Male matsria indipen- dente. vuttavia non si dimeuti- cki il maestro ebe anebe iu Musste elassi aUo studio della geometria e da eonssrvare, Masi per intero, il earattere analitieo intuitive. 8i eomineera a metters iv pratiea nella seuola stessa, per Manto sia kattibile, le eognickni e 1' abilitä aequistate dagli al- lievi nel disegno geometrieo, esereitandoli spseialments, Man- do ne venga il destro, a stender piani ed a ritrarrs arnesi e maeobine semplioi; le kanoiulle 105 kotem ima učitelj us, tablo risati vZoreo prom in krivulj v raMOvrstnib logab in raZ- nierali, kakor tudi rarno koto, trikotnike, muogokotniko, kros in pakrog. lloZmotrovanjo najimouitnisili geoinotrijskib tolos jo pribraniti tedaj po tok migljajib iu po doloebab v urnik naertik risanju, inorjonje in raöunanjo ploskov in tolos pa spojiti po določbi državnega Zakona 2a ljudsko solo s podukom v računstvu. (6lloj nsrodbo vis. ministorstva 2a bogočastje in nauk 2 dno 8. junija 1883, St. 10618, I. 2.) 80 lo v moSSanskib Šolali postano geometrija s svojimi nadrtnimi vajami po 8. 17 na¬ vedenega öakona predmet sam 2ase. ^Vli tudi na tej stopinji jo M?iti, da obdrži geometrijski poduk po voeom ZnaSaj ana- litivnoga in na^ornoga poduka. 6osar so so ueonoi naučili w navadili v goomotrijskom ri- ^^nji, to naj uporabljajo praktično kolikor mogoeo že v soli, risajoo o svojoin Sasu sosobno naerto, k^oprosta orodja in jodnostavne 8trojo, doklieo pa VZoreo. Oasib ueouei tudi sami kaj izmerijo na podlagi tek mor irvrSo Hacrti, Sto ib prod uöoniei na Skolskoj plodi riso, moraju sada da prikgZuju praven i krivuljo, njibovo raznovrstno položaj o i modjusobno odnosajo, nadalje raZno Kotovo, tro- i eotvorokuto, Krug i pakružnieu. vooim so daklo po ovom, Sto smo dosada spomonub i po odrodbab sadržanib u udovuiii osnovab, raZmatraujom najpogla- vitijib tjolosa valja da bavi obuka u risanju, to treba po narodbi državnega skolskoga Zakona mj e- ronjo i proraeunavanje ploba i tjolosa spojiti s obukom u ra¬ čunanju. (6Iodaj narodbu vis. ministarstva Za bogoslovje i nastavu od 8. lipnja 1883, br. 10618, 1. 2.) Istom u gradjanskoj skob pojavljajo so po 8 17. napo- monutoga Zakona geometrija s dotidnimi vježbami u konstrukciji kao samostalan predmet. Nedjutim 86 no smije pu- stati 8 vida, da obuka u mjor8tvu mora i na ovom 8tupnju oboke uüöuvati Znaöaj (raZglabajueo) aualiZujueo Zorno obuko. 8to su djoea naučila i sto- Zvadu nainsati, to treba u skoli praktično upotrobiti; neka kusaju risati načrte, priprosto orudjo i uastroje, a djevojdiee obraZoe. II naukovnoj osnovi spomeuute ra- eune 0 mjeronju ploba i tjelesa treba posvo obširno tumaoiti i u njik djeeu vjožbati. kosvo jo 106 sil geeigneter 8telle ver8uelit verdev. — Vie im velirplsne gensnnten Iii 6 slt8l> ereelinun gen voll vlseden uud Körpern mü88en 8edr eingedend bedsndelt und vieltseli geülit verden. vsudge ^Viederdolung ist durcdsu8 nötliig und die I8olute ksngennuedelinungen wit snllsliender Liederdeit sli- /ueelist/en, eine Wertigkeit, die jedem, llllinölltiied über dem vsndverker und Leeliniker von grot'Elli Kut/en i8t. Vie nseli und nsed eivgelülirten Xeiekeu- gerstde 8oli jeder Lcdüler beim Vllteriiedte 8tet8 /urvsndlislitzin Vie 8elmle mu88 seMtver- 8tslldlied iin Le8it/s größerer ^eieliengerstlis 8ein, vie 8ie keim 2eiedneu sn der ^Vsnd- tslel zu vervenden 8ind. vn- erls88lieli 8ind einige vinesle, eill68 von kleterlsvge mit Lenti- xoi s eopiare inodeiii di isvoii iemininiii. I esieoii di 8uxer- tieie e voinine seeennsti nei xisns d' in86gnllmento 8llrsvno ds trat- tarÄ n kondo, ed oeeorreiillo, 86rvirsllno di tenis s nioitepliei 68erevi kineiie nelie ore del¬ l' sritinetics. verede le oxers- rdoiii sxxre8ö non vsni8csvo dsils mente degli 8eoisri, 80110 indi8pen8sbiii trec^uenti ripeti- üioni; i esleoii 8i rikerirsnno iu xsrte s mmurarioni e86guite är ioro 8t688I. vixegnglldo, gii 8eoisri cle- vono gbitnsiÄ per tempo sä U8sre dei eomps88o e deiis 8esls; ed »neke, ove is eo8tru2ion6 geo- metrics non dipends da eerte dimen8ioni Ü886 dei di86gllo, ls 8i tseeis e8eguire giu8ts misnrs determinste. 6081 688i seeiui8tsiio prsties delle eomnni wisure linesri, e 86 ne ksllno un' ides eliinra e xronts, e eol tewpo giungono kor8' aneo s ealcolsrk s mente e s mi8nrgre sd oeedi« lunglie-i-ie determinllte, eov sppro88imstivs eerte^^s; ooss utile s tutti, utili88ims sil' srti ere ed sl teenieo. 6is8cuno 8eolsi« xoi debli' 688er provvvto deZÜ 8tromenti ds di86gno, di wav» in msno elie 8i rieliieggsno, sä sverli 8empre 8sco nelie leriooi. 8' intende ds 86, elie 1s 8onols lis ds po88edere 8tromenti äi tsl dimen8ion6, ds poterli uesre slls tsbells. 8ono indi8p6N8slii^ s cpudunque 8euols psrecebi^ riglie, lrs eui uns dells lungderrs d' un metro divi8» in eentiwetv, 107 dotieue račune. kovrsja in pros¬ tornine teles, o katerib govori učni narrt, je obravnavati na¬ tančno in računati vsestransko. Neinogibno potrebno je, cla se računski postopek ponavlja večkrat, ako bo res, cla si ga ueenci tako vtisnejo v glavo, cla ga ved ne porabijo. potrobite desto opetovati i tako cljeci to utuviti u glavu, da ne mogu vise naboraviti. 8to de se računati, neka se dielonuee naj- prije inmjeri, a to treba da nos¬ nici sami Line. kri risanji je navaditi ueence precej v naeetku, da rabijo merilo, kudi narrte, pri katsrib velikost narisa ni bistvena, naj rišejo uceuei po clolocevib merab. kri tem se privadijo dolgostnim meram, katere obieno rabimo, ter clobodo o njib dolodne in ne¬ posredne pojme, kolagoma se privadijo, da rodno in precej na¬ tančno tudi na oko merijo dol¬ gosti, Kar je posebno rokodelcem in tel>nlkom jako koristno. Vsak ueenee mora imeti pri roki ra poduk potrebno risarsko orodje, kakor je napovedano v učnem načrtu. 2a risanja naučiti je mladež odmab in pocetka na porabu mjerila. I ondjs, gdje ne stoji sve u tom, da bude baZ stsnovita mjera, neka se ipak naude slu¬ žiti mjerom i šestilom, kako se prince rannim dnninam te dobiju stalan i neposredan pojsm o njib. ko tom se prince vremenom i na oko uneti daljinu prilidno točno; a to je vrlo koristno sva- komu, narodito nanatniku i tebvi- darn. Risacu spravu, koja de sve vise rabiti, treba da svaki udenik na nauka pri ruei ima. k'mej e se, da mora imeti ^ola vede risarsko orodje, ka- ^orsno se potrebuje pri risanji ua erni deski, krepotrsbna so uekatera ravnila, jedvo meter äolgo, randeljeno na centimetre, navadno risarsko drtalo, pravo- Lkola valja clakako da ima vede risade sprave, kakove rabe na risanje na daski. Lvakako treba nekoliko redaljkd, a jedna od tib da je metar, randieljen na sto eentimekara, jednu risadu redaljku, pravokutan trokut, 108 motorointiioilunA, sine gev-'ölm- liolie koil^oliiono, 6in roolit- viiilv6li^68 kroioek, 6ii> Zrokor kroido/iriiol, oin kran8port6ur von Halbkr6i8korm — die in Oroierlciorm Zoardoitoton 8ind den 8eiiül6rll unvor8tündli(di, darum kür den Ilntorriolit nielit xveekmäkiZ. — kür LürZor- 8olml6ii sind ivoitor notdiig: oin U6t6rmglä8tgd mit Uonüm (bi8 auk kontimotor eingotiioilt) xur LostimmunZ dor Milimeter dureli den I>s0IliU8, 61116 k(dl.>8(dli6N6 mit V6r8t6llbnr6m Lopke, 8elili6k- lieil XII don 6v6nluoii6n kold- M688vor8urll6n 6111 6inkg(dl68 Minl<6ininl?dl18trum6ni 1111(1 eine Utz88k6tt6. 2um A60M6tri8ell6N dlll8(dlgU- iio Muiitorri «dito li odark die 8eliule oin6r kolleotion von Lörpern (äi686lb6ii dürken nielit xu klein 86in, (1i6 klölie von einem keei- m61.61 dürlto in (1611 111618161, k allen 6nt8pi'6(di6n). klolxkörper sind l'gppiiiodellon vorxnxieimn. Idn6idg.88lieli 8iiid dVürtel, ver- solii6d6ll6 I'ri8iii6ii und k^rn- miden, oin in die drei Aeielmn kvramiden 26rl68dar68 drei- 86iti868 krkma, O^'Iiiidor, Logei und XuZei. kür voli8tandi86ie 8gMwiuNA6ll 8IIld 161'1161 8ämmt- iiolie reZulare koi^oder XII l)6- 86ÜLÜ6I1, 6111 26rl6Abg,r6r Türkei, einige 868tiitxt,6 k)'i'gniidon und I<686l, ObeÜ8k, ein Xegei mit den dr6i V6i'8ldii6d6ii6n 8elillitt- tiüe,Ii6ii. oin ellipti8(dio8 8piiäroid. — 86kr ewpüeldt 68 8i6 8i 8eom- xonAn in tro xirnmidi ugunli, un oilindro, un eono, 6 una 8korn. kor rneeolte piü ooniplot« eonvorrn g.equi8tnr inodnlli di tutti i poliodri rnZolnri, un eudo 8ooniponibil6, nl6un6 piramidi troneli6 6 dei eoni tronelii, un ol)6li8eo, un eono rolle 8uo tro 86xioni, 6d unn 8k6i'oido olittieo. ^ion 0M6ttall0 Io 86uol6, U6psNir6 Io piu povoro, di kornirsi d' ull 109 kotvi trikotnik, vodko Zostilo na krodo, polukroLou kotomor (trikotni )o nopripravon, kor Zg, ueenei no razumejo). V mo- ZZauskid Zoig.ii .j« troba tudi mo- trienoZa morila 2 uonijom (ra^do- hono bocii na eontimotro, da so labko irmori^o /uoni^omtudimili- inotri), risarsko Zg örtala s pro- mieno Zlavo iv, gko bi so kodaj poskuZglo moriti na polji, navad uoZa kotomora iv morskoZa lanea. voeo Zostilo na krodu, polu- kruZau kutomjer. Onid trokutuili kutomjora uöoniei no ra/umiju, to visu prikladni pri obuei. Ora- djansko Zkolo trobu äs. osim toZa j maju: motar sa mjorioeom (rar- dioljouim uu eontimotro) da so njim moZu milimotri oprodioliti, risac'u i'oägljKu pomienieu, na- pokou 2a m)oronjo pol)a (gko bi so pokuZalo))odno8tavall kuto- mjor i Igugo. 2g na/orni poduk v morstvu )o potrobng Zbirka tolos, kgtorg Pguo smo)o biti promsMna (joden doeimotor visoka di bilg menda popoluomg primorug). kosona tolosg so priuioruojsL od pa- Mnatib. kropotrobug telesa so: koekg, razno prizmo in piramido, M2wa, katora so da razložiti tri )oduako piramido, val), stoZoe iu kroZlg. 8koli troba sdirka stvari, Koje so kažu pri mjorstvu, ad uoka no budu promglono. Xada su doeimotar visoko, ngjboho )o ^g voiiinu potroba. Lol)o su drvouo stvari, uoZo li od pa- pirino. 8vakako troba imati: koeku, rar.no pri/mo i piramido, trostranu prmmu, ko)a so dado razstaviti u tri )odnako pira¬ mido, val)ak, ennj, kruZI)u. V popo1no)sib rbirkab naj so itabajap) vsi pravilni mnoZoxloZei, koekg, Katora so da razložiti, odsokana piramida iu odsokau ^o^oe, obelisk, stoZoe s tromi ^^opmi proro^i iu oliptiöni sio- ^oid. dako bi ustro^glo tudi siro- u^Znim Zolam, da imajo voojo sto- mgjlwib koek (eontiwotor, 2a podpuniju sbirku troba nadaljo svo pravilno viZokuto; rs2stavivu koeku; uokoliko poruba od piramido i öuuja; obelisk : Lun) sa trimi rajnimi pros^oöllimi plodami; oliptiöan sloroid. Vrlo bi dobro bilo, da imadu i siromašni jo Zkolo viZo manpb koeaka (od eontimotra), 110 8amn>6ll8tsl1unZ VOL IVürkeln und Zeraden karallelepipeden ver- 8ekied6N6r 6röke. Das Xaeb- bilden der >>68proebev6ll Xörper 86iten8 der Lebüler kordert da8 Ver8tälldni8 der 8aebe und bildet da8 teebni8ebe 8e8ebiek. ^.nkanZ8 i8t da8 Normen der einkaldier Zeetalteten Xörper au8 einem bild8amen 8toile der L.nkertiZunZ von Hoblkörxeru au8 kappe vor-iu^ieben, veil 68 den LeZritl Ü68 Xorper8 al8 eine,8 eontinuier- lieben 0Lilien bö88er ^ur ^n- eebauunZ brinZt. Va8 2u8ammen- 86ti!6ll VON Iloblkörpern au8 kapp8tüeksn, V'tzlebe den Leiten ent8preeben, bat 8 ein en be- 8onderen 'Wert darin, da88 68 die ZeZen86itiZ6 kaZe der Xanten, die kiZentlnimliebkeit der kläebeinvjnkel nnd der Körperlieben keken xur ^Vn- 8edaiiunA bringt. Da8 Lntverken von ^ueammenbänZenden lvörper- netren 8oilte man nur 8ebr vorZe- bebrittenen 8ebülern /uinutiien. I)Ä8 ^breiebneu von Xürper- net^en nnd da8 meebani8ebe 2u- 8ainmeni>riuA6n der86lben ru üoblkörpern Lat kür den Ilnter- riebt vssniZ IVert. Der g68ainnite Kebr8totk kür den Zeoin6tri80Ü6ll klnterriebt in den Volk8- und LürZer8ebulen tindet 8ieb in dein bekannten IVerke von Uoönik ,,^nkanZ8- Zründe der Osometris in Ver- bindunZ init dem Xoieimen kür LürZer8ebu1ell und Ilnterrsal- 8!on si intenda psro cke 119 xeäago^iene bi8troviäno8ti, ako boöemo v mlaäib 8roib V2buj6no veselje äo 0pa20Vanja narav6 buäno in öilo obraniti; težavno utsZüö to biti, a nomoMöo von- äar ui. OobroZa pomoönika, kstoroZa no gr6 premalo ooniti, najätz UM6N uoitöl.j 26 V živem 2animanji, katero ima äobro v2Mj6na, N6 poäivjana ali V8leä pri8ilj6N6 oägoje ra2ma,2ana mla- äina 26 8ama po 86bi äo narave. U2buäj6Nll ljubav 2a ra2matranjo priroäe, ipak uijo posvoma no- moZuee Io po8tiZnuti. Söitelj nala2i oämab pomočnika u onoj živoj volji, bo^om prowatraju narav ueeniei, po xäravib naeelib oäMjoni. Olovok je prav 23. prav rojen 23 priroäopiaea. lvaj je to? 2akaj jo to? Oowu.jo to? po- vpraZuje voäno biatroumen otrok — v 8trab in gro2o eomorika- «tomu oä^ojitelju, äoöim pravi «troLki prijatelj taka vprašanja V686io p02äravlja. kravi poäaMg «6 takim vprašanjem, naj 8i boäo §6 tako naivna, uikäar no boäo oäte/al, tomvoö boäo nanja pri- Msrno oä»ovarjal. Iväor bi botel prirojeno xnati/eljnoat v mlaäiui ratirati, no pa äa bi jo irpoä- dnjal, bi äelal bre/vestno. ^6 v prvib solekib lotib 16 äovolj preskrbljeno 2a pri- roäopisni uk; toäa onäi Z6 8paäa ob86Z 8pIoZn6Za na2orn6ga uka in 86 mora obravnavati na sroänM in visjib Zolskib iotib manjSib Zolab na poäiaZi borila. v Z68t6rora2r6änib Ijnä8kib 8olab 86 8M6 2a ta proämot 6. ra/roän po86bna knjiZa Zabiti. (Oioj 196. 8tran prv6ga ^vorka.) 8 tsm pa ni roeono, äa ^6 mora ta uk v 8poänjib Zolskib öovjok j6 V6L 2a to roäjon. äa buäo priroäo8lovae. 8to lo to? 2aZto jo tako? domu jo? tako N6pr68tano äjoea pitajo, öim jim 86 poemo pamot bi8triti. kravi oäZojitolj no 6o 86 oZIuZiti na ta kova pitanja, cini la 86 ona joZ luäja, nogo 66 pa66 Zloäati, äa na njo uviok 2poäno oäZovori. /kko bi btio u^uZiti u äjoei onu priroäjonu Lolju 2a 2nanj6M, mj68to äa ju n2Aaja, taj bi 8i N60pro8tivim Zriobom äusu oZriosio. Voo 86 jo 23. prvib Zkol8kib Zoäina NINOM P3.2Ü0 na obuku u priroäopi8u, ali to kijaso u ob- öonitoj 2ornoj obuoi, äoeim 86 u 8r6änjib i viZik Zkolskib Zoäinab ni26ra2r6änib puökib 8kola ima poäuöavati na temelju eitanke. Lao nauka 2a 86 poöima pri- roäopi8 tek u Z68toj 8kol8koj Mäini. (Sl. 196. 8tranu prvoM 8V62ka.) ^.li tim no buäi r666no, äa naein tumaöollja u Mik t6- öajik mora biti posvoma ra/liean 120 tzir>eii68 lmbrbuob veriveudet werden. (8iebe 8. 106 de8 er8ten Vande8.) Damit vili aber niobt Ztz8aZt 86W, tl»88 die ^ukka88UNA und IlebanclluitA in den unteren 8ebuljabren eine kundameutal V6r8ebieden6 und aebark von lener in den okMit 1 obren ab- ZeFrenxt 861. Iw OvFtzntbeil, der Übergang 80ll ein ^anx all- wäblieber, unvermerkter 8ein. Das, tVL8 iw ModkolMnden über lnlialt und Netkode de8 natur868ekiebtliob6ullnt6rriobt68 in den drvi Dür^er8obullal>r6n ZeeaA verden vurd, gilt mit ent- spreidtölldkr /inpa88nuA und Le- 8obränlVlebtiq8teu au8 den drei Mturreielwn bekannt xu waeken. ^Va8 i8t ww aber du8 liVicbtiMte? ^Vu8 8v1I der vebrer dem überreied au8F6- atatteten Nu86uw der llatur entnebmen, um den q68tellt6n ^itknrderuupeu xu gsnüFen, ebne die 8oküler xu überbürden und llnlu8t darüber xu erwecken? varüber entbalt die 8 obul- und IlnterriebteordnunF Muke, die bier näber au88ekübrt werden wöZen. Linen llauptau88obla^ bei der ^.U8vabl der kür den Ilnterriedt beetimwten l^ukurkörxer Zibk ibr büutiM8 Vorkowmeu in de8 8ebüier8 nüeksker VwZebuuK. ii modo di kur eompreudere e truktar lu wktteriu nei eorsi iukeriori ditieri86u in kukto e per tukko da quelle dei eor8i euperiori. L.ll' vpp08to, il pu88LqZio dev' 68- 8ere axpeua 86ü8ibile. 6io ebe 8i dira piü iunauxi eirea il eoa- teuuto ed il metodo dell' iu86g- uameuto della eteria naturale nei eor8i 8uperiori, vale eolle adatte modilioaxioui, airolie per i rudiwenti di queeto rawo d' i- 8truxioil6. L8tsll8ione dell' iu- 86Znameuto. V' obbliM ebe iucombe alle eeuole popolari riepstto all' eetermioue dell' iu- 86MLweitto della 8toria naturale, 6 di rendsr kawiZliari ai kaneiulli le eo86 piü importauti dei tre regni della natura. Ora quali eene le 6086 di wa^siore iw- portanxa? (Zuale kra A innuwere- voli ogZetti, ob6 adornano ü rieeo wueeo della natura, de- v' 688ere 8oelto dal maeetro per eoddiekare al eowpito relative 86nxa aZ^ravar Zli 8eolari e eaZienar loro noia e di8AU8to? 8u di eie il reZolawento 8oola8tiee e didattieo per le eouele popolari Mnerali dei 20 aM8to 1870, eontiene aleuni eenni, ebe qui e bene 8viluppar maZAormente. Ilella 8eelta dei eorpi naturali deetinati all' in86Auaw6nto 8i d^ anxitutto la prekerenxa a q uelli. dai quali lo 8eolare 8i vede eireondato piü 8p6880. 121 Iktili povsem drugače obravnavati, nego v rgorojib. krav nas- protno. Krelar se godi počasno, malo po malem. Io, kar bode tu povedano o obsegu m načinu prirodopisnega nauka v treb solskib letib mescanskik sol, velja — seveda primerno ura¬ vnavo in omejeno — tudi 2a I>rve poöetke tega uka. od onoga u visib, dapace, neka je tako udeseno, 6a se prelarak niti ne oäuti. Ovo, sto äe se niže reO o obsegu i metodi pri- ropisne obuke u tri M (line gradjanske skole, valja priklad¬ nimi promjenami i 2a prve po- eetke u toj obuei. Ob s e Z. Krirodopisni uk v ljudski Zeli ima glede obsega ^logo, clo seznani ueenca r uajimenitnisimi prirodninami vseb treb priroclnib kraljestev. Kaj pa je najimenitnise? Kaj vaj uöitelj vrame i-; prebogato vre¬ dnega priročnega mureja, da Zadosti stavljenim rabtevam, ne ^a bi preoblagal učenčev ter jim lsinal veselja do nauka? O tem 26 daje napotke šolski in veni rscl. Kaj nam bode dovoljeno, 1o malo obsirnise rarsnovati. Obseg. kueke skole neka toliko rasegnu u prirodopis, da nosnici spornaju najMamenitije stvari ir sva tri carstva prirode. Ato je najruamenitije? 8to ima od nebrojnib predmeta, koji Kraše prirodu, učitelj irabrati, da ra- dovolji rabtjevom, a da ne pre- naprti učenika, i da jim stvar ne omrari? Kesto v tom piše obceniti skolski i naukovoi pra¬ vilnik, te je dobro, da se ovdje obsirnijo o tom progovori. . kri irbirauji prirodnin, ki si k" odločil ra uk, glej pred vsem tg, gg nabajajo v obilnem številu v bližnji okolici. Lirajud prirodnine odlueene ra obuku, treba najprije one urimati, Koje se cesce nalare bliru učenika. 122 „Ns INLebt keinem Nonsebsn Nbre. mit dem Ruslan diseben be- bannt und in der Heimat Nremd- ling xu sein. 8olebe Nenseben lieben und neiden ibre Heimat niebt und ssbnen sieb bin aus naeb kernen bändern, von denen sie kalsebe Vorstellungen baben." Nbenso xu tadeln ist das Norseben naeb sogenannten Raritäten. Ns vergebt den natbrlieben 6e- sebmaelr und benimmt den Lebülern allen 8inn kur das Oev'öknliebe und gerade des- balb kür sie viel lViektigers. 80 bommt es, dass unsere jungen Inseetenkreunds nur den seltenen und bunten 8ebmstterling6n naebjagen, «äiirend sie die Ameise und die 8tubentiioge bäum eines düebtigen Lliebes vürdigen. 8olebe vorkeblte Rassionen der lügend müssen vielkaeb dem Nebrer xur Nast gelegt «erden, der es niebt verstellt, seine 8ebüler sobon dureb Vorkübrung des Nlnsebein- bareu und Klltäglieben xur Lo- vunderung der blatu r binxu- reiläen. Lei der Vus«abl sind kerner solebe Rkisre, Lllanxen und Mineralien xu berüebsiebtigen, v elebe dem blenseben vesent- lieben blutxen oder 8ebaden bringen, die irgend eine bervor- ragende Rolle in der Nand«irt- sobakt, im Leverbe und in der Kunst spielen. Obne alle diese aukxuxLblen, sollen als sebr nabe- liegende Beispiele nur unsere 6e- treidearteu, ^Valdbäume und Oikt- pllauxen bervorgeboben «erden. Lei der il.us«abl der Xatur- borper dark jedoeb der 6rad „Xon ka onors ad aleuno l' a- ver eonoseenxa di eose strani ere e vivere eome, korestiero in easa propria. Libatti uomini non awano nö stiwano la patria loro e so- spirano loutane eontrade, intoriw alle quali banno per avventnra delle idss erronee." Larimsnte meritevole di biasimo ö ilrieereare le eosl dette raritä. N questo na diketto ebe non solo guasta negb seolari il buon gusto naturale, wa 1i rende ineapaei d' apprexxars al giusto le eose eomuni, ebs, appunto per essere tali, sono per loro di molto maggiore im- portanxa. Oosi aeeade, ebe i nostri giovani raeeoglitori cli insetti danno la eaeeia soltanto alle karkalle variopinte e rare, msntre degnano appena di qnal- ebe sguardo la kormiea e la mosea domestiea. Li simili gnsti e eagione in grau parte q uasi sempre il maestro, ebe non sa eeeitars ne' suoi seolari 1' amini- raxione della natura, volgendo la loro attenxione anebe alle eose quotidiane s di poea appa- renxa. 8i seelgano inoltre quegli animali, quelle plante e qnsi minerali, ebe sono per I uonio di partieolare vantaggio o danno; ebe rieseono eomunque di grande importanxa nell' eeonomia rurale, nelle industrie e nslls arti. 8enxa enumerare tutti questi oggetti, bastera aeesnnare, a modo d' 6- sempio, i nostri ereali, gli alberi dei nostri bosebi, e le piaute venebebs. Kon si ereda pero ebe d grado d' utilitä o di noeumento 123 „Ilobsnemu človeku ni v öast, sliv pozna tujk, svojega PL no. laki Huchs us ljubijo in US čislajo svojo domaöijs. tsmvse kropsnö tja v daljnjo dežele, o batorili imajo krive pojms." lakisto 86 mora grajati zasledo- vanje in lov po tako imenovanib redkostik. Io kvari naravni okus in jsmljs ueonesm razum 2a ua- vadne stvari, katero so prav za- togadolj zanjo imsnitniss. Odtod pribaja, da mladi žuželkolovoi ls- tajo saino 2a rsdkimi in pisanimi metulji, doeim 86 pin muba ali mravlja zdi jedva površnega po- gloiia vredna. Dalcim napaenim željam mladins je pogostoma kriv ueitolj, ki ni razumel 8 raz- kazovanjsm neznatno in vsakda- vje stvari svojili uesneev navdušiti 2a naravo, zlasti ako 86 sam ns mors povsem otrssti nabiranja tskik redkosti. „Mkomu ns služi na rast, da pozna tudje, a ns pozna stvari svojega zavieaja. I'akova celjad ns ljubi ni ns postuje svoje do- movins, vee rmdise 2a udaljeniwi krajevi, 0 kojib ipak ns /na kakovi sn." Isto ss tako ima ukoriti ono, Koji samo risciko stvari traže. Do je pogreška, kosa učeniku kvari d ob ar ukus naravni, dapaee oduzima mu i svaki smisao /a stvari obiene, Koje su /a njega mnogo zna- msnitijs upravo /ato, j or su navadno. Odtuda dolazi, sto naši mladi sabiraoi kukaea idu samo /a saronimi i risdkimi lsptirioi, a mrava i obienu mubu jedva i pogledajo. I'oj eudnoj /siji kriv jo skoro uvisk uoitelj sam, Z to ns /na učenike upo/oriti na stvari svakdanjo i neznatne, da 86 upravo na njib dive prirodi. Nadalje moraš pri izbiranji živali, rastlin in rudnin ozir jo- mati na ono, ki so žloveku po- 8 ob im koristno ali škodljivo, ki 80 im6nitn6 za kmotijstvo, obrt- uiZtvo ali umstslnost. l'u no 8^6, da bi vss to naštevali, omenimo naj ls naZa žita, gozdna ärovssa in strupsns rastline. Izabiruo trsba nadalje oba- zirati ss na one životinjs, ona stabla i one rude, Zto öovjsku osobito korists ili skods, Zto su budi kako na velik prospjsb u gospodarstvu, u obrtu, u umjsei. Da 8V6 to us nabrajamo, dosta budi za primjor spomenuti žito, stabla naZib Kuma i otrovne bilins. kri izbiranji prirodnin pa 80168 gledati jsdino na v 6 oj o N6 ^li nsmoj misliti, da to treba ali izabirati samo po vor oj ili manjoj 124 der klützliclikeit oder 8ekädliek- keit dsrsclken niekt den alleinigen Vlakstab abgsben. „vor natur- gesekiektlicke Onterriebt dient silier kökeron Lutzlickkeit." Or soll den 8eküler mit der ge- sammten Xatur bekannt maeken rind demselben aus jeder grölLe- ren Krupps wenigstens einen ekarakteristiseden Vertreter vor- tüln-en. Wo ein luitzlicker oder sckädlickerLaturkörper letzterer Anforderung genügt. ist solbst- verstandliek unbedingt darnack zu Meilen. 80 sind z. L. die Kraser vortrelkliek dureli unsere Ketreidearten, die Wiederkäuer dureli Lind und 8ekaf vertreten. 8elbst das LI ei ne und Kleinste dort beini l'nterrlckte nickt ganz vergessen werden. Oer 8eliiiler soll eine bleckte von einein Noose untersekeidsn können; er soll auck einige jener niederen Organismen kennen lernen, die als binzelnwesen zwar ver- sebwindsn, aber in großen Nassen vereint eine wicktige llolle im Onus Kulte der Xatur spielen. Welcb' tislen Lin druck muss es nickt auk das jugendliebe Oemütk mucken, wenn es erikkrt, dass es ganze Kebirgsmassen gibt, die aus den 8ckalen winzig kleiner Lkiereken aufgebaut sind, dass jeder 8triek, den wir mit der 8ebreibkreide an der Lafel macken, aus den unverweslicken Überresten vieler Lausende dieser kleinen Wesen bestellt, dass der grüne unsekeinbare 8eldamm, weleber auf der Olmrdäeke der Wassertümpel sckwimmt, von einer kozaki dem dei eorpi debba eostituire k sola ed unica base per la seelts di essi. O' insegvamento dells storia naturale serve eziandio s seopi di una utilita xiü elevats. Lsso deve far eonoseere allo seolaro la natura nella sw totalitä, e - porgergli almeno W tipo per ogni gruppo maggiors. Dove un eorpo utile o dannaso si presti a tale seopo, eonviene senz' altro giovarsene. kosi p. e. i nostri eereali rappresentano egregiamente le graminaeee, ü bue e la pecora i ruminanti. L neppure le coss pieeol« e minime sono da traseurarsi del tutto nell' iusegnamento. I- necessario eke Io seolaro sapM distinguere un musco da uu liebens, ed impari a eovoseett aleuni di quegli organismi ede seonipaiono bensl quali indiviäui rna riuniti in grandi mässe, sostengono una parte importante nell' eeonowia della natura. eowposti di gusei di aniwaleW inknitamente pieeoli! Obe oA> linea traeeiata eol gesso snll-> tavola nsra si eompone cleN> avanzi minerali di molte migÜ^ di cpiesti pieeoli esseri! Ode j limo verdognolo alla supertic^ di una pozzavgbera proviens w un gran numero di pianticeUe non diseernibili ad oeckio nuäo 125 manjšo koristnost ali škodljivost, „krirodopisni uk služi voki vooji koristi." Loznaniti mora ueonea 2 vosoljno prirodo tor mu iz vsako voejo skupino vsaj joänoga karaktoristienoga Za¬ stopnika prod oži postaviti. X,j or jo kaka koristna ali škodljiva, prirodnina ob jodnom tudi karak- toristiöon Zastopnik kako vonj o skupino, ondi jo sovoda broz- pogojno troba sooi po njej, "kako v. pr. so travo prav dobro Za¬ stopano po nasib žitik, proživaei po ovei in govodu. I'uäi na malo in najmanjšo stvari so pri poduku no smo pohabiti. Ileonoe mora Mati razlikovati KZaj od'mabu; soznani uaj so tudi L nokatorimi onib Lirkib organizmov, katori kot posamozna bitja sioor nimajo nikakrZnoga pomona, ki pa Majo, združono v voliko množavo, voliko nalogo v gospodarstvu prirodo. koristi ili stoti, Obuka prirodo¬ pisa j ost i /a noku voeu korist, ko njoj ima uoonik upoznati eiolu prirodu i naučiti so barom po jocinoga karaktoristienoga zastopnika svako povoeo skupino. 6djo so /ato ima stvar koristna ili stotna, troba ju svakako upotrobiti. 1'ako n. pr. našo Lito prodstavlja liopo travo, a vol i ovca proživaeo. vapaoo ni malo ni najmanj o stvari no smiju so pri poduia- vanju posvoma zanomariti. ko- trobno jo, da uöonik /na do razlikovati mabovinu od lišaja, i da spozna nokojo onib nižik organizama, koji doduso pojo- dineo nomaju voliko vriodnosti, al koji u volikib množinak u naravi voliku ulogu igraju. l-iako živo mora goniti mlado ^roo, ako izvö, da so 00I0 goro ^Zrajtz^g od kisio (lupin) volo- Mekonib Livalie, da vsak potoz, . M na tabli narodimo s krodo, Ma v sobi nosprbljivo ostanko usoeov tob malik bitij; ako izvo, ub- zoloni noznatni glon, ki plava stojožik vodak, ni drugoga, ^80 množina rastlinic, katorik , proštoma ooosu ni možno izločiti. Lako duboko no mora xo- trosti dusom mladieovom, kada dozna, da su eiolo koso planina sastavljono od samik ljupina noiz- mjorno malik životinja, — da svaka erta, koju krodom pritisno na ornu xloöu, Zastoji od noraz- stlivik ostanaka viso tisuoa tik malik stvorova, — da ona zolona sluziva na kaljužak nijo nogo množtvo diljeica, kojik samim okom no inožos razpoznati. 126 freien ^uge nickt mekr unter- sekeidbarer küänzcken ker- rüdre. Line gute Abbildung der betrekenden Objecte oder wodl gar ein Lllek ins Mkroskox begleitet von einer kurzen dem kassungsvermögen der Leküler entspreekenden Erklärung wird soleke Liv drücke zu dauernden macken. Linen würdigen ^.bsekluss kndet das naturgesckiektlieks wissen des Lckülers erst dnrek die Kenntnis des inenseklieken Körpers. 8ie Kat das Vucktigste über Lau, Leben und küege desselben zu umfassen. Vies wären einige leitende Nomente in Lezug nut den Llmkang des naturgesekiektlieden Lntbrriektes in der Volks- und Lürgersekule. Aufgabe des Lekrers ist es, uns allen (Ge¬ bieten das KViektigste auszu- wüblen. Lei der ^uswakl Kuben die localen Verkältnisse (die Lakl der Llassen), besonders aber die intellektuelle Letäkigung und die geistigen Ledürfnisse der Leküler als Nakstab zu dienen. Netkode. — ver KVeg, aut welekem die -lugend zu einem riektigen Verständnisse der Katur geleitet werden kann, ist einzig und allein lener des ^n- sekauungsunterriektes. Vie erste Anforderung, welcke dieser an eine Volkssekule stellt, ist die verbeisekassung von ^nsekau- ungsmitteln; obne sie taugt der ganze naturgesekiektlieke Ilnter- rickt nickts. Klan kört maneken Ledrer darüber Klagen, dass es seiner Lekule gänzkek an Ln- Lali impressioni saranna durevoli qualora l' oggetto rela¬ tive venga raxpresentato da uv buon disegvo, o fatto guardare eol wieroseopio, uvendovisi una Krevs ed aeeoneia spiegazione. L' istruzione nella storia na- trrrals si ekiude eonvevevolmente eollo studio del eorpo umavo, vale a dire eolla eognizions delle eoss xiü iwportanti interno alla struttura, alla vita ed alla eon- servazione di esse. tjussts sarebbero aleune norme direttive risguardanti I' estensione da darsi all' insegvs- mento della storia naturale neke seuols xoxolari. Ineombe al waestro di seegliere per ogvl ramo le eoss di maggiore wo- mento, e di pro es de re in cpmsta seelta a norma delle condizioiii loeali (del numero delle classi), della eapaeitä intellettuale de'suoi scolari, e dsi loro bisogni. Neto do. La via eke eon- dues la gioventü a ben cow- prenders la' natura, e ^uell» dell' illsegnamento intuitivo. Lenra mezzi d' intuizione b vano l' iu- segnawento delle soienzs natu- rak. Li ode talvolta (jualcks waestro muover lagnanza eke la sua souola sia sprovvista clei mezzi aeeennati. tzuesti vo" rilletts eke in tsl modo egk aeeusa se stesso. kecke e-cur- sioni, intraprese in diverse sts-' gioni dell' anno, bastano a tornirs 127 Dobra, slika dotisnid predmetov ali M rolo pogled v mikroskop, kateremu ueitelj doda kratko, razumnosti ueeneev primerno razjasnilo, stori, cla tak vtisk ostane neizbrisljiv. Nacrtaj to stvari točno, ili jos bolje, claj jib pod sitnoror i protumasi u kratko, kako uöe- nioi moZu pojmiti, pak 6e jim uviok u pameti ostati. Drirodopisr.o vnanje ucenoovo so pa dostojno okoncava stoprav s poäukom o človeškem telesu, la nauk obsega najvarnise stvari o rlogu, življenji in gleji elo- veskega tolosa. Do so nekatere vodilne toeke slede obsega prirodopisnega uka v ljudski soli. učiteljeva stvar je, da povsod izbere, kar je naj- imenitnise. l'ri irboru ga pa morajo voditi krajevne okolnosti (število razredov), sosedno paumnermor- vosti in dmne potrebe ueeneev. Obuka prirodopisa ravrsi se dostojno učenjem ljudskega tiela t. j. poznavanjem naj/namenitijib stvari o njegovu sastavu, ri- votu i njegovanju. Do bi bili vekoji naputei glede obsega, koliko se ima ir prirodopisa u puekid i gra- djanskib skolsd u/eii. lDo učitelja je, da irsbere ir svake grane, sto je najrnsmenilijega, i da bira prema sposobnosti i po¬ trebam uöenika. Naein ali metoda. Dot, po katerem se mladina more privesti do prave razumnosti v varavi, je j edino narorni poduk. Da poduk pa pred vsem rabteva varornid sredstev; brsr njid ves prirodopisni uk nima nikakršne vrednosti. Dleitelji torijo po- sostoma, da njid Kola nima prav nie nabornik sredstev ra prirodopis. 'lak učitelj ne xo- orisli. da s tem sam sebe najbolj obtožuje. Nekoliko irletov v naj- blirnjo okolico šolskega kraja lVletoda. 2oima obuka jest jedini put, kojim mlader dolari do pravoga spornanja prirode. Aaludu je učenje prirodopisa, ako nema« sto pokarati, kuje se kadkad, kako se kojigod učitelj turi, da nema, sto bi djeei pokarivao. ^Ii taj ne po¬ mišlja, da tim sam sede obturuje. Nekoliko proseta u rarnid dobak godine dosta je, da si pribavi sto treba; a bilo toga i malo, ipak bi dalo dosta gradiva ra podueavanje. 8vaka skola, koja 129 v ranili letuiii easib uni je treba narediti. iu Zolska rbirka je go- tovs. Velika morebiti res ue Kode, ali vendar bode imela äosti gradiva 2a rargovore. Vsaka sola, bi uima take Zbirke, izpri¬ čuje samo učiteljevo lagotnost. lllajkoristniZa naborna sredstva so priroduiue same. kri izbiranji prirodnin ra Zolsko Mrko moraš pa biti jako irbirren. uema te male sbirke, pokaruje, Vor- 8t6lIuiiZ6ll Oiired 8('Ü6mati86Ü6 26ieümiii86ii 8ieü 6r/i6l6u Ia886ii, äi6 an Oer Leliultakei vor clon ^uA6ii Oer 8e!iul6r aümaülirü 6Nt8t6Ü6IU Uit pa886nci6n, 1V6IUI aueü »ur iv6ni86ii ^i>8eüauuu88mitt6lu LU886rÜ8t6t äürkt6 68 6Ü16M türkiti86ii kaclsMMu iÜ6Üt 86ÜM6r kaÜ6ii, Ü611 natur8686ÜieiitIioÜ6ii a V6triii6, oÜ6 imlla 8eiiola äove 6886r6 eollooato in INOÜO (ia non <Ü8trarr6, eoi 8no 6ont6nnto, ZK 8c.olari äurant6 il t6mpo äsl- I' i8trii2ion6. ^Itri w622i äi Aranäo iw- portan^a p6r 1' in86gnam6vto intiiitivo 8ono ä6i buoni äi86Ziu, oü6 8iixxli8oano a eorxi troxxo 6O8to8i o äiküeili a eon86rvar8i, o a eorpu8ooli wi8oro8ooi>iei, 6 6Ü6 xoreiÜ cl6V0N0 688616 rappr686ntati in äinionÄolli niaZZiori. Xon 8i rieiiieäa M in qu68ti äi86Zni una inappunta- dÜ6 6866N2ioll6 arti8tioa: dastL oii6 kaeeiano 6M6rZ6r6 eon ediL- r6Wa 16 proprintä earattnristi- 6Ü6 (Inlk OAMtto, 6 6Ü6 8i PO88LV0 äi8tillgn6r6 86N2Ä (kiklieoita sncke äa eüi 8i6Ü6 N6Ü6 nltiino paneli«. 8i noti inkno eli6 l6 rapxre- 86nta^ioni piü otiiarn 8ono quölle oli6 lo 8eolaro ritran äaZli 8olii^A oli6 Zli 8i traeoiano 8ulla tavok v6ra 8otto ai 8noi oeolii. Nunito cli ni62Ä intuitiv, 8i6no pur pooki ma aeoonei, uv valento i8titutor6 non äovrndd« trovar äikkeilo cli rnnclnro k6eooal> ä' ottinii ri8ulta.ti I' i8tru2iovv 131 je sitno in ramudno. M vsak predmet so učvrsti listek, no katerem le točno napisano ime in nakajalisče. 2a razstavo je najprimerniZa steklena omara, ki se mora pa v Zolski sobi tako postaviti, (la učencem mej pod- ukom ne odvrača pazljivosti. 3ako varna naborna sredstva so nadalje dobre podobe (stenske table). One nadomeščajo ljudski Koli predrage ali težko obranljive prirodnine ali pa kažejo mikro- skopične predmete in pa tudi take, ki se m večje daljave ne vidijo dovolj točno. Od takik vavadnib stenskib tabel pa ni rabtevati, da bi bile umetno iz¬ delane. Dosti je, ako Značilne lastnosti upodobljenega predmeta dovolj jasno in ostro irrarujejo, isr da so narejene v taki meri, da tudi v Zadnji klopi sedeči ueenei, dobro rarločijo vse, kar je bistveno. kosebno se nam rdi potreba ua tem mestu poudarjati, da vaj- MnejZi pojmi nastajajo s po- Moöjo črternik obrisov, ki se na belski tabli malo po malo na¬ cejajo pred očmi učencev. Vrlemu pedagogu, ki ima Nekoliko, če tudi malo, primer¬ nik narornib sredstev pri roki, Ne bode težko prirodopisni uk cnko uravnati, da bode učencem kri svakoj stvari neka bude na komadiču papira napisano, kako se rove i odkuda je. Labrane stvari najpriličnije je pobraniti u staklenu ormaru, koji treba da u skeli bude tako smjeZten, da se djeca u vrieme nauka ne rartresaju u njega se uadrajuč. Drugo vrlo koristno sredstvo ra rornu obuku jesu slike, bljimi se nadomieZtaju stvari preskupe ili težko sbrauive, ili tako ma¬ lens, da jik več na veku daljina ne bi mogao rarpornati, te se rato moraju pokarati u vscoj mjeri. bi e treba da te risarije budu upravo umjetničke; dosta je, da bistro pekarn karakteri¬ stične Strane stvari, te da jik lako more rarpornati i onaj, koji u radnjib klupak sjedi. Lpominjemo napokon, da če učenici najbistrije pojmov« do¬ biti, ako se postepeno na njibove oči sbematično bude risalo. Kad dobar urgojitelj ima, Sto treba ra učenje prirodopisa, ne bi mu imalo biti terko djelo, da njegova obuka najboljim plo¬ dom uredi. Netoda, koju mora S* 132 vnterrielit ru einem fruekt- bringenden /n maeben. Vis da- bei /u befolgende Netbode würde sieb naeb allgemeinen Umrissen etwa tolgendermatisn gestalten. ver vebrer beginne gleieb mit dem Vnr/eigen der blatur- körper selbst und riwar soleber, die der Lebüler bereits lrennt und daber aueb leiebter erfasst. ^1s ein Nissgrill" von Leite des vebrers musst 6 es bersiebnet werden, würde er in eine lange Einleitung und Erörterung von vegritlen, wie: organisebe und an- organisebe l^atur, vbier. vllan^e u. pororuost učenčev odracati na lsliko raz¬ umljive sorodne ekupine. prav tako napačna di dila stroga siste¬ matika. ?reä njo ui moöi dovolj svariti, sistem se na ljudski soli ne cin razlagati; tako dalsö ne sega razumnost pri ueeneik. dostaviti pa gotov sistem kar tako precl ueence, ne da di se jim dil prej obrarloril, di dil velik psdsgogieen gred, siste¬ matični registri in pisana rineš imen, uceneu vscjidel nerarum- Ilivid, ne morejo vrduditi rani- wanja ra prirodo, kam pa se to Zanimanje trajno odraniti. Ovdje pak ne treda radora- viti, cla se svrda postigne mnogo laglje, kad se s ve rardieli na najnire redove (redove, vrsti). — ^.li ako i je koristno irtak- nuti kad i kad uaravske skupine ladko razumljive, pogresio di s druge Strane, tko bi dtio uče¬ nike mučiti strogim sistemom. Keka se uöitelj dobro čuva, da se N6 di u puökoj skok dao na rarlaganje rarloga, rad kojid 86 koji sustav dobar Sini; toga morak učenikov ne more ni malo pojmiti. 8 druge stran« dio bi terak pedagogieki griek, poka¬ rati u skok sustav depo gotov, a ne karati mu rarloga. siste¬ matična karala i kup imena, veeim dielom ra usenika ue- rarumljivid, ne mogu urduditi rive relje k promatranju pri¬ rode, a jos manje ju mogu ur- drrati, ako je cim drugim po- budjena. Kko pa učitelj poleg naror- poduka vd kaj dodati o irdelovanji in radi koristnik Krirodnin, ako ume vpletati ra- Xasuprot kad učitelj ruade okititi rornu obuku kakovom ertieom o irradjivanju prirod- nina, ili istinitimi črticami o na- 138 sr überMuA sein, äis rsebts blnturAssebiebts ru lsbrsn. Lnnn wnn, vis MSNZt, in äsn Volkssebultzu ksins 8v8temntlk trsibsn, so bnt wnn nnäsrssits Isäs ^srsxlittsrunZ äss Onter- riebtsstollss, vslebs äis /Vut- tnssung äss v er va r ät 8ebnltlieben 2u8NMM6llbnuA68 äsr ^ntur- körxsr vsrbinäsrt, woZliebst 2u vsrMsiäsu. 2u äisssw Lnäs bsbnnäle man in nisäersr orgnnisisrtsn 8ebulen, in veleben Linäsr wsbrsrsr ^.ltsrsstuksn in sinsr Olnsss untsrriebtst vsräsn, äsn Lsbrstob mit wsbrsrsn ^b- tbeiluugsn Zswsinsnw in einem wsbrznbriZsn, äsr 2nbl äsr 8 ek ul ernb tb eilungen sntsprsebsn- äsn lurnus, nnä oräns äsnsslbsn so an, änss äis Lebülsr, inäsw llnill ibn von änbr 2U änbr in eoneeutriseben Lrsissn srvsitsrt, nut jsäsr Ibnterriebtsstule sin Zsseblosssnss 6-NNÜS8 können lernen. Hs einer äsr viebtiZstsn Hebel äss nnturMsebiebtliebsn Ilntsrriebtss inüsssn seblistilieb noeb äis Lxeursionsn bsrvorZe- bobeu veräon. Lei äsn Lxn^isr- ZnnZsn äureb äns ZrolLs Nussuw äsr blntur, untsrnowwsn nn äsr Ilsnä äss kunäiZsn Lsbrsrs sr- linlt äsr Lebülsr erst einen Überblick über äns, vns beim läntsrriebts nnr vsrsinrslt nnä obns MnüZsnäsn ^usnwMSnbnnZ ^ur Lxraebs knm. Hier ist es nin Linke, in lsiebt tnssliebsn Sorten äis innigen LsriisbunMN llervor/nbsken, äureb belebe äis lnri wnniksstariiolli äsll' istinto äsgli nniwnli, nllorn sgb M ssssrs esrto äi inssMnrs vsra- wsnts storin nnturnls. Lome si e ästto, nelln seuok popolnre non si xnd trnttare sistswnticnMSnte questn wntsris; Mn non eonviene nswMsno obs In si xsrtrntti snltunrinMente, perebb eio non psrmsttsrsbbk äi niksrrnrs il IsZLMS äi nkbnitL äei eorpi nntnrnli. tnl uopo il Mnestro nsllk senols popolnri Minori, nslls yunli i tnneiulli äi äivsrss M- nnts vsnAono istruiti in um elnsss, trntti In Mntsrin si- MuItnnsnMsnts eon äivsrss 86- räoni in nn turno äi xiü nnm eosi, ebs il turno corrisponä» nlln Mnntitn äslls sssioni, s sis oräiunto in Zuisn, ebs Zli soolnn in o»ui <;rnäo äslln loro istru- 2ions conssAULüo un insiems äi eoMkioni eoMplsto, sstsnäsnäo il wnsstro in esrebi xsr cosi äirs eonesntriei äi nnno in nnno ln Mntsrin. -V promovsrs potentemeute Io stuäio äslln nnturn Ziovnuo in bns ls ssoursioni. LZli ö iv laueste pnsssMnts intrnxrsse nel Zrnn wusso äslln nntur^ sotto In äirsMOns äel wnsstro ebs Io seolnro s' nvvs^/n nä nd- brneeinrs ä' uno sgunräo la totL- litn äi quelle eoss, ebs ven^ovo 68xo8ts in iseuoln isolntnwsvts 6 86N2N sulbeiente eonnsssiouo. (Zui snrn il enso äi sxisgnrs eov ästti lneili e xinni ls intiso rslnriioni ebs strin Zono in eowxlssso tuttn ln nnturn. xotrnnno inr osssrvnrs ls spsei^ 139 nesljive erlies o rivljsnji. na- vadak rivali, potem naj bosi s prepričan, da uei pravi pri- rodopis. vasi se prirodopis v ljud- skj soli, kakor smo re omenili, ne da obravnavati sistematično, vendar ni učiva toliko cepiti, odi veZc učitelj, dobi ueenee stoprav neki pregled crer vse, kar se je v ^oli le posamerno in brer do- ^oljne rvere obravnavalo, vu twa neitelj tudi ugodno priliko r umevnib besedab karati va mnogovrstne rarmere in orke ^ure, Ki vesoljno naravo verejo skladno eeloto. biajbolj rar- ^ujeno kamenje in odvisnost oko- lirnega rnacaja od njega; nama¬ kanje remije, studenei ali irvirki, Mpokon jednom od najboljik podpora prirodopisue nauke imaju se smatrati proseti. M tik prosetik po velikem mureju prirode pod vodstvom učiteljevim more učenik jednim pogledom obukvatiti sve ono ukupuo, Zto se u skoli tumaei posebiee i ber dovoljne svere. vu je prilika, da se na lakko i bistro irtaknu nutrnji odnosaji, koji svu koliku prirodu veru u jedno eielo. — Noči slaba tla; odvisnost rastlin¬ stva ocl kakovosti romljisča; tlora po iijivab, pustinjab, mocvirjib; rivljonjo v gordu; rarliöna soö- nja gordnib drovos; rarmoro moj rurelkami ii> rastlinstvom; rnasaj letnik časov — na to in Zo mnogo stvari troba jo obra¬ čati porornost radovednib rnlaciib sotaleov. Xa vsostranska vprašanja: kaj jo to? kako so to imenuje? vaj neitolj no o ligo varja takoj r imeni, temveč napotujo naj vprasovalca, najboljo r vpra¬ šanji, tako da pogodi, ako wo- 8veo, sam 8knpino, v katero prirocimna spacia. vanjom voclo i rraka; obiljorjo rarnik tlora: sumsko, livaclno, močvarno, poljsko; odnosajo xo- stojocio modju rivotinjami i Korom onoga kraja i šilu takovib stvari. Kad učonici bncln uinogobrojno popitkivali, sto jo i kako so rove ovo ili ono, neitolj no 60 oclrnab odgovoriti iuionom stvari, nogo e o gledati, 6 a pitajue ocl svojo strano, pitomeo uputi na i/tra- rivanjo skupino, kojoj ova ili ona prirodoina pripada. Ir.Ioti so noobboclno potrobvi ^a remljopisni uk; podajajo pa bnlj rgodvo priliko ra poduk v kmetijstvu in rarvib obrtnijab. Ha/jasnjujojo so tudi labko naj- vavadniso motoorologične pri¬ marni (mogla, oblaki, der, grom w blisk), s kratka: irloti v blir- ^jo okolico' so bogat raklad Mnogovrstno rakavo in poduka, w ratogadolj jib nikakor no karo 2unomarjati. Najbno toravo, ki jim Osim toga su proZoti silno po¬ trobiti ra učenj o remljopisa, to u isto vriomo dajn priliku, da so stogod spomono o poljskem gospo¬ darstvu, o rarnib strukab obrta i da so protumaöo najooscii po¬ javi motoorologiöki (magla, oblam, kisa, oluja); u kratko da rocomo, prosoti upravljanj rarborito po bliroj okolici skolo, toliko dsju priliko ranimivoj nau-i, da jib no moros i no smijss rapustati 143 nasprotujejo, 86 2 dobro voljo lsbko odpravijo. 2birka uöil. Oobro ure- jeua Zbirka ueil, kakor Is bilo ne prej povedano, je glavni pogoj na krepek ranvitek in napredek prirodopisnega uka. V naslednjili vrstab 80 poplava V8a uöila, katerib potrebuje oböna ljudska m meščanska Sola na popoluo Zbirko. Kdor bi 86 bolel teme¬ ljito pešati 8 to nalogo, temu priporočamo Itossmässlerjevo iz¬ vrstno knjinioo: „Der natur- gesebiebtliebe Ilnterriebt, Os- danken und Vorsebläge nu eurer kmgsstaltung derselben" (Oeip- rig 1860) iu Lggerjovo knjigo : »Der blaturabensammler". nikako. Llalo potenkoca, sto jib pri tom imaš, labko odstraniš, samo ako je dobre volje. 8 dirka ueil a. Lakojejur spomeuuto, us mone 86 uikako u uauku napredovati box dobro uredjeno sbirko uöila. Mne jo reöono, sto bi so moglo proxo- rueiti 2a oben pueku i gradjansku skolu; tko bi btio pako pose- biee tim 86 nabavljati i nauöiti 86, kako treba sabirati i öuvati prirodnine, dosle bi mu vrlo dobro dvie knjinics, jedna ltoss- mäslorova, sto se nove: Oer naturgesebiebtliebe Onterriebt, Oedanken und Vorseklage nu einer Umgestaltung derselben (Oeipnig 1860), a druga Ora. O. Lgora: „Oer Naturalien- Sammler". Zbirka naj bode tako-le se¬ stavljena: t..— a^Nineralogija, nauko kamonji in nemljennanstvo. Zbirka sledeeib rudnin v nna- ^ilnib, vsaj 30 do 40 cm? velikib lwsovib: 1. kamena sol (krista- li^ovana in gruöava); 2. malee; 3- rrpnenee (kalavee in nrnat 8 dirka bi imala biti sastav- ljona ovako: Nineralogij a, litolo- gija i agronomija. Lbirka sliedecib ruda sa karakteristič¬ nimi xrimjerei barem od 30 do 40 lil em : Kamena sol (u grudi i uledjena), sadra, vapnenjak (jedan komad kalanea, a jedan 144 8paltunMstuck mul ein grob- lcörniges 8tuck>, Lpatboisonstoin, Lotboisonorr, brauneissustein, 8tabl- mul 8ebmiecle6i86L, Lbon in robom unä gebranntem Lu- stanäe. Leborbcn von gebranntem LorrioIIan nuä 8teingut, Lerg- Lrxstall, gemoiner (Zuarri rmr (Ilas- labriLation (Louerstoin, tzuar^- 8mul), 6ranatsebön krvstailisiert, kristallisierter unči äer im Ilmnloi vorbommondo 8eb^vsiel, lori, l.raunboblo, 8toiukobio und Orapbit; Xspbalt; Letroleum. .4ll XrV8taIlmoäeU6N genügen: Oetaeäer, ^Vurloi, 2vöilüäebner, rlmmbiselm Lvrainido, llbombo- oäor und äas gieicbsoitigo rkgel- mäläige Lrisma in Verbindung mit der Liramids. sä M aggrsgato granuläre); siclerite; ematite; iimonito: gkiss, 5 ierro dolee; argilla plastiea in istato naturalo 6 ootta; eoeei di terraglis 6 äi poreellana; cristallo äi ročen i quar^o oonnuie por In iabbriea del vetro (pietra iocaia, sabbia (piar/osa): granato iv boi oristaili; Mio eristalliMto 6 äi eommereio; torba, lignite, litantraee o grabte; asialto; petrolio. t)uanto a moäelli äi cristalIL basterauno I' ottaedro. il eubo, il äoäeeaoäro, la pira- miäo rombiea, il rombooäro e il pri8wa osaMuo rogolaro iv eom- bina^iouo eolla piramiäo. Lins Ü88t6in8MMnluNA 6nt- baltouä : govobllliebö äiebto Ii!äb8teiu6, äis im Ls^irko oäsr Hsimatlauäs vorkommon; >lar- mor in vsr8ebieä6L6L Larbon; Llergol; 1o868 uvä ru Oooglo- morat v6rbunä6L68 Kssebisbs, 8anä unä 8anä8t6in, l'bonsebioior in vor8ebi6ä6non Larbon. Lava, LiM88tML. Linigs Vorstoinorungon mit Nu8ekoln uvä ktian26llabäruek6n. iu äsr Verbitterung bo- griäono 6o8toiii88tuoLo, Lrobon von iruebtbarom liuuiu8boäon unä Oartollsräo. ö) Lotanik. Obvobl es beilli Lnterriebto in äor liotanik unerlässiieb ist, äen Linäorn Llna raecolta äoi soguouti psxrii äi roeeia caleari counnu eowpatti äsl äistrotto o äeli» provineia: marmi äi vari eolon; tzsswplari äi marna; gbiaia, 6 eiottoli csmontati ill cougio- morato; sabbia eä arenariai granito; sebisti argillosi äi vali eolori; lava; piotra pomies. ^.leuui pstrsiatti äi eonebigiib 6 äi piants. Lietrs altorato äagli agenü atmosioriei 8 e,bs stiono tra^ lormanäosi in tsrrieeio; xarseeM eampioni äi terra iortile e äa ort». Lotallioa. (Zuautunque per 1' insegnamento äella bot»' niea sia inäisxensabile rieorrors 145 kos); 4. jeklonec; 5. rdeči re- lerovoc; 6. rjavi želerovec; 7. surovo želero, kovno relero, jeklo, žlindra; 8. želerni krsoc (v kockab): 9. tinjec (mačje srebro); 10. živec (gručav); 11. porcelanka iu nekoliko čre- pin žganega porcelana; 12. glina in ilovico, surova iu žgana; 13. kvareč v rarličnib rvrsteb lka- wona strelo ali golot, navaden gručav kvareč ra steklarnice, kremen iu soldan (pesek), tro¬ silnik); 14. granat (lopo krista- lirovan); 15. sota, rjavi in crni premog in tuba (grapbitl; 16. kamena smola (aspbaltl; 17. ka¬ meno oho (petrolej); 18. žveplo (kristalirovano in trgovinsko), bar so tiče kristalnib obrareev, Zadostuje, ako iwas: kocko, osmoroe, clvangjstoroc, rombično piramido, rombooäor, sostoro- stransko prizmo s piramido. V rbirki kamenja mora biti : navadni jedrnati apnenci rar- vib barv, ki so v pokrajini naba- iajo; mramor rarnib barv, kreda, iebnjak, opoka; sivi, meloni in örni skrilavec; kos lavo, plovca E penasto žlindre ir kakega plavža; grušč v kosovib in sprimhen v konglomerat; posek m peščenec; nekoliko okamonin (Zkohke, polži, korali), odtisk ^ko rastlino, kos okamenolega losa. Nekoliko kamenja, ki je več ^i man) proporolo tor so irpre- mivja v prst. Zbirka rarvib prsti okolico, od pesčeuics do naj- nodovitnjZe črnice. . Botanika. vasiravno lo pri poduku ir rastlinstva ne¬ ogibno potreba, pr68i rnrni eon toAlie e eon Lori äi nlberi iruttiteri e än bo8eo; eowe pure le pinnte veltzno86. Lrn qu68ts ultirne non äevono ninnesre Io 8trnmonio, il Misquinmo, In bellnäonnn, ü 8olntro, In eieutn Zrnnäe, 1' nglinn e 1' necpintien, il eolekieo, verntro, l' neonito, In digitale, In lnttugn viro8n, il gignro, 1b, kriouin, In enlwolea, 1' ordn cro- 149 4. 2a rastopuike dvokaličnic sprejmi ra8toxnike sledečib pis¬ men in vrst: koZarice (podbel (lapüb), pebmjermanec, kamilica, marjetica, sv. Ivana rora iblapčič), plavica, rlatnica (arnika), regrat, jsdrik (salata)j; ustnatice (mrtva kopriva, materina dušica, mabče- vina (Lepek), majaron, rorma- rin, meta, melisa); kobulnice (mrkva, peteršilj, kumin, koro¬ mač, koper, misjek. trobelika, brZč); kriLniee (kapus, repa, redkev, Zeboj, Kren, plessc); stročnice (bob, kerol, grab, lesa, detelja, grasica. glader, negnoj, akacija); rornice (sipek, divja rora, malina, robida, smokvica). 4. 2a dvosupnice dosta če biti nskoji predstavnici sliedecib rodova: suprasnjaci, usnatke, Ztitače, sljerovače, ruratice, ko- musnjače. krstasice i to ove vrsti: lopuZac, stolistac, titrica, kra- suijsk, bubača, sagatilje, korja brada, konjogrir (radie), mlieč- nica, — mrtva kopriva, kuč, dušica, marurana, despik, rur- marin, metvica, pčelinjak, bosil.je, pesa, perZin, celer, mrkva, ko¬ romač, kimalj, trudeljika vodena, i ostale vrsti, slier obični i bieli, — ostrurnica, .jagoda, Zipak, — pasulj, grasak, leča, rarličits djeteline, ljskovita djetslina (du- njica), rečji trn, Lutilovka, na- gnoj, robinija, broskva (struk sa cvietom i sjemenom), repa, rotkva (povrtnica), repica, grbač, moZujak, dragusac. Dobro je tudi imeti majben dolski berbarij 2 najnavadnisimi rastočimi sadnimi in gozdnimi drevesi, namreč vejice 2 listjem m cvetjem, pa tudi Značilne lrosove drugib rnanib koristnik rastlin in naposled Zbirko naj- imenitnisib otrovnib (strupenib) rastlin, kakor so n. pr. kristavec, Zobnik, paskvica (volčja čresnja), rarbudnik, pasji peterZilj, trobe¬ lika, misjek. podlesek, čeme- sika, modrasovsc (irvin), volčja lagoda. Olive (gobe) uritne in stru¬ pene se ne dadd sučiti, da ne Lit če vrlo koristni i posebni berbariji, gdje bi sa karakte¬ rističnimi dielovi bile sadrrane koristne i pornatije biljke do- tične okolice rajedno sa graujem listnatim i sa cviečem plodo- nosnik. Zumskib i otrovnib sta- bala. Nedju posljednjimi sva- kako neka bude smrdac, bunjika, paskvica, pomočnica, rivolina, trubsijika. mrarovac, čbmerika, naiiep (krupiL), naprstak, otrovna ločika. 2a gljive jestive i otrovne, poZto se ne mogu očuvati, trebat 150 Vs 8ieb die 688barell und gütigen Lelnväuinie niebt trocknen Ianneu, so bediene man nieb beim lduter- rielite guter gemalterMbildungen oder Vlodelltz. Leblieklieb int tzine klolx- 8ammlung, velelis ditz im gö- vöbnlieben kebtzn und iu der Indu8trie um bäubgnteu vor- kommendeu kloüarteu entbält, nötkig. 8ie 80II entkalteu: kann en-, siebtem-, kareben-, Waebl!oldor-.Oxpr688en-tkivie 2. lk Kopte uud Leine vou Vogelu (kule, kalke, Lubn, Lpeebt, Kräbe, Lebnepf«, knttz); aucb 8ucbe mau 8ieb deu ganzen klügtzl einen klabiebtn xu ver- neballen, der im aungebreiteten eioua. ker i fuugbi mangereeci e velenoni, xoiebö uon 8i ponsono eou8ervartz, eouverra tar uso o di buoui dinegui a eolori o äi buoui modelli. Da ultimo narä ueeensari» una eolle^ione dei legui piü im- portauti per l' uno eomuue e per l' iuduntria; 688a dovra eou- teuere: l' abete, il lariee, il giuepro, il eiprenso, la cjuereis, il tiglio, il kaggio, k aeero, il uoee, 1' ulivo, il krajino, il piop- po, l' alno, il bv88o, il pero, il eiliegio, il suniuo. OKni 686mxlare dsvtz aver la 8ua eorteeeia tzd es- nere iu xarte piallato, iu psrte uo. 6>l Xoologia. ker la msA- gior psrte dei mamwikeri tz degli ueeelli il maentro «lovrä eonten- tarni di tavols a eolori, p088ibik mente kedtzli, quali narebbero quelltz di deblieka pre88O d. l- Kober (kraga), le tavole parie- tali del Nainbold, pre88O karlo dsnnkv a kabor nella koemiu, 6 le seeelleuti ma eo8to8e ta- vols xoologieke di Vd. kebunmu tzdite da k. k. Waebnmutb s kip8ia. Vleuni mex^i d' iu86gusm6llto intuitivo 8i po88ono proeaeeisrs kaeilmeuttz in natura; eoms P. t68te tz pitzdi di sleuvi ueeelli (guko, taleo, pollo, pieebio, eor- uaeebia, beeeaeeia, auatra). k' s- la iutera di un a8tors 8i puö di8tendtzre ed iuebiodare 8» clr una tavolstta per tar vtzders 151 di popolnoma trudilo svojo od¬ liko. 2a poduk di jo torej droba preskrbeti ali svovik oksemplarov (primerkov), ali pa si pomagaj 2 dobrimi podobami ali obrazci. končno jo prav podrobna Mrka najnavadnisik in v obrt- niji podrobnib losov. V njoj naj bodo rastopana drovosa: jola, smreka, moeoson, bor, eiprosa, brin, krast, brest, lipa, bnkva, javor, orob, josen, olsa, brova, murva, smokva, oljika, krnska, eresuja in sliva. Vsak kos mora imeti lub, na jodnom konei naj bodo ostrugan in poginjen, na drugem no, takisto tudi na stranok. r^l Zoologija. kar so lice sesalcev in tičev, si mora učitelj voöjidol pomazati s podobami. Dobro stonsko tablo jo izdelal dekbeka Davol, ivdal d. D. kober v Draži, in Nainkold, ivdal Karol .lanskj' v Daboru na 60- ^kom. Izvrstno, dasi drago stensko tablo so /id. Dokmana v naloži pid D. L. tVacksmutbu v Kip- skom. eo po moguenosti sliko ili pla- sliöno imitacijo, gdjo bi posvoma toöno pokapano bilo. blapokon trebat cs drva po- trobitijoga n obiönom vivotu i obrtn. Da sbirka da sadrLava: Mu, bor, smrioeku, eompros, krast, lipu, bukvu, javor orak, maslinu, jasen, topol, jolsu, Zim- sir, krusku, troZnju, sljivu. 8vaki primjorak neka ima kore, a jodan poprečni prerez neka bndo ugladjon. Zoologija. Xa voeinu sisavaea i ptica morat ee so učitelj pomazati sto boljimi boja- disanimi slikami, kao n. pr. sto su dokliökovo ploeo, ivdao d. D. kober u Dragu, lVlainboldove, ivdao Karol danskv u Dakoru u Oeskoj i ivvrstno ali skupo voo- logicno plo^o ^.d. Dokmanna, sto jik jo ivdao D. k. VVaeksmutk u Dipskom. kekatera učila jo moči „in vatura^ brev stroškov dobiti, a pr. tiöjo glavo in nogo (od 8ovo, sokola, kokosi, volne, vrano, kljunača, raco). Dudi cola perutnica kakega sokoliea ali kragulja utegne so kmalu do¬ biti. Daka porotnica, na tenko destieo razpeta, kavo ravna xo- kesto se va v orno obuku move lasno dobaviti u naravi kao n. pr. glavo i nogo nokojik ptica, (sovo, sokola, pilota, runo vrane, kljunače, patko). Liolo krilo kokoLarovo moro so rsvtognuti i pribiti na dascicu, da so to^no vido ravno vrsti perja i kako jo ono porodano. Nogrr so sabrati 152 Austauäs auk kill äüuuss Lrstt MSpauut, äis ^.uoräuunA uuä äis vsrsekisäsusu ^rtsu äsr vsäsru sslir klar vsrauseliau- liekt, tärusr 2äl>us äsr vlsisek- Irssssr, äsr ^laFstkisrs uuä küau^sulrssssr. ekiaramsuts Is variš sorta äi penus s la loro äisposiriious. 81 possouo raoooMsrs äsuti äi earuivori, äi rosieauti, äi srbivori. vis lisimisoksu vsptilisu uuä Vurelrs lasssu siek okus kräpa- ratiou iu ^svöliulielism ^Vsiu- ^sists, äsu mau mit siusiu vrittol ^Va88sr vsräüuut, aukbsvalirsu. Iu ksiusr Lainwluug äark ksklsu: vis Asiusius Liäsokss, äis Zrüus Iliäsoliss, äis Lliuäsedlsioks, äis 'iVasssrselilaugtz, äis Vipsr, äsr vauäkroseli uuä äsr IVasssr- irossk mit vaiek uuä mit äsu vsrsekisäsusu vutväekäuuMru- stauäsu äsr (Zuappsu, äsr vaub- iroselr äsr Aslbseli^varritz 8ala- mauäsr, äsr ^Vasssrsalawauäsr uuä ^6 uaoli Ilmstänäsu sinigs Nssr- oäsr LuiLvvasssräseks; liisbsi ist äsr Ivismsuäsoksl au sinsr 8sits äss lvoptss xu sut- ksrueu, 80 äass äis Kismsu äsut- lieli siektbar vsräsiu Lsi äsr lussetsusammluuZ siuä äis vrsuuäs uuä vsinäs äsr vauävärtsckakt bssouäsrs 2u dsrueksiektiAsu. ^u Lälsru soll äis 8ammluuA svtkaltsu: vsu vaukkäisr, Uistkäksr, Hirsek- käksr, Naikälsr (vnAsrliuAS vou vsrsekisäsusm ^ltsr iu IVsin- Asist). loätsn^räbsr, 8psekkät'sr, 8aat-8elinsllkäfsr, äis I'oätsu- ukr (Vol2 mit VäUASu äsrsslbsu), äokauusskaisr (Näuuoksu, ^sib- eksu uuä varvs), Nslilkälsr (uuä ^urm), KorukLisr, vsbsu- I rsttili s gli auübi iuäigsni si P0880U0 eoussrvars, ssura al- euua xrsxararious, usllo špirita äi viuo äiluito eou uu tsrro ä' asqua. kion äsvouo uiauoars iu usssuua eolls^ious la luesr- tola. il raiuarro, I' orbsttiuo, la biseia ä' as^ua, la vipsra, la raua somuus s la rana tsiupo- raria oolls uova s eoi giriui in äilksrsuti staäl äi sviluppo, la raZanslla, la salamauära Ziallo- usra, la salamauära asquaiola s uu xaio äi pssei, äi marš o ä' ao- qua äoles a sssouäa äslls eirso- stauris: ai quali äsvs ssssrs tolto uns äs»li opsrooli a potsr mo- strars ekiarawsnts ls brauekis. va esllsrious ä' iusstti äovrä ssssrs latta eou ispseials ri- Zuaräo a «juslls spseis eks sovo utili o äauuoss all' aZriooltura. vi eolsottsri potra eoutsusrs: uu oarabo, lo soarabso stsreo- rario, il esrvo volauts, il maZZio- liuo eolls Sus larvs äi äivsrss stä eoussrvats usllo Spirits äi vivo, il useroloro, il äsrmssts äsl laräo, l' slatsrio äoi esrsali, 1' anolaio psrtluaes eou uu ps^ro äi IsZuo äa esso psrtorato, la lueoiola (masokio, tswmina 6 153 resa ju ujib razrodbo. Isto veha tuäi za skoletirane glavo majlmib sesalcev (mačke, vovo- rice, zajca), posamezno robovo mesojodib iu travojodib živali iu glodsleov. i zubi mosoždorL, glodavaca travoždera. Domači plazivci iu krkoui «6 dudo braniti v uavaduem vinskem cvetu, no da Iu jib bilo treba /ato se posebej pripravljati. Vinskemu cvetu smes doliti so tretjino vodo. V nobeni šolski rbirki uo smo manjkati: kušča¬ rica, slepie, belouška, gad iu modras. V ujej so mora tudi nabajati vodua žada iu rosuiea 8 krakom iu paglavci (butoglavei) nn različni stopinji razvitka, nadalje roga (božja žabica), mo¬ čerad iu pupok. Dve ali tri ribo iz bližujib voda, bodisi sladkovodno ali morsko. 8kržni poklopoe na Mlui strani so mora odrozati, äa so škrge bolje vidijo. Domači plazavci i dvoživei labko so uzeuvaju koz ikakovo pripravo i to u viu8koj žosti raz¬ red) onoj 8a trocinom vodo. 8vaka sbirka uoka ima: gustorieu, gustora, slepica. uža, ljuticu, obiöuu žabu i smedju sa žabo- kroöiuom i paloglavco u rszb- eitom stadiju razvitka, zelouu žabu. daždovujaka, d vi o tri ribo vodoue, ib morsko polag okol- nostt; ua jodnoj strani glavo valja ribi otvoriti poklopae, da so škrge mogu toöno pokazati. Zbirka žuželk s posebnim vrirom ua ouo, katero so kme- bjstvu koristno ali škodljivo. Hrosöi: krosiö, govujae, rogaö, krosL (ogrci razno velikosti v vinskem cvetu), grobar, slauiuar "pobar), pokalica, Kukce (trdo- ^v), Kresnica (samec, samica 8birka zaroznika treba da jo sastavljona osobitim obzirom ua one vrsti, sto su koristue ib škodljive poljodjolstvu. — Od kukaea moäi Vunätukoln mit orläu- tornäom loxt von vr. Hall8 Ivunärut. Out äotiorto 8edulon döllnton 8ied anatomi8edo No- äollo uu8 kupiormuodo von driö in ?raz all8odaikon. d. Viivsik uuä Oiromis. vor Ilntorriedt in äor diutur- lodro äürkto äom Oodror Zrökoro 8edväori8doiton biotoll al8 äor llaturAO8okiodtliedo Vntorriodt. klonu diodoi danäolt 08 8iod niodt nur um äu8 Lotraodton, Ilo- 8odroibon unä vorZloiodov äor c/) 8omatoloZia. 8ono äL ruoooumlläursi Io tuvolo anato- miodo puriotuli äi klurtiugor, äi- 8o»nuto oä illu8trato äul Or. 6iov. Kullärat. 8euolo edo pos8ouo äi- 8porro äi mo^/i maZZiori. po- trunno xroeurarui moäolli una- tomioi in oarta p08ta äa kkic äi kraZa. ir. Vision o oiiimioa. NaZZiori äikiiooltä edo non la 8toria naturale äovo proson- turo al mao8tro 1'in8OAnam6llto äollu Ü8ioa o äolla edimiea'- xoiodö in quo8ti 8tuä! non 8i tratta 8oltanto äi O88orvaro, äs- 8erivoro o eonkrontaro äollo könne 157 sks pršice; potočni rak (even¬ tualno morski), koeic (v vinskem cvetu), vrtni polž, poljski in gozdni slinar (v zelo razredče¬ nem vinskem evetu), nekoliko kis morskib polžev, jezerska Zkoljka (ali potočna); izinej črvov: meti) a j, kos ikravega mesa, glista in pijavka (obe v vinskem evetu), jako povečana podoba trikine; morski M, morska zvezda, kos koralnika, cela spužva, stenska tabla 2 jako po¬ večanimi modelkami. krpslja. Vodeni i morski rak, Kordiči, balavae i obieni pur (u vrlo razredjenoj vinoviei), neko¬ liko pužjib Kučiča, plosnatib i eunjastik, vodena i morska školjka ; — gljista i covjedja tra- kaviea, pijaviea i koji morski kolnticnjak (svi n vinoviei), ve¬ like slike trikina; jež obieni i morski, komad koralnoga stabla, eiela spužva, ploda pozidniea sa jako povečanimi slikami nevida. ci) 8omatologija. Bri- poroeajo se llartingerjeve ana¬ tomske stenske table, katere je sestavil in razjasnil dr. dane/ Kundrat. Bogatejšim šolam se kriporodajo Bockovi anatomski obrazci, ki se dobe pri Brici v Vragi. ci) lieloslovje. Breporu- duju se anatomieke Bartinger- ove plode pozidnice, Koje je iz- radio i protumadio lir. Ivan Bundrat. 8kole, Koje mogu, neka si dobave anatomieke obrazce iz papirZtine od Brida u Vragu. b. kriroäoslovje in kemija. Bank o prirodoslovji bi ute- Mll učitelju delati večje težave ^ogo nauk iz prirodopisja. Bajti kri tem se ne gre samo za opa¬ zovanje, opisovanje in primer- lb-oje oblik teles, je treba ampak tolmačiti tudi prikazni, katere p. Pimka i ksrnija. leže de učitelju biti podu- eavati bziku i kemiju, nego li prirodopis, jer se u tiziei i ke¬ miji ne ide samo na to, da opažaš, opisuješ i prispodadljaZ oblike stvari, ved treba pojave opažati t. j. udinke, Zto sliede 158 Gestalten äer Vings, sonäern es sollen vaturors ebeinunAsn, veleli e ju äor 2eit auleinanäsr lolgen unä miteinanäer in inniger Le- riebung stellen, erklärt vveräen. vor Vebrstoll" äer vaturlebre ertoräert eius länger v'Ldreuäe vutwerksamlieit unä sebärkere Leobaebtung unä virä äader vom vinälieben (leiste seltvorer aukgelasst. /Vos äiesew Vrunäe soll äor vebrer äer metboäiseben Leite äieses vnterriobtss sine gaiw besonäere ^ulwervsawveit 2uvvsnäen. ^ueb äor vlntorriebt in äor vaturlelire soll mögliebst an- sebaulieb unä elementar sein, vor zuuZo vebrer glaube aber niebt, äass äor ansebauliebe nnä äor elementare vlnterriebt leiebtor sei, als äor lidbero, vissensobaktliebe. Iw Vegentbeile ersterer ist beäeutenä sebwie- riger als äor lottere; M, äor voliror värä iw elementaren vlnterriebte nur bei allseitiger veberrsebung äes ^u bebanäeln- äen Kegenstanäes nnä naeb reil- liobew vaebäonvon, in velelier ^Veise er äiese oäer ^sne Lr- sebeinung äen vinäsrn am leieb- testen unä kassliebsten beiru- bringen linde, vrkolge erzielen, va äor vntorriedt in äer Volks- seliule Vein vissensebattlieber sein dann, so ist es au cd niebt notbvenäig, äass äie versekie- äonon vrsebeinungeu, vvelebe in äer Lrbule naeb unä naeb xur Lespreebung voinmon, in einer soleben 8)'8tomati8e,don Verbin- äung erklärt veräen, als es äie ^issensebatt loräort. Vur auk äi oggetti, wa si äevono osser- vare konoweni e katti s si sueeeäono l' un l' altro nel temxo e elre staune in reeiproeo rap- porto. 6li oggstti äella tisioa o äsll» ediinioa esigenäo poreio un' st- ten^ione xiü prolungata o ML waggiore aeuts^/a äi osservs- xiono, rieseono xiü äiküeili alls wenti giovanette äegli scolari e rieliieäono per «juosta ragions partieolari eure äiäattielio äL parte äoi waostri. Quelle quosto illsognawonto äev'essere, per guanto d possibils, intuitive eä olementaro. Mu ereäa perd il giovine waestro ode 1' istruÄone intuitiva eä ele- montane sia xiü la eile aä iw- partirsi elre una istruriione M elevata. ^1 eontrario, o piü äiüi- eile assai; eä il waestro non vi xoträ riuseire se non eouoscL weite bene e sotto tutti i rap- xorti l' argowento äella sua ls- 2ione, e non abbia ben pensato al woäo piü ebiaro e sewpliee äi «sperre il tale o tal' altro kenoweno. von äovenäo 1' insegnamsnto 68861'6 seiontitieo, non e neeeS' sario ebe kra i varl kenownni ä» spiegarsi sueesssivamente uella seuola ei sia quol nesso orga- nie« ebe la seiend riebieäe. In tal moäo riesee possibilo l' aäattare 1' istruÄone alla ea- 159 88 v prirodi ponavljajo druga jedan za drugim i odnašajo 86 ra drugo tsr 80 med seboj v jedan na drugi. tesni zvezi. tirno gradivo v prirodoslovni zsktevadelj easatrajoeo pokornost in natančnejšo paznost; zato ga otroški duir ne more tako 1 etiko umevati. In prav /ato mora uei- telj pri tem uku vso svojo po¬ zornost odracati ua metodo. kako dakie lizika i kemija lmds, da se opaža dulje i ostrijo, to su teže za mladenaöki razum i zato zaktievaju od učitelja oso- bite didaktieke brige. ludi poduk v prirodoslovji mora biti nazoren iu kolikor možno pocetnikom primeren. Nadi učitelj pa naj ne misli, da je nazorni in poeetni uk lažji, »Sgo višji znanstveni, krav na¬ sprotno, se mnogo težavnejši je. kauk ima le tedaj kak uspeb, uko ima učitelj predmet popol¬ noma v oblasti, in ako pro- mislja dobro in na vse strani, kako bode otrokom to ali ono prikazen najlažje in najumevnejse tolmačil. I ova obuka mora biti u puekib i gradjanskib skolak, zorna, koliko je moguee škodna za poeetnike. Hi učitelj nema misliti, da je laglje podudavati zorno i priprosto, nego li strogo znanstveno; dapaee ono je mnogo teže, i ne ee mu za rukom podi, ako ne bude posvema dobro i sa svake Strane poznao, sto ee podueavati, i ako sam ne bude dugo promisljao, kako bi jasnijo i priprostije razložio ovaj ili onaj pojav. ker nauk v ljudski soli ne Dore biti znanstven, zategadelj tudi ni potrebno, da bi uditslj obravnaval v sistematični zvezi ruzliene prikazni, ki v soli druga drugo pribajajo v razpravo, Kakor sicer znanost zakteva. kad obuka nema biti strogo zvanstvena, onda ni ne treba, da razllditi pojavi, Koje treba pro- tumaditi, dudu onako sastavno spojeni, kako znanost zaktieva. 160 diese öVeise wird 68 möglicb, den Lnterriebt 6er kassungs- kratt der 8ebüler an^upassen. Ob der ikrem Hier eigenen V'isskegierds Kegen äie Linder lebkaites Interesse tür das, was iu> Dause gesekiebt, bssueken mit Vorliebe die V-erkstätts d68 Dondwerkers. beobaekten aut- merksam alles Lene, das in ibrer Umgebung verfällt, und be¬ merken kau kg Dinge, die dem Lrwaeksenen, den die 8orgen rerstreuen, entgeken. Vus die8em Ornude kann der Debrer gewiss sein, dass die Lrseböinungen, belebe er erklären will, seinen 8ebülsrn rcum größten Ikeile bekannt 8ind. Laek der Vus- wabl des ru bebandelnden 8tobes wird er den Lindern das bereits Oesekene ins Oedäebtnis rurüek- ruien und ibre dabei gemachten Leobaebtungen vervollständigen, ordnen und ibnen die Orsaeksn der wakrgenommenen Lrsebei- nungev durch einfache Lxperi- wente ^um Verständnisse bringen, krst wenn sieb der Debrer dnreb passende Krügen wiederholt überzeugt bat, dass die Linder die Ursachen einer Lrsebeinung vollkommen begriffen Koben, sollen Lbvliebe, auk demselben Oesetre berukende erörtert werden, wobei auf die Dolle binsuweisen ist, welebe dieselben im Dausbalte der Latur. in der 8nuswirt8ebg.it oder in Le^ug gut Oewerbe und Lnnst spielen. ln nieder organisierten Volks- selmlen wird es sieb empieklen, die Laturlebre kur mebrere Lcbülerabtbeilungen gemeinsam in einem entsprechenden lurnus pacitä degli seolari. I faneiulli, spinti dalla curiositä proprio del¬ l' etä loro, s' interessano di tutto eiö eke avviene neUe loro eass, visi tono eon particolar xiacere Zli opitiel dell' artigiano, prestam ntten/cions ad ogni eosa nuovL ebe aeeada intorno a loro, e bene 8P688O osservauo eiö ebe sbiM generalmente ogli acluiti distratti da altre eure. Il maestro per- tanto potra essere sieuro ebe i suoi seolari avranno gib osser- vato buonn part« dei fenomeni ebe egli prende a spiegare. 8eelto il t'enomeno eke deve essere argowento della leüiove, egli lo riebiamerä alla loro atten- ^ione, eompleterä sd ordinera le osservarioni giä latte da loro, rendera intelligibili le eause dei fenomeni osservati per via di sempliei espsrimenti. 8oltanto dope ebe il maestro si sia persuaso eon opportune domande ebe gli seolari abbiavo perftzttamente eompresa la oaus» d' un fenomeno, sara utile tÄ men^ione di fenomeni somi gli»nk ebe si rifgriseano alla msdesiwo legge bsiea, additandone l'iw' portanria, a sseonda dei easi, per l' eeonomia della natura, o per l' eeonomia domestioa, o pei' appliearioni ebe se ne faeeiavo nells arti e nelle Industrie. Lelle seuole poxolari di »r- ganamento inferiore si raeeo- manda di trattare la tisiea eov pareeebie serioni in eomune, osservando un turno eorrisxov' 161 ke po tem potu je mogode uravnati poduk primerno razum- Losti udenoev. Nladini je prirojena rado- vednost. 2ato 86 otrok živo ra- nima za V86, kar 86 godi v lusk rad z skaj a V delalllieo roko- deldevo, pazljivo ogleduje vsako novo stvar iu opazi vedkrat redi , katere odrasli v skrbi utopitvi človek pusda v no- mar. Zaradi tega si moro biti učitelj v sv6sti, da so prikazni, o katerib bode govoriti, uden- eem vedjidel 26 znane. Izvolivsi si kak predmet za obravnavanje, okrnii otrokom v spominu naj¬ prej to, kar jim je o tem uže snano , ob jednem dopolni in uredi njibova opazovanja ter jim razjasni vzroke te prikazni s jednostavnimi poskusi. Ltoprav potem, ko 86 je učitelj po vedkratnib vprasanjib prepridal, da so otroci popolnoma razumeli vzroke kake prikazni, uaj govori o drugib prikaznib, ki se opirajo na isti zakon, kri tem je pa treba poudarjati, kak pomen imajo one v prirodi, v gospodarstvu ali pri obrtnosti iu umetelnosti. M taj način bit 66 mogues obuku upnličiti prema sposob¬ nosti učenika. kjeea, po svojoj clobi rado- znaloi, zanimaju 86 za sve, sto jim 86 dogadja u lrueab, rado polaze djelaoniee rukotvorea, pomnjivo paze na sv6, sto biva okolo njib i vrlo desto zagle- daju stogod, desa nije opazio odrasao eovjek, koga taru druge skrbi; po tom «le učitelj mori biti stalan, da su mu udenioi ved opazili dobar dio pojava, Koje ima bzika protumaditi. lza- bravsi dakle pojav koji, da ga tumaei, spomenut ' de jim ga, popuviti i urediti, sto su oni jur opazili i razjasnit de njim prostimi pokusi vzroke opaženik pojavL. 8amo onda, kad se uditelj sbodnimi pitanji osvjedodi, da su ucsnici uzrok pojava posve zazumjeb, bit de dobro spome- nuti slidne pojave, sto poti du od istega tizidkoga zakona, nava- djajud, kako je znamenit, budi u prirodi samoj, budi u kudnom gospodarstvu, budi u zanatib i obtrik. V malorazrednib ljudskib so- ^uk bi bilo dobro, da se v pri- rodoslovji ved solskib oddelkov poduduj e skupno in to v primernem povratnem redu. Lonee šolske Erläuterungen. II ra^reclmk puekik skolab bit de dobro, da se vise skolskib odjela u tiziei pududava skupno i to nekim stalnim re¬ dom. krije nego li udenioi pre¬ it 162 rm bebaudolu. 8eblu880 dor 8ebulioit i8t eins mmammoll- kll88ondo Medorbolullg vor^u- llobmeu. lkobudet 8ieb in dom Ro86buebo oill P388olldo8 btz8O- stüek übor oillOll beblllldoltkll 8tob, 80 vird dureb da8 uaeb- iolgeude Vureblo80ll dg8 6elorute Gefestigt uud orvoitert. Robuts Voruolimo von Lx- porimeuteu sind im 8illue der b. AillmterialverordllUllg vom 15. löullor 1876, 2. 18752 tür lleiito1ll88i86 Vo1Ii8- und Lürgor- 8ebuleu folgeudo ply'slbaliKcbo Apparate gll2U8eba6ou: bliu Neter8tab, mim 8ammlullg mo- tri8eber Oovicbto. l,otll. 8ebrot- vvage, oillo 6a8Aoebe, Hobel mit deu 6llt8pr6cbolld6ll 6e- viebton, 8a8pel, dio 6xe uod bevegliebe Rollo, Rolloll^ug, 8cblotb Lboüo, dor Roll, die 8ebraubo, 8ebraubo olmo Rude, oill ilppgrat rum Xaclnvoiso der vorscluodolloll ^rtou do8 6loieb- gevviebt08, die Xrümorvmgo. vior Rendel mR 8tativ, dereu bällgen sb'b vio 1 : 4 : 9 : 16 verbslten; 6!ll8plMtou rum Xaelnvoiso der bdlomioll, Larowetor, 6ompro8- 8ioll8 - Luftpumpe, puoumati8ebo lV1ll8obmo mit 2ugebör, gerader ulld gebrümmterblober, eiimLaug- Hebopuwpe vou 61a8, eine 8aug- vruebpumpe, der Loroimball, Rmmr8pritre,' die 6owullieatioll8- seläke, Laarröbreben, Apparat rum Xaebveise do8 ^uftriebe8, dio lyclrauliselm ?ro886. bxdro- 8tati8ebe lVago mit Xugebor rum Xaebvei80 do8 brebimod'sebou kriimipo8, ein 6oviebt8- und Volumeu-Lräometer für loiebto ulld ebnere Rlu88igboiteu mit douto. Rrima ebo gli 8eolari ubballdollillo la seuola, 8i IlleeiL ullll rixotmiouo eomx1o88ivll. 8o llol libro di lotturu 8i trovL mi bravo adlltto ullll umterill xor- trllttlltll, VMM bitto loMro per ribiidiro od umxliaro eiö ebo 8i o llppro8o. kor furo 68poriwollti 8ill l» 8euo1g, xrovvi8tu a sollso doll' or- diusll^ll milli8torilllo 15 Ooiwaiü 1876 Rlr. 18752, doi 808uovtl 8truwollti od uxparuti di üsieL^ il motro ill uv 8ol xorM, um ruceoltu di xo8i motriei, il xiombiuo, 1' urebixolldolo, um ollmpuim di votro, lu lovu eoi rollltivi posi, il toruio, lu eurru- eolu 688g, o la mobilo, la taBi^ o 8istom3 di earrueolo, il piullo im olilluto, il eulloo, lu vito, lu vito xerxetuu, uu uppuruto per diwo- 8truro le didorouti 8peoie
  • i sisaljku na tlak, Ileronovu tucku, gasilacku strcaljku, spo- ! jene eievi, vlasnate cievi, spravu ra clokar urgona, biclraulicko tiskalo, biclrostatieku terulju s pripaäei, kojimi so clokare ^rbimeclov rakon, gustomjer s uteri i s Ijestvieom ra labke i terke tekueine s potrebnim 8taklonim valjkom, toplomjor Roavmur-ov i Lelsijev, 6ravo- sancl'-ov obrne 8 mjeclenom kru- glom ra clokar kubičnega rarte- ranja toplinom, aparat ra clokar linearnega rarteranja, rrcalo ravno i rreala clubna, sester« 164 äem ent8preeli6llä6ii 01a8»v- linäer, äa8 kunäerttlieilige unä Leaumur'eelie Hiermoweter, äer 8' 6rav68anä'8eli6 Ling mit Neeeingkugel (211m Laelm'ei8e äer lmkj8k,lmn ^imäklmung äer ko8ton Lörper), ein Apparat ^uw ^aeii- V6186 äer linearen ^U8ätzlinung. ein ebener Lpiegel, Lolikpiegel, äie 6 Lorwen äer Lln8o, äa8 6la8pri8ma, äie vuukelkawmer, ein 8tereo8kop mit einer 8awm- lung dslelirouäer Liläer, äa8 Noäell šineš Leriirolire8, äie 8timmgadel, eins Lippen- unä ^ungenpkeike, äa8 8praelirolir, Lörrolir, em lIukei8enMagnet mit linker, ^vei Nugnetstabe, 2ivei tret deveglielie lllggnet- naäeln, äer Oompa88, eins 6la8- unä llartguwmi8tange, Lenäel- unä Lolädlättelien-LIektroekop, Llektroplior, IVinter'8 Llektri- 8mrnia8elnll6, Le^äeN6rÜL8ell6, äie vielitigeten galvanieelien Llemente, Leitung8ärälit6, äer Apparat 2um Xm'Imsistz 6 es Linüu8888, velelien äer elelc- tri8eli6 8trom aut äie Nagnet- naäel au8übt, em Llektro- lllagnet, äas lVloäell 811168 lele- graxlien unä äer galvano- pla8ti8»lm Apparat. L8 18t 86lb8t- ver8tanälieli, äa88 äer Llwkang Ü68 pliv8ikali8clien Lebrappa- rute8 äem kür äie ei M! einen Lattz- gorien der Volk88elmle ke8tge- 86t/tei1 Ltzlmplane AN/UPS886N18t. Lei Vornalime von Lxperi- menten bat 6er Lelirer 8org- käitiZ äarauk aelit/uigeden, äa88 äie8ell>6ll immer vollkommen gelingen. Ilm üie8 211 erreieiieii, liälte er 8eme lipporrite in gutem 2u8tMäe imä ver8uelie än8 Lx- ljsjiiiäl pili leggeri e pe8-mti eol relative oilinäro äi vetro, il termometre oentrigraäo e quell» äi Leaumur, I anello äi 8' 6ra- vesanäe, I Apparate per äiwo- 8trare la äilata^ioue lineare, une 8peeellio piane e äegli 8peeelii 8keriei, le 8ei korme äi lenti, il pri8wa äi vetro, la camera 08enra, le 8tereo8eopio een ima raoeolta äi immaglni i8triittive, il moäello äi un eannoeoliiale, il eori8ta, äue tubi 8onori. 1' im« a booea, l' altro a linguetta, il portavoee, il eornetto aeuetieo, una ealamita a kerro äi eavallo eoll' aneera, äue ealamite äiritte, äue agki magnetiei lilieri, la bu88vla, im bastene äi vetro eä une äi Zuta-perea, l' elettro- 8»opio a penäolino e quelle a kegliette ä' ero, 1' elsttrokoro, la maeeliina elettriea äi IVinter, la lZottiglia äi Leiäa, i prineixali elementi galvaniei, äei lili oou- äuttori, l' Apparate per äimo- 8trare l'inklusnra äelle eorreuti elettrielie 8ugli aglii magnetiei, un elettromagnete, il moäello äi un Apparate telegrakloo e l' Ap¬ parate per la galvaneplLmtiea. L ben naturale elie questa quantitä äi apparati per l' i8tru- rione nella tieiea äedba essers riäotta a 8eeonäa äella materia pre8eritta äai piani äiäattiei per le 8iugole eategorie äelle 8cuole xopolari. Il8oguenäo äogli e-Zperimeuti, il mae8tro avra eura elie rie- 8eano 8ömpre, e eiö non poträ eon8eguire 86 non manteneuäo iu buono 8tato i 8uoi axxarsti, eä o86guenäo 1' esperimento nella 8euola 8oltanto äopo äi averiie 166 psriment in 6er Leimig erst ännn, venn er bereits selbst trüber mebrerere Versneke Ze- mncbt bnt. /um Verstnnänisse einer LrsebeinunA ist äie Le- selireibunA äes rippnrntes, mit rvelebem äieseibe bervorZerufen vuräe, unbeäinAt notbvenäiZ. Der beiirer besebrnnke äieseibe nninnAS, nur äie ^.ulmerbsnmbeit äer Leküisr uiebt aut iinvesent- iiebes nb^ulenben, aut jene Ibeile, «elebe 211 äer vor^n- fülirenäen birsebeinunZ in nn- nritteldnrer LeriebunZ sieben Lebr vnrm nimuemptbblen siirä äie sebewntisebsn 2sieb- nungen äer ^.ppnrnte, velebe äer bebrer .vor äen ^ugen äer Lebüler aut äer Lebultniel ent- v'irtt. Linerseits lnsseu sieb ein¬ zelne innere Ikeile äer rippn- rnts nur äureb 2eiebnunA vsr- nnsebnnlieben, nnäererseits lässt äie sebewntisebe 2eiebnnnA äie «esentlieben ilbeile sebnrker bervortreten. Dberäies fesselt äns Vorrieiebuen nnAsmein äie ^ufmerbsnmbeit äer Lebüler, in- äem sie äis Ibeile äes rippn- rntes soriusngen vor ibreu iiuAen tzntstkbtzn Stzbön, «nbrenä äer bikbrer seine ^eiebnunz mit bbblärunAtzn begleitet. Lollttzn einer Lebnle äie pbxsibnbseben ^ppnrnte Znnrlieb oätzr rum Ibeiltz lebleu, so Zlnube äer btzbrsr jn niebt, äessbalb nut nlle Versuebs in äer Lebnle ver/.iebten /n müssen; äenn mit etvvns birkinäunMZeist bnnn er unter äen KkAenstnnäen unä iVeii^suFen, äie vir im Asvobn- lntte primn le prove neeessnrie. ker interniere un kenomeno ebe si xroänee meäinnte nn nppn- rnto, e neoesssrin In äeseririone äell' nppnrato meäesimo: pero il mnestro äovrn änpprineipio iimi- tnrln nile sole pnrti äell' nppn- rnto ebe abbinno immeäintn re- larions eol fenomeno än pro- äursi, per non äeviare I' ntten- ^ione äeoli seolnri änlle eose essenÄnb. On rneeomülläursi enlän- mente sono Ali sebemi äegli nppnrati sulln tnbelln; prima äi tutm perobe soltnnto eol äi- 86AN0 si PO88ON0 talvoltn renäere eviäenti nleune pnrti interne ebe non si possono mostrare nltri- menti; poi perebö il äisegno la risnltnre maZZiormente le parti esseuriali äi un s.pparnto, ri- äotte nlln loro mnssimn sem- plieitü; inline xerebö, eseZnenäo il äissAno sotto Zb oeebi äegli seolnri, «presti kermnno piü fseil- mente In loro nttenmons snlle sinZole pnrti, äi mnno in mano ebe il mnsstro le vrr äisegunnäv eä illustrnnäo. Nnnennäo in seuoln äel tntto oä in pnrte äeZli nppnrnti, non ereän il mnestro äi äover pereiö rinunrinre internmente nZli espe- rimenti. 6on nn po' äi inZeAno inventivo trn gli oZZetti e gb ntensili äelln vitn eomune, eZli puö trovnrne pnreoebi ebe bn- stino nä eseZuire molto bene 167 poskus mora prej sam veekrst narediti, predno Zg irvrši v soli. Da pa bodo ueenei dobro umeli kako priklon, je potrebno pred vsem, da jim ueitelj pokare in tolmaei orodje, s storim je to pripon provrroeil. Da so pa ueencem pokornost ne obraea M postranske nebistvenosti, naj M tolmaei s prva samo ono dele, bi so 2 obravnavano pri- karnijo v neposredni rveri. kosobno topio so priporočajo erterni obrisi aparatov, katero učitelj pred ueenei riso na šolski tabli, kriporoeajo so pa rato, ker se dado nekateri no¬ tranji deli aparatov pokapati le v obrisu, nekaj pa tudi rato, ker taki erterni obrisi bistvene dele toenise irrarujejo. Vrbu tega neizmerno ranima ueenes risanje ua tabli, ker vidijo, kako, rekel bi, pred njib o »ni nastajajo posa¬ mezni deli aparata, a vsak peter lim tolmaei učiteljeva beseda. rukom poei. Oa se more pojmiti pojav, sto se aparatom irvadja, treba taj aparat opisati; taj opi8 neka se tiee samo onib die- lova aparata, sto neposredno slure ra pojav, koji se irvadja, jer bi ueeniei, paree na clruZo, raboravili poglavitu stvar. Veoma bi dobro dosle i sematiene slike aparata na daski, ponajprijo rato, jer samo slikom moreš pokarati uekoje uutarnje diolove, kojib se inaöe ne mose vidjeti, onda rato, jer sematiöan naert bolje prikare poglavite sastavine aparata, svedene u najjednostavnije oblike, napokon rato sto, risue na oei učenika, oni ee bolje pariti na pojedine dielove, dok jib ueitelj rise i istodobno imenuje. i^ko pa sola nima nikakrsnib Aparatov ali morebiti le neka¬ tere, ne sme ueitelj raradi tega misliti, da se mu je odreši vseb poskusov v soli, i^ko je le boliekaj bistroumen, najde kmalu wed mnogovrstnim orodjem, ki Aum rabi v vsakdanjem rivljenji, Marsikatero stvar, ki je spo¬ jko skola nema nijednoga ili je ber nekib aparata, neka ueitelj ne misli, da rato mora skola proci ber svakoga poku- saja. ^.ko je ikoliko prevrtan, on de naei medju stvarmi i orudjsm, Koje obieno rabi, stogod, sto ee mu dosta biti, da posvema dobro udini uekoje brikalne eksperi- 168 lieben Leben gebraacben, leiebt mamim tinäen, velebe 211 obvodi einkaeben, ieäoeb niebt minäer viebtigen Versnebsn geeignet vären. Unäiebe 6runäsät26, vie beim pbxsidaliseben, sinä beim länter- riebte aus äer Obemie 211 be- obaebten. äeäs llürgersebnle sollte 2111a Lnterriebte ia äer Obemie oiao 8awmlnng voll bedannten 8nb- stan2en nnä äen viebtigsten Leagentien besitzen; ferner Lobten äarin niebt keblen: Olas- üaseben, einige lvoebdolben unä Itetorten rait 8tativen; ge- raäe unä gebogene Olasröbren, änrcbbvbrte Lord- unä Lsnt- sebndstöpsel, Lxrouvetten unä Leeipienteu iur äie lleagen- tien, (llastriebter, gläserne llubr- 8tii.be, äie ^Vonbt'sebe Llssebe, Olasmorser mit 8toKel, il.bäampt- sebalen, 8prit,2tlasebe. Oreitat,. lvantsebudsebläuebe, Vorlagen, äio vavx'sebe 8ieberbeit8lamp6, pnenmatiscbe IVanne, (letake 2ar ^utnabme äer (läse nnä eine lVeingeistlampe. tieograpbie. ^ut 6runä äer vorliegenäen Liane ist äer geograpbisebe Unterriebt äer Volksscbnle ia äen mittleren 8tntell naeb äer s^ntbetiseben, ill äen oberen naeb äer analMseben Netboäe 211 ertb eilen. Ls ist eine bereebtigte Lor- äerang äer neueren kääagogid, aleuni esperimenti sempliei bensi, ma äi non millore imxortanra. La stesse norme ebe äevoao suiäsre il maestro nell' insegas- mento äella tisiea. Io Zuiäernnno äel pari in quello äellri ebimies. L neeessnrio ebe le seuole popolari e cittaäine äi ott» elnssi nbbinno per l' insegnA- mento äelln ebimiea uns, rneeolts äells varis sostg.u2e ebe Zli seo- lnri äovrnnno eonoseere; i rea¬ genti äi mnggiore importan2Ä, äelle bottiglie äi vetro, alcuni matraeei e psreeebis störte coi reäativi sostegni, äei tubi cli vetro äiritti e pisgati, turaoeioli trakornti äi sugbero 0 äi eant- eboue, äei provini eä altri reei- pienti per le ren2ioni, äegb imbuti äi vetro, äei bastoneini äi vetro per meseolare, la bot- tiglia äi 'lVouItt, il mortaio äi vetro eol relativo pestello, Ia eiottola äi evaporazions, aleuvi treppieäi, äei tnbi äi eauteboue, la lampaäa äi sieurezza äi l>av)', la vasea pneumatiea eä i vasi per raeeogliere i gas, eä ima lampaäa a spirito äi vino. Oeograba. 8eeonäo i prssenti piani, I' iusegnamento äella geogratia verrä impartito eon wetoäo siu- tetieo nei eorsi meäl äella seuola popolare, e eon metoäo analitiee nei superiori. miline äi renäere puesto iv' segnamento possibilwente intui' A ? o v 02 O 170 dass aller Iluterriobt in der Volkssebule mögliebst auseliau- lieb 86i. Vies ist im geograpbi- seben Ilnterriebte nur mögbeb, wenn er vom Ileimatsorte aus- gebt und 2ur nübersn und ker- neren Umgebung, also von dem LinWlnsn, den Llieilen 2um Landen iortsebreitetlsvntbstiseb). Allein di68er Veg verliert esine aussebliekliebe vereebtigung, so- bald man über die Orsn/e des ^nsebaubaren undLabsliegenden kinausgelangt ist; er ist daber uneeren Lebrplänen rulolge nur kür die Veograpbie dee Lüsten- landes Zulässig. Im dritten 8ebulzabre wird mit den Lindern der Ileimatsort und dtz886n Umgebung mit der bestimmten Lbsiebt besproeben, die geograpbiseben Nomente ?.um Verständnisse ru bringen, obns nut sekwierige Linxelbeiten Ilüelr- siebt xu nebmen; denn erst im vierten 8cbulMbre wird nut die Lodenbesebatlbnbeit dee Landes nüber eingegangen, um dadureb kür die fernere Lebandlung dieser Llnterriebtsdiseiplin eine siebors Orundlags 2u gewinnen. Vie Linder baben an dem, was sie mit ieibiieben Vugen seben, das natürliebe Interesse; daraus sollen sie aueb die ersten geograpbiseben vegrilke seböplen. Im 8elmlximmer sollen sie sieb Zuerst orientieren, d. b. in Vexug nut die Neltgegenden xureebt- bnden lernen. Von da sebreite man weiter nut die näebste tivo, e eosi eorrispondere alle giuste esigsnxs della moderm pedagogia, eonverrä ob' esso wuova dalla notmia del luoZo natio, e s' allargbi di mano in mano, prima ai luogbi piü vieivi, poi ai piü diseosti del paeso eireostante, proeedendo dalle parti all' insieme. (juesto metodo sura pero da osservarsi linelie l'insegnamento abbia per oggetto la notixia d' un tratto di passe ebe il kaneiullo possa vedere in grau parte eo'propri oeebi, « di eui altrimenti possa lormarsi un' idea eonereta. Lorpassati pero tali limiti, questo metodo non sarebbe da usarsi eselusiva- mente; e pereiö ebe i nostri piani lo adottano soltanto per la geograba del Litorale. Lei terrio eorso si diseorre ai laneiulli del luogo natio e de' suoi dintorni eoll' intento di dar loro un' idea dei relatb'i elementi geograbei. sen^a entrare in ditboili partioolari, giaeebd solo nel Quarto eorso si vieno a trattare piü di proposito del paese rispetto alla sua naturale eonkorma^ione ed ai suoi aeei- denti, ponendo eosi le basi al- 1' ulteriore sviluppo di spiest oZ- gotto d' istrurions. L naturale obe l' atten^ioue dei laneiulli venga vivamente attirata da tutto oiö ebe miraao oo' proprl oeebi; a lor/a di vedere essi si lormano i primi eoncetti geograbei. Laeeia il waestro ebe imparino ad oriev- tarsi nella seuola seoondo i oardinali, ob' essi dovranno iadi- eare esattameute; dalla seuola 171 Muk v ljudski Zali, kolikor inogoöo, na2oron. lo jo pri rom- ljopisusm poduku lo mogočo, ako prieuoZ 2 rojstnim krajem iu nrdaljujoZ 2 blirujo iu daljujo- okolieo, prodajmo tako od dolov na eoloto (sintetična mo- tods). la pot PL i2gubi 12- kljuduo svojo pravico, brr ko proidoZ ua to, eosar uconei no morsko videti, kor jim jo prodalo«; 2ato jo tL pot po nasik uaertib dopuZeoua lo 2L Zemljepis krimorskoga. V trotjom solskom lotu so ^aöuo uöitolj rargovarjati 2 otroci v domacom kraji iu njogovi okolici, da tako pojasni /oinljs- pisuo prika2lli, uo spuscajs so tkLKtz PO8LIU62UO8ti; so lo v öotrtom Zolskom lotu raouo ucitolj kolj uatLllko rarpravljati o na- Heji doLslo, da tako pripravi irduo podlago poruojZomu po¬ duku V 2tzmlj0pisji. Naravno jo, da so otroci ra- uiwLjo 2L to, kar sami vidijo; lastuoga opazovanja naj torej ^ajoiuajo tudi svoje prvo romljo- pisue pojme. V Zolski sobi uaj so ueeuci uajproj 2avedajo (orijon- ^ojojo), t. j. sporuavajo strani ^vota. Od toga naj preide uei- ^olj na bliZnjo ulico, pornojo na ^oli Kraj ter naj sproti razvija obuka svakoga predmota u puckoj Zkoli budo, koliko jo moguce, rornija. lo je u 2emljopisuoj obuei samo ouda mogudo, kada so pocima up02uavanjom rodnoga mjosta, pa so prola2i na bliruju, a 2atim na daljnu okolicu, to jest dsklo od pojodinib diolova na ejeliuu (siutotioki). lo so motodo no valja voö drrati, öim so boeo, da p o d udi djoeu ob ouom, eoga no mogu glodati, to j ost, Zto jo od ujik odaljono. 2ato so po naZlb osnovali dado uporabiti ta siutotiena metoda samo, dok so poducava romljopis krimorja. O troeoj so skolskoj godi ni pocima rargovarati s djocom o rodnom mjostu i njogovoj okolici tom staluom namjorom, da sbvato /omljopisno pojmovo, uo UPUZta- juei so pri tom u toro pojodinosti. Istom u eotvrtoj godiui skol¬ skoj proch'6 so na proucavanjo obličja romljo, da so timo dalj- nomu učenju toga predmota udari dobar temelj. biaravska jo stvar, da paz¬ ljivost djeeo najviso 2auima ono, sto svojima očima motro. Oleda- juci to, stvaraju si prvo romljo- pisno pojmovo. kouajprijo troba ib dovosti do toga, da so 2nadu u Zkolskoj sobi iA2po2navati (orisutovati) glodo raruik straua sviota. Ir skolo troba da ucitolj ido s njimi na bliLnju ulieu, po 172 68.886, Nut' den gall/6N Ol't Uvd entwiekle ldedei die Ile grille: 63.886, 8tra!Ze, Dort, Nardt, 8tadt, Lamilie, Oemeindevertre- tung, Kirede, Ledloss u. s. w. was davon aut der 8edultakel darstellbar ist. das soll der Ledrer den Kindern vortudrc-n und 8v den Klan des Ortes vor iliren ^.ugen tzlltstedsn lassen. Kast in Medeni Orte wird dies aut eigentliUmliede 7Veise gesededen inüssen, da, der Kehrer sied naed den örtlieden Verdältnissen /u riedten dat. dede 8edule soll einen Lian des 8edulortes de- sit/en, der deni geograpbiseden Onterriedte Zugrunde gelebt werden kann. Kund über besondere Nerd- wurdigdeiten des Ortes soll das Lind so viel ertadrev, als 8eineni Klter und seiner Lassungskratt entspriedt, damit es 3N vinjen, die es taglied siebt, niedt ge¬ dankenlos vorbeigebt: denn die Voldsscdule soll die Kinder zu denkenden Ztaatsbürgern dsran- bllden. Kur bäte sied der dedrer dadei ins Kleinliede zu verladen. Kur das wissenswerte werde den 8edülern geboten, sei es in Lezug aut 6esediedte, Katur- produete, Industrie, Handel, Lau- dnnst n. dgl. Immer riedts der dedrer der der ^.uswadl des geograpdiscden Lebrstodes den Illiek aut das 6esammtzitzl der Voldssedul- j dildung, sowie an! die Lassuvgs- dralt der 8edüler. passino alla via vieina, indi » tutto I' aditato, ed in eiö tsrs appremlano a saper dire ede eos» sia una strada, una eontrad», una piazza, un villaggio, ans eittd; eosi pure una tamiglb, una cdiesa, un eomune, m eastello, una rappresenlav/L eomunale e eosi via. Ogni qml volta sia kattibils, il maestrs aeeompagni la spiegazione delle eose suesposte eon uno sebirro sulla tabella nera. Kei parti- colari I' insegnamento si rogolerl a norma delle eondizioni locsli, di eui converrä sempre teuer eonto. Ogni seuola posseM I» pianta del luogo in eui si trov», perebe serva di dass allo studio della geograüa. 8' illustrino pure i monumenti del luogo natio, tenendo per» sempre eonto dell' etä 6 dell' i»' telligenza dei taueiulli, aküneliö questi non si avvezzino a passsrvi innanrii senxa eurarsi delle xatrle memorie, di eui I' istru/ione populäre deve, se non altro, destare l' interesse. Ladi pero il maestro di uoo perdersi in minume, e eowunieln ai t'aneiulli solo le eose lor» neeessarie a sapersi si tsntn L storia, (pmnto a prodotti naturali. industria, comweroio, areditet- tura eee., e uella seelta deZd argomenti tenga d' ocedio seopo dell' istru/ione eomplessivs e il grado di sviluppo deZu allisvi. 173 xojms: kaj jo ubea, eosta, vas, trg, mesto, äruLina, občinski rastop, cerkev, grad itä. Kolikor 86 ää, naj riso uöitelj pri razlaganji na tablo, äa otroei vidijo, kako nastane obris Kraja. Lkoraj v vsakem kraji 86 mora to ärugaee /goditi, ker ueitelj 86 iura ravnati po krajevnib ra/merab. Vsaka sola aaj ima načrt šolskega kraja, kateri bodi potem podlaga /em- ljexisnomu poduku. ludi o posebnib /nameni- tostib naj otroei toliko /vedo, kolikor pristaj 6 njib starosti m njib ra/umu, da N6 bodijo ra/misljoni mimo reei, katero viäijo vsak «lan; kajti ljudska Ml a naj odgojuje otroke v wisloeo državljane. Ueitelj naj sleda na to, äa ne /aide preveč v Malenkosti. Razlaga naj ueon- e6w le take stvari, katero jim jo trska 2 n ati, boäisi glede /godo- vills, priroänin in pridelkov, vbrtnosti, trgovine, stavitoljstva i t. ä. kri izbiranji učnega gradiva ueitelj vedno pari na skupno ^vrko ljudsko-solsko omike, pa tuäi na razumnost ueeneev. eiolom mjsstu, pa äa ib nauei ra/umjeti, sto js ossta, sto uliea, solo, trgoviste, grad, obitolj, obeina, občinsko Zastopstvo, erkva, gradina i t. ä. Kadgoä je moguäo, treba äa rise na skolskoj ploei, sto im tu- waei, äa äjeoa viäo, kako uaert toga nastajo. vakako, äa ee se pri tom u svakom skoro mjestu posto¬ pati na poseban naöin, posto se ueitelj mora ravnati po okolno- stib dotienoga wjesta. II svakoj skoli neka budo tloris onoga mjesta, u kojem se skola nala/i. Vaj tloris budi i/kodistem /emljo- pisne obuke. kroma äodi i umu äjeee treba iw ra/jasojivati pojedine osobite stvari roduoga wjesta, äa ne naviknu prola/iti äusvi- miee mimo njib, ne brinue se ^a nje. ka pneka Zkola mora nastojati, äa u^Koji umne är/av- ljane. II malenkosti se ueitelj ne swijs upustati. Heka priobei äjeei ono, sto im je potrebno rnati m povjesti, priroäninL, obrta, trgovine , graditeljstva i t. ä., a u izboru ^emljopisnoga gradiva neka drsi pred oeima svrbu ejelokupne obuke u puekoj skoli i ono, sto uöeniei sbvaäati mogu. Upravo radi toga, sto osam äo deset-godisnji ueeniei, mnogo toga i/ Zemljepisa osobito poli- tiekoga ne mogu rarumjeti, ope- tuje 86 j os jednom nauk o otae- bini i earstvu u posljednjoj skol¬ skoj godini. 174 Ist in dieser IVeise der 8(bul- ort behandelt, so geht mau zur Umgebung (Bezirk) über. >Vie veit diese schon im dritten Lehul- jahre zu besprechen ist, hängt von örtlichen Verhältnissen ab; jedenfalls soll der Bezirk, in welchem die Lehule liegt, mit- einbezogen werden. Lei Lespre- ehung der Lebirge und I'lüsse wird man seine Lrenzen hie und da überschreiten müssen. Ilm anschaulich zu unter¬ richten, führe der Lehrer seine Lchüler hinaus auk eine Anhöhe, von der man einen guten Lbeil der Umgebung übersehen bann. Lier zeige er ihnen, was man Ural, Bbene, Hügel, Berg, Le- birge, BulZ, Lipfel, Abhang oder Leite des Berges oder Lebirges, Lass, Gebirgskette, Leicb, Lee, Quelle, Lach, Bluss, Ltrom u. s. v. nennt, wo Morden, Lüden, Osten, besten liegt, nach welcher Lich¬ tung die ganze Legend abge¬ dacht ist u. s. v. Zuerst die Vnscbauung, dann die Definition; zuerst das Ding, dann den Le- gritl. Line Ltunde im Dreien gut verwendet, richtet in diesem Lnterricbtszveige mehr aus, als kini Stunden in der Lehulstube. Lin anderesmal besteige der Lebrer mit seiner Schuljugend eine andere Lnböbe, um die Legend von einer andern Leite zu betrachten; die Lchüler sollen sie von allen Leiten Lennen, um ein deutliches Lild von ihrer Lestaltung zu erhalten. Lai luogo ov' d posta I» seuola (eittä, borgo o villaggio), si xassi ai dintorni (distretto). II üssare 1' estensione di questi. eome oggetto di studio xsl terzo anno, dipenderä äalle eircostanze loeali; ad ogni wo- do si avrä eura di eomprendervi tutto il distretto, anzi convewi oltrepassarne qua e la i contini, dove si tratti di monti e di linwi. Li eondueano i faneiulli su d'un'al- tura, da eui si seorga all' intoivo buou tratko del passe, s di lasi mostri loro che sia valle, piavnra, collina, monte, montagna, cima o vetta, xendio, eatena di monti, vareo o xasso, sorgents, ruseello, burne, torrente, lago, stagno, grado. vi 1ä s' additi loro i> settentrione. il mezzodi, 1' Oriente. 1' oecidente; da quäl park deolrini tutto il terreno e eosl via. In eio kare si mostri M sempre prima I' oggetto, indi se ne formuli I' idea; preeeda ognora l' intuizions alla detlnizione. Llell' insegnamento della Zeo- graba val xiü un' ora di bnon esercizio all' aperto, ehe einque, sieu pure bene impiegate, ui iseuola. Leelga il maestro, potenäo, piü d' un luogo elovato, da cm mostrare ai faneiulli il pn^se, albnebe questi, vedendolo da punti divsrsi, si faeeiano immagine ehiara della sua eon- ügurazione. 175 Ko ^6 rurpruvljsu uu tak uueiu Kolški k ruj. naj učitelj preide us. okolico (okruj). Koliko uuj so v trstjem letu pove o domači okolici, to je odvisuo od krajevuik ra/wsr; im vsak aacin 86 mora vrsti v rarpravo okrsj. v katsrsm Is Zola. Kadar Mvoris o gorub iu rskub, trsbu, du vcasib possrss tudi crer msjs okraja. K L ueis uaroruo, pelji uceu- es UL kako višavo, od kodsr labko vidijo eslo okolico. 7u jim pokuri, kuj '86 imenuje dolina, ravan, grič ibrib, bolm, brcio), gora, gorovje, poduorjs, vili, pobocjs ali 8tran goro ali Mrnvja, prslar, pogoriš, ribnik, Mero, studenec, potok, rska, veletok i. t. d., pokuri jim, kje lori 8svsr, Mg, vrliod, rubod, va katero 8truu M V8U okolicu »sgujsna i. t. d. Kajprej uuror, potem oprede- iitsv; poprej 8tvur, potem pojem. Isdua uru pod milim nsbom irdä v tem prsdmstu vee, usgo pst ur v Koli. Drugi pot vrsmi seboj ueeues ua kuko drugo viZuvo, od koder vidijo okolico od drugs struni; ueonei naj M pornujo od ^8tzk 8truui, du dob s jasuo sliko ojsuega naličja. Kud M uu oval način obra- cljono s djseom mj68to, gdje 86 Kkolu uuluri, prelari ss uu okolicu (Kotar). Koliko es 86 toga učiti u treeoj skolskoj godim, to es ss ruvuuti po mjestuib okoluostib; svskako 86 moru učitelj oburrieti uu eieli 8udb6ui kotur, u kom 86 Zkolu uuluri, dapuce govoreči o bregovib i riekub, preči ce kudkudu i prieko msdjs njegove, uko to buds rubtisvuo poloraj gora ili tok riskä. Du urmogus podueavati djecu roruo, ueku ju povsds uu Koje urvisito mje8to, odkudu ce 86 moči pregledati dobur dio oko¬ lice, pu usku im tu pokare, Kto je doliuu, sto ruvuica, breruljak, brisg, gorje, poduorjs, vrbuuue (Kljems), obrouuk briegu ili gorju, sedlo ili kluvae, gorsku kosa; ribujuk, jerero, irvor, potok, rieku, rjecina. Odtudu im po¬ kuri, gdje je 8jsv6r i jug. gdjs i8tok i rupud, i uu koju 8truuu js uuguuto eisio remljiste i t. d. Krij6 ueku djecu neZto rriju, oudu im istom kuri, sto je to, prijs dukls 8tvur, u oudu tek pojum o ujoj. Kod obucavauja u rsmljopi8u vriedi vise jeduu ura uuuku uu otvoreuu mjsstu, usgo li pet uru, pu i najbolje upotrsbljeuib u skoli. Drugi put 86 uöitslj P0PU6 8Ä 8vojom skol- 8kom djecow uu Koje drugo urvisito mjesto. du urmogus 8 ujimi rurmutruti okolicu 8 druge strune, da si tuko, uporuuv ju 8u svib struuu, mogu stvoriti jusun pojum o njeriuu obliöju. 176 ^.nsebliekend sn solebe ^us-! buge, bei veleken jedoeb dsrsut Lu sebeu ist, dsss sie niebt iu Siu gedsnkenloses Ilwberlsuten sussrten, lasse der Kebrer SU der 8ebultatel vor den ^.ugen der 8ebüler die Karte der Ilm- gebung entsteben und msebs outmerkssni, vie man Miss einLelne Objeet bsrtogrspbiseb dsrstellt, damit sllmsblieb das Verständnis der Korts erzielt verde. 8ind die Kinder dureb dis Lebandlung des Heimatsortes und seiner Umgebung mit den vvieb- tigsten geograpliiseben Orund- begritten derart vertraut gevor- den, dass 8io dieselben aueb auk weitere Kreise anvonden können, so gelie clsr l.ebrer /ur Ilespre- ebung des Küstenlandes liber. Nit Kilts einer guten band- karte und passender ^eiebnun- gen su der 8ebultskel, verden dis drei I'beile des Küsten¬ landes: OörL und Orsdisea, die 8tsdt Iriest mit ibreiu Oebiete, Istrien, von jener I'rovinz, in veleber der 8ebnlort liegt, aus- gebend, der Leibs nseb bedsn- dslt; nur auf diese IVeise vor- genonnnen, ivird der Knterriebt truelit,bringend sein. In den an der Neeresküste gelegenen Orten lasse sieb der Kölner Angelegen sein, den 8ebülern die iviebtigsten Kr- sebeinungen des Neerss Lu er¬ klären, iväbrend in den Orten des llinnenlsildes erst nseb der Lespreebung der Klüsse, 8esll, V siebe n. s. v. des Neeres er- ivälmt werden soll. In tsli sesmpsgnste il in sestro bsders ebe gli seolaii non sbbisno s seorrsLLsre qm e ls; alle tine poi disegnerL sulls tsvols ners, slls preseiir» degli seolsri stessi, uns csrv topogrsbes dsi luogbi visitsti, raostrsndo sosi, eonre le rose osservste in nsturs si xossom rsxxresentsre eartogrstiesmente, svvisinento c>uesto s ben eom- xrendere ls carts. ^equistste "eollo studio del luogo di nsseits e del i^ese sdiseente le no/ioni gsogrstielie tondsnitzntsli da xotersi siiplicsre sd sltre regioni vicine e lontsve, si psssers ool sussidio d' nm buons esrts e di sooonel di- ssgni sulls tsvols ners, ^'o studio del donrinio del Kito- rsls, oostituito dslle trs provineie di OoriLis e Orsdises, di Irieste eol suo territorio, e dell' lstrio. prendendo s punto di psrteur» Duells xrovineis in eui si trovs ls seuols: eon siti'stte avverlenre questo studio riusoirä ksoile e xroöeuo. Kei luogbi situsti slls costs ssrs xriins eurs dei inoestri d' esxorre si tsneiulli i princi- psli fenomeni msrini, mentr« nei luogbi entro terrs xsrlc- rsnno del msre solo dopo sver diseorso dei bumi, lsgbi, stsgui e eosl vis. 177 V rveri 8 takimi irleti, pri katerik Is pariti na to, cla us postanejo brermmelno pokajko- vanje, naj uditelj narise na sol8ki tabli pred učenci remljsvid (na¬ črt) okolice in naj M oporori, kako da rarnamujemo rarne predmete na rsmljevidu. 'kako raend ucevei polagoma rarume- vati remljsvid. Xo 80 86 otroci ssrnanili r roj8tnim krajem in njegovo oko¬ lico, kakor tudi r najimenitni- simi rsmljspisnimi pojmi, tako cla te pojme lakko obradajo tudi na daljne kraje, tedaj naj radve učitelj obravnavati Drimoreko. koslurujoc 86 dobrega remlje- vida in primernik nari8ov na dolski tabli, razpravljaj V86 tri dele Drimorja po vreti: Oorisko m Oradisko, 1r8t r okolico in letro, poesnsi vedno 8 pokra- lwo, v kateri je Zola; le na tak način more biti poduk uepesen. ^a Krajib, ob moreki obali leredik, naj 8i učitelji prira- devajo, da najprej pojaenijo neeneem najrnamenitejse pri¬ kazni, katere je opariti na nioiji; v notranjik krajib dere le ^nj učitelj omenja morje se le potem, Ko 86 je r udenci re ^nrgovarjal o rekak, jererib, ribvikik i. t. d. Xa temelju onoga, sto 8u ueenici culi i vidjeli ra ovakovik irileta, na kojik dakako da ne emiju listati okolo kao bsr glave, treba da učitelj na skolskoj plodi malo po malo pred ueenici rise rsmljovid okolice. Oinedi to, upo- rorit ds ik, kako 86 rarni pred¬ meti u prirodi biljere na rsmljo- vidik, da ib na tsj način malo po malo dovede do toga, da rsmljovid rarnmiju. Xada 8u djsea proudavanjem 8voga rodnoga mjeeta i njegove okolice dosla do jasnik, najglav- nijilr remljopisnik pojmova. tako da ib ved rnadu upotrekljavati i na daljnik predjelik, tada nska učitelj predje na to, da ib uporna 8 lknmoijem. 1'omodu dobra rsmljovida i 8dodnim ri8anjem na skolskoj plodi protumacit de im tri sa- 8tavne pokrajine Drimorja i to Dorieku 8 Oradiskom, Irst 8 okolicom i l8tru. Dakako, da de podimati ovom pokrajinom, u kojoj 86 skola nalari, pa ici redom dalje, jer samo na taj način mors odekivati, da ds ueenici rbilja nssto rarumjeti. II onik krajsvik, koji lere ur more, glodat de uditelj, da rartumadi djeei ponajprijs glavne pojave mora. D onik pako skolak, Koje 86 nalars u nutrnjik kra- jevik pokrajino, podat de djeci p rij s pojam o riekak, jererik, ribnjaeik i t. d., a onda de im 8toprv govoriti o moru. 12 178 Kuebdem die vebundlunA des Küstenlandes lieendigt ist, suebe der vebrer dem Itnterriebte eine neue vorm 2U Aöbsn, um iliv niclit mir lebrreieb, sondern aueb an/iebend /u mucken. Kr soll datier den bereits besproeltenen, als uueb den dureb das vese- bueb Zebotonen vebrstob /u- sammenkasssn und vor dem Atzi- stiAsn ^UAO der Kinder ein lebbuktes, kurbenreiclms Bild der Xutur des Kundes, dos Oburub- ters, der Litton und Oebräuebe seiner Lewobner entrollen, wobei namentbob dio ^VoebselwirbiMA der llodenbesebutlbnbeit, dos Kllmss und dervesebäktiAunA der IlevolkernnA bervor/ubeben ist. Lollon solcbe AeoArapbiseke Lilder iliron ^wseb erknllen, so muss der Kebrer aulZer der I^eln^eseliielcljeldreit aueb Aründ- liebes, durelr einAskendes 8tu- dium einsebläAiAer Autor ^Verke Aowonnenes wissen besitten. Oie Aedaebten Lilder sollen ankanZs nur don Le/irb rium Vor^urts linken, später wöAOn sie allmäbbeb erweitert werden und siek nut das Zuu/e Kron- land, nut dos Küstenland und das Iteieli erstrecken. Vie kei der LsbandlunA des Küsteikundes erworbenen Kennt¬ nisse möAsn als OrundlnM /um Verstundnisss der AeoArapbi- seben Vorbältnisse der nukeren und eutlernteren Kronlunder dienen, bis das Kesammtbild der Llonarebio entstekt, wobei Oompiuta la deseri/ione gev- Zrakea del Litorale, il Maestro potrli dure ult' inskAnaweuto uvL nuovu ko runi, e renderlo no» soltanto istruttivo, mu benaneo uttruente e dilettevols. Liepi- loZando le eose inseZnate ecl upprotittundo del materiale otlerto dni libro di lettura, sZli porrs innLll/i LL>li oeeki del kumiulli delle vive pitturs detlu nuturs del PU686, dol euruttero, dessli usi e dei eostumi de' suoi ubi- tunti, mettendo in rilisvo 1'ill- duen/u eke il suolo ed il eliim eseroituno sulle popolu/ioni, mostrundo vieeversu eoine queste in purte vi si ueeoneino e se ne Aiovino, in purts li com- buttuno, e AiunAuno u uiodi- keurli. verebb tuli quudri rie- seuno eompiuti od utili, si riebiede ebe insiome ullu nuturule utti- tudine eoneorruno nol muestro eoAni/ioni eopiose ed ssutte iv proposito, e studio diligonte
  • ebe i cpmdri suddotti du priv- eipio non piZlino soveredtt estensiono, mu ubbrueeino ii solo distretto, ullurZundosi indi u mano u mano kino u eompren- dore tuttu lu provineiu, e poseiu 1'intero domiuio. Ve eoAni/ioni aequistute duZu seoluri nsl pertrutturs la geo- Aruba del Vitorule, possoiio ser vir di base u moZlio eow- prendore i rupporti ZeoArutiei deZli altri domini prossimi o lontuui, tunto ebe si arrivi a eompiore il puudro di tuttu 179 Loneavsi krimorsko, naj da poduku drugo obliko, da isti vo bodo io poduöljiv, ampak tudi ranimiv. 2voro naj torej vso, o seinor jo 20 govoril, 2 ueivom, katoro mu podaja borilo, io rar- vijo naj prod dušnimi ocmi svojib usoneov Livo podobo dorolo in pa rnaöaja, sog in navad njouib probivaloov; xri tom naj posobno poudarja, kaka da jo v doroli remija, kako cla jo podnobjo, s sim so poöajo probivalei, in kako vso to vpliva drugo na drugo. vrovsi 2omljopis krimorja, moči so upotrobiti nov oblik podusavanja, takov najino, da tumasonjo no bndo samo po¬ učno, nogo takodjor 2animivo. Opotujus nausono stvari i upo- trobljavajus 2omljopisoa sliva, sto so nala20 u sitanei, prodoeit so djoci rivo sliko i2 prirodo dotisno 2omljo, o rnasaju, obi- sajib i nošnji njo2inib Stanovnika, kri tom no co 2aboraviti da i2takno, kako narav romljista i podnoblja bjolujo na 2animanjo njogova stanovnistva. va tako 2omljopisno sliko dosorojo svoj namon, jo troka učitelju ra20v sprotnosti tudi temeljitega in obširnega rnanja, katoro naj 2ajoma ir dobrib knjig. Omonjono sliko vaj služijo vajprojo to 2a okraj, pornoje naj so polagoma rarsirijo na belo kronovino, na krimorjo,/va lesarstvo. Lar so so uconoi naučili pri razpravljanji krimorskoga, to kodi podlaga razlaganju in raru- wovanju 2omljopisnib rarmer blirujib in po/nojo v oddaljonib kronovinab, tako da prod njib osmi nastano skupna slika Oblo državo; umojo so samo va takovo 2omljopisllo sliko poluöo svoju svrbu, to mora da učitelj umijo no samo vjosto poducavati. nogo takodjor da tomoljito rnado ono, o som boso da podusava, a rato mu troba prousavati dobra djola, u kojib so o dotisnoj stvari govori. 8 pocotka davit so so na spomonuti vos nasiu do lični in kotarom, 2ala2it so kasnijo svo daljo i daljo, dok no urnio tako eiolu pokrajinu, krimorjo i na- pokon eiolo carstvo. Ono rnanjo, k oj o su si uso- niei stekli usosi remljopis kn- morja, mora im služiti ra temelj, da mogu sbvasati romljopis bli- žib i daljnib pokrajina tako, da dobiju malo po malo podpunu skupnu sliku eiolo monarkijo. Rarumijo so samo po sobi, 12* 181 xo sedi, da naj 86 pri tom po- rabijo zomljopmni opi8i, ki so v borilib. 2o zemljevid av8tro-ogor8ko monarliijs napelje otroke na to, da razvidijo, da je la Io del «ozemlja, v katerem so Zo druge države. Ko si povoda! otrokom, da so to veliko sodomijo imenuje kvropa, naj sledi v potom Zol- «kom lotu VMM politična raz- dolitov; v tom naj so obZir- niso razpravljajo one dežele, ki obdajmo avstro -ogorsko državo in to radi raznoterili zvez in dotik, v katorib so 2 našo do¬ movino. kotom naj ueitolj pokaže neoneom Zlob , na katorom vidijo, daje momlja okrogla, in Lodaj jinr,jo razdeli v pot eolin !>o slodoeom rodu : kvropa, ^zija, lirika, Omorika, Avstralija ; daljo naj jim razloži tudi oeoano v krostili obrisib, poöonsiz adrijan- Em in sredozemskim morjem. kri ugodnib Zolskili raz- morak postopa uöitolj prav, ako, razkazujoč glob, navede labko- nmovno dokaze, da jo zemlja okrogla. Kadar otroci 20 dobro Poznajo globus, naj so seznanijo s planiglobi, kar pa so umojo 8nmo po sobi. II Zostom Zolskom lotu naj razpravlja uöitolj učno tvarino oajvoö analitično. Imonujoe iv razlagajoč na globu najimonituiso da eo so morati pri tom okori¬ stiti onimi zomljopisnimi stivi, sto so u eitauei nalazo. kri samom pogledu na zo- mljovid austro-ugarsko mouarkijo opazit eo djoea, da jo ona samo jodan dio vocoga kopna, na kojom so nalazo i drugo joZto državo. Kada jodnom djoea sa- znadu, da 86 to voliko kopno zove kuropa, razložit eo im uöitolj и potoj skolskoj godini njozinu politieku razdiobu. O8obitu po- mnju troba da uloži u to, da djoea boljo upoznaju države, к oj o okružuju monarkiju austro- ngar8ku i to poradi mnogovrstna promota izmodju njo i tib susjo- dnili država. kokažo 86 zatim djoei globus (zomaljska kruglja), prodori so zomlja kao kruglja i raztumaöo im so u kratko kopna i mora i to sliodoöim rodom: Kuropa, .Izija, Afrika, Omorika i ^.ustra- lija: zatim mora (oeoani), pnei- majuä dakako s jadranskim i srodozomnim moreni. Kada so djoei pokaže globus, bit us als eine ungebeuers Kugel dsrgestellt. die sied in bestimmter Lsbn kortbewegt, wo- bei die Lrebung der Krde um ibre ilxe und um die Lonne sm Lellurium vordemonstriert und die Folgerungen dieser rwei- iseiien Lewegung suk wogliebst einlsebe V^eise blsr gelegt wer¬ den. Hieran sebliekt sieb die Le- bsndlnng des pb^silcsbseben Lb- selmittes der Krdlrunde an, indem die Vertbsilung des Lestlsudes und Neerss, dss LröLenverbslt- nis des ersteren rum letzteren, die Verbindung der Neers unter- einsuder, die nstürllebe Le- sebstlenbeit der Lrdobertlsebe, die Lsuptgebirgsrüge, Lsupt- gewssser, die versebiedenen Äonen mit dem Nerbwürdigsten sus dem Ninersl-, Ltlsnren- und Lbierreiebe, die versebiedenen Nensobenrsssen bssprooben wer¬ den. Hiebei wird der Lebrer niebt ermangeln, die iw Lese- buebe verbundenen geogrspbi- seben Obsrsliter- und Lsud- sebsltsbilder ru verwerten. In der rweiten Olssse der Lürgersebule wird den Lebülerv eine sllgsmeins Übersiobt über die Lrdtbede nseb ibrer politi- seben Lintkeilung mit besonderer Lerüelisiebtigung Nitteleuropss und nsmentlieb der österreiebiseb- ungsriseben Nonarebie geboten, wobei Vergleiobungen und Au- rnebtubrungen suk sebon Le¬ li snntes der Linprsgung und riebtiger VuKsssung des Lebr- presentsts si laueiulli eoine un' imwenss xslls, preeissnäo sul globo i punti esrdinsli, indiesndo le linee, i cireoli, le rone, dsndo wsggior risslt» si movimenti di rotsrione iis- torno sl proprio ssse) e di ri- volurione (intorno sl sole) eil alle loro eonseguenre, e ciö tutto in toruis sempliee e xisns. Legue ls pertrsttsrione dells parte tisies dells geograba, eioe si pslers dells vsris distri- burione dells terrs e del wäre (eontinenti ed očesni), del rsp- porto di grsllderrs krs quells s questo, dei pssssggi ds un wäre all' sltro, dells eonlormsrions dei eontinenti, delle ostens xrin- eipsli dei wonti, dei tiumi 6 dei lsgbi xiü importsnti, delle diverse rone, eolle eogniriovi piü esseurisli rispetto sl regne minersle, vegetsle ed snimsle, s delle diverse rsrre umsne. Vnebe in questo stsdio d' inse- gnswento il wsestro non lsseers di skruttsre i qusdri geogrstlei e di psessggio esrstteristioi ebs stsnno nel libro di letturs. Kella seeonds olssse delle seuols eittsdine si otlrirs sgli seolsri un qusdro generale dei eontinenti secondo ls loro dm- slone politics, eon speeisle ri- gusrdo all' Lurops eentrsle e slla monsrekis sustro-ungsries in psrtieolsre, agginngendovi eonlronti e riterimenti s eose gis note, il ebe swsntsgger» notevolmsnte l' inteliigeurs b l' apprendiwento dells materi»- 183 točke, c-rte, kroge in pasove remeljske, naj postavi otrokom pred oti remljo kot velikansko kroglo, katera se pomite po doloteni poti. Kako se remija vrti okoli svoje osi im okrog solnca, naj rarkare otrokom na teluriji ter naj jim rarjasni, kolikor se da preprosto, posle- (lice tega dvojnega gibanja. I emu sledi prirodoslovni (tiüikalni) del remljepisja; tu pove učitelj, kako je poraz¬ deljeno kopno in morje, kako rsrmeije je med njima glede velikosti, kako so rverava morja med seboj, kaka je naravna površina remije; naj rarlori glavna pogorja in glavne vode, rsrlitne pasove, kar je najrname- uitejse ir rudninstva, rastlinstva in rivalstva, in nekoliko o rar- litnik tloveskib plemenib. kri tem naj učitelj irkoristi tudi tista berila ir čitanke, v katerik se opisujejo rnatilne posebnosti krajev in oseb. nijib totaka, linija, krugova i po- jasa. keti te im, da se ta ogromna kruglja u stalnom smjeru Krete, rajrjasnit te na teluriju, koliko je mogute rornije, kako se remija Krete oko svoje osi i oko sunca, kaosto i posljediee toga njerina dvovrstnega kretanja. Ka to se nadovere brikalni dio remljopisa. kn te utitelj podutiti djeeu o rardiobi kopna i mora, o površju, obsegu, veli- tini jednoga i drugoga, o spoju morä, o naravnem oblitju i po¬ vršju remije, o glavnik gorjik i riekab, o rarnili pojasib i ob onom. sto je najrnamenitije ir rudstva, bilinstva i rivotinjstva i o rarnik plemenib tovjetanstva. Kiti pri ovom dielu obuke ne te smjeti utitelj mimoiti onib stiva ir titanke, koja u ovsj dio remljopisa rasieeaju. V drugem rarredu meščanske Lole pride na vrsto splošni pre¬ gled polititne rardelitve eelin tu se jo orirati nekoliko bolj na 8rednjo Kvropo, posebno pa na uvstro-ogersko monarbijo. Oa utenei utuo tvarino boljše varu¬ jejo ter si jo laglje rapomvijo, primerjaj re rnane stvari r no¬ rimi ter oporarjaj vetkrat uten- es na nje. II drugom te rarredu gra- djanskib skola oastojati utitelj o tom, da poda utenikom obteuiti pregled dielova svieta i njibove polititke rardiobe, obarirajrt se posebiee na drrave u sredojoj Kuropi, poimenee na austro- ngarsku monarkiju. llude li >>ri tom prispodabljao i u saver dovadjao ono, sto reli, da ute- niei naute s onim, sto rnaju, 184 Stoffes aukerordentlieb lörderlieb sind. Lass xum 2weebe der Lin- Prägung derLmrisse und dereia- seblägigen wiebtigsten oro- und b^drograpkiseben Verbältnisse, namentlieb des Heimatlandes und der österreiebiscb - ungariscben Nonarebie bartograpbisebe var- stellungen des Lebrers aut der 8ebultalel, namentlieb wenn er 8i6 mit farbigen Lreidestitten austubrt, aulLerordentlieb nütxliell sind, ist oben sebon angedeutet worden, und 68 wird unter gün- stigen 8ebulverbältniss6u, d. b. bei einer geringen l4nxabl von 8ebülern, bei bequemen Lanken n. a. w., dem angedeuteten 2weebe sebr körderlieb 8ein, wenn aueb die Lebüler ange- leitet werden, in der 8ebule in eigenen Helten die Lateldar- stellungen des Lebrers uaebxu- xeieknen. Ist der Lebrer im Lartenxeiebnen 8ebr geübt und Lieber, 80 dass er dis Umrisse der Lrdtbeile oder eines l.andes xiemlicli barten,getreu nut der latbl darstellen bann, 80 wird eine vor der Lebulxeii mit tar- bigen Lrsidestitten aut der 8ebultalel gefertigte Xeiebnung niebt verleiden, aus die 8ebüier Lindrueb xu maebeu und das biedureb verinitteite geograpbi- 8cbe Lesammtbild sieb dem 6e- däcbtnisse besser einprägeu, als das aus einer etwa überladenen 8ebulwandbarte gewonnene. Lei soleben bartograpbiseben Lar- stellungen istjedoeb xu beacbten, dass die ^sieben, belebe in der¬ selben gebraucbt werden, stet 8 Pen aul der Landbarte verwen¬ deten entsprechen müssen, damit Obe a meglio imprimere nella mente i limiti Ira terra e inars, i piü important! rapporti oro- idrograffei, speeie quelli del proprio passe s della monarebia austro-ungarica, sieno oltremoäo ntili gli sebi/xi oartograüei latti dal docente snlla tabella, kn giä detto di sopra, speeie se questi sieno latti con ereta a eolori. L saranuo pin eondueenti ancora al miglior apprendimento della materi a se, date eerto eireostaare — x. es. un pieeiol uumero di seolari, pancbe adatte e comode, ed altre molte — i disoepoli stsssi potranno disegnare in apposiw taseicoletto cic> ebe sta rappre- s en tato sulla tavola nera. 8e poi e tale l' abilitä del maestro nel disegno gratieo, eb' egli rapprssenti eon sulticiente esat- te^xa sulla tavola nera, prima dell ora di seuola, i limiti dei eontinenti o di uu paese cpm- luuspie oon ereta eolorita, non poträ essere ebe un tale di- segno non iwpressioni van- taggiosamsnte gli seolari, e ebe p imagine eomplessiva non si seolpisea meglio uella loro mente, cio ebe non si otterrekbs mediante una earta parietale tutta nowi ed oggetti. In disegni eartogratiei di tal katta vuolsi tuttavolta badare ebe i segni eonvenxionali adopsrativi eorrispondano semprs a quelli ebe si usano nelle earte parietali, atbnelie gli seolari imparino ad intendere le earte geograbebe. Il maestro abbia speeialmente sempre presente ebe, vista la limitaxione tatta ali' insegnamento di tale materin nelle seuole popolari e eittadius, 185 2e rgoraj smo omenili, da so kartografski narisi ir,- redno koristni, posebno ee jib učitelj narise 2 barvano kredo na šolsko tablo, ker ueenei si tako »sjlaglje Zapomnijo obrise dežel iu dotiene oro- in bidrogralske rsrmere; to velja posebno /a doniaeo pokrajino in avstro- ogersko monarbijo. kri ugodnib solskib rarunsrab t. j. pri majbnem številu učenčev, prostornib klopeb i t. d. bi bilo omenjenemu namenu rolo na korist, ako bi učitelj nape- ljaval ueenes na to, da bi preri- savali v svoje ^ve^ks, kar je on narisal na desko, ^ko je ueitelj v risanji Zemljevidov tako spre¬ ten, da more preeej natančno uaertsti na tablo obrise celin ali kake dežele, to bi tak naris va šolski tabli, ki Za narise učitelj pred pocetkom poduka 2 barvano kredo, gotovo napravil na ueenee ugoden vtisk, in oni bi 8i po njem bolje Zapomnili, ce¬ lotno Zemljepisno podobo nego li ako gledajo kak Zemljevid na šolski steni, ki je morda ere2 in sre? popisan. kri takib kartoZralskid na- nisib je vendar pariti na to, da 8e rabijo vedno ista Znamenja, bakor na navadnik /emljevidib, a na stojalu; tu ueitelj idealno potuje 2 ueenei po 2ewljevidu, )iw opisuje redi, ki se vidijo po dotieoik deLelab, in da slednjič popolniti tudi 26mljevid6, v ka- iorib ni 2apisanib imen. Na iwnei ure naj kratko ponovi vso tvarino. dobro ueiniti, da 26wlj opisne predmete, kojib djeea 2reti ne moZu, prispodablja s onimi, Koje mogu promatrati. Osim toga nastojat ee, da 2a svoga tuma- eenja Livo orise djeei 2emlju i ljude, pa ako ima, da im pokase 26mljopi8N6 karakterne slike krajeva i gradova, relieve po- jedinib 26Mljopi8llib predmeta i eielib krajeva. Nedjutim učiteljev trud ne de imati trajna uspjeba, ako bude samo tumaeio i poka2ivao i ako 86 na svakom stupvju obuke ve bude nastojao nvjeriti, jesn li učeniki u istinu pravo sbvatili ono, sto su euli i vidjeli i ako u tu svrbu ne bude od njib 2abtievao, da mu jasno i u eielib i skladnib prekali ne obnove ono, stu su od njega culi. krema tomu p02vat ee uee- nike k 26mljovidu ili de im reöi, da ostanu u klupab, pa da obnove, sto je tumaeio. 2a to vrieme visi pred njimi 2emljovid o 2idu ili na kakovu stalku, a ueeniei putuju u dubu s učite¬ ljem po 26wljovidu, sve pred- niete, na Koje se oamjersju na 26mljovidu, sivo opisuju, konadno im M026 nalositi, da ispune tako 2vane (nisme) pra2ve 2emljovide. 'pako ee morati takodjer na koneu svake ure sve, sto je ra2lagao, u kratko opetovati. Ner otroei od 8—10 let se vimajo toliko ra2umnosti, da bi k^av razumeli nekatere 2emlje- Ilöeniei od osam do deset Mdina ne mogu svega i2 2em1jo- pisa, osobito i2 politidkoga, pravo 190 Leden, riedtiß aukruiasseu, so Miauet der Laisorstaat sovodl in der Volks- als aued in der Lurgorsedule im loteten 8el>ul- ^jadre uoed eiuwal^ureiuAedeudou LedandlunZ. 8olb8tver8tändlied Zilt (lies in der Volkssedule aued vom Iloimatlando, ^vädreud die ViodordoluuF und LrZäuruuZ dos beMgliebon vodrstotles in deu Lürsersedulen in der ersten Olasse, d. d. im soedstou 8edul- ladro 2u uodmeu ist, damit in der dritten Olasse tue die ein- Zedendo vedandlunK «los Laiser- staates in allen ZeoZrapdisedon VorieduuFen uoed msdr 2eit ge- vounon -Uoräo. Übrigens ist dies nielit der ein^iZe Orund der ge- daedten viutdeilunA des Ilnter- riedtsstolkes. Vorsoldo lioZt noed tieier. tVio ^oäor vuterriedt, so ist der ZeoArapdiseds vorrmZlied Aooignot, aul das Oemütd, nut clio lleligiosität des Lindes, nut Lnede rispetto nlln AeoZruÜÄ äol proprio puose, rnontro ln ripeti- /ioue e il eompletnmento dell» rolntiva materin nelle seuole eittndins ö da trnttnrsi uells prima elasse, eioe nel sesto unno di scuoln, attinede si possa aver nZio di xnrlnre della ZeoZrada äol nostro impero uella terxa elasso in tutti i suoi rapporti. vol resto eiö ede si e dotto non o l' unica eausa della detta divlsione dell» materia d' inseZnamento. Lome oZni altra materia anede la VeoZraba e atta ad intluire sull' animo, sul seuti- monto religioso dei kaneiulli, a runtranearno la volontä not eampo del dello, dell' utile s del duono, e proeipuamento a teuer desto in ossi il sentimente nobile ed olsvato dell' amor di patria. V' ooessiono d intluire in tsk Sense sui propri seolari si otkro al maestro da se stossa, quando voglia parlar loro della saxisnrs, della waZniticoll^a, della poteM s ^rander^a divina, edo si nuM" iostano ovunque nollo splovdoro e uella bello^^a uaturalo della uostra patria e dell' impero, uella keraeitä del suolo, »si eostumi, du uella probitä e uella oporositä variamouto mauikostata da' suoi abitauti; se vorrä aeeen- uare alle lotto ede l uoruo 191 pisne rarmere, posebno politične, rategadelj naj 86 obravnava naša drrava ropet natanko v rad- njein letu ljudske kakor tudi ineseavske sole. I8to velja ra ljudsko Kolo tucli o rojstnem kraji; na meseanski soli 86 po¬ navlja in popolnujs ta tvarina v I. rarredu t. p v šestem šolskem lotu, to pa rato, da 86 pridobi v tretjem rarreclu vse, easa ra natanöno in V868transko rarprav- Ijanje nase drrave. 8ieer pa ni to jedini vrrok, äa 86 uono gra- äivo na ta uaein äeli. Vrrok temu je globlji. Kakor V8ak nauk, tako ,j6 tuäi remljepisni irreäno pri¬ praven, äa blari otroku sree, utrjuje njegov verski eut, krepi njegovo voljo v äobrern ter goji posebno domoljubje. Da ueitelj vpliva na ueenee tej smeri, ra to mu ni treba iskati posebne prilike: govori naj v krasoti svoje orje domovine, o lepoti drugib krajev v drravi, o rodovitnosti remije — vse to linrg previdnost, vrvisenost, moe in velikost borjo — govori vaj o krepostnib navadab, o prid¬ nosti in o vsestranskem delovanji prebivaloev; oporori naj jib, kako se mora elovek boriti Ptujib derelab r naravo, da ^i pribori svoj obstanek, in kako rarumjeti i ra to treba, da se koli u puekib, toli n gradjanskib skolab remljopis austrijskoga earstva u posljednoj skolskoj godim jos jednom potauko pro- uei. 8amo se po sebi rarumije, da se to u puökoj skoli mora einiti i sa domovinam, doeim se opetovanje i nadopunjivanje od¬ nosnega ueevnoga gradiva urme u prvom rarredu gradjanske skole, to jest u sestoj skolskoj godim, da se time ra podrobno i svestrano uöenje remljopisa austrijskoga earstva dobije u treeem rarredu jos vise vre¬ mena. do u ostalem nije jedini rarlog, sto se uöevno gradivo na spomenuti jur način disk. Rarlog pravi treba trariti jos dublje. Kao sto ima svaki ueevni predmet u puekoj skoli urgojnu vriednost, tako ju ima i obuka u remljopisu. bijem se ima najme d j el o vati na rarvitak eudl, na naborno euvstvo djeteta, na jaeanje volje ra sve, sto je dobro, a navlastito na rarvitak rodo¬ ljubnega euvstva. kiepa se ra to prilika i to posve vebotioe prura učitelju onda, ksda govori uöenikoin o divoti njibove ure domovine, u kojoj se tako liepo oöituje mudrost, urvisenost, veličanstvo j svemogueunst borja. bi e manje zgodna prilika mu se ra to na- miee i onda, kada njim u liepik slikab xredoöuje rarne krajeve earstva, kada govori o plodnosti remljista, o obiöajib, sestitosti, radinosti, i svakovrstnom rani- manju vjerinib Stanovnika; na- 192 riii^t, um 86M6 Dxistsnz zu bs- gründsn und zu krmtsn. nis ssin Dsben an das Dasein eines Bieres, an Dllanzen gsbundsn und von diesen bedingt ist, nis unsere Dsimat. unser Deich in jeder dieser Beziehungen sieb von anderen Dändsrn auszeicknst und den Dsnohnern die leich- testen Bedingungen des Dedens in Manniglacksr und reieder Dülls dietet. klssclüshte. Die Ossehicbte ist ne gen der viellacben Anregungen,nelchs dieseibe in intellertueller, sitt- lieder, gsmütblicbsr und patrio¬ tischer Beziehung dew Schüler zu dieten Meinet ist, eines der nichtigsten pädagogischen Bil- dungSMittei. Ls erheischt jedoch nach der (Gattung der Anstalt, in nelcber dasselbe zur ^Virlrung hemmen soll, eine ganz ver¬ schiedene Behandlung. Über die Nsthods, nach nslehsr in der Volhsschule dieser Degenstand zu betreiben ist, herrscht unter den erfahrenen Schulmännern volle Binstiwmig- heit: nur die biographische Methode gilt als die znsch- mäkigste. Dieselbe besteht darin, dass dis geschichtlichen Ereig¬ nisse einer 2eit an eine hervor¬ ragende Bsrsönlichhsit gehnüplt und erzählt nsrdsn, nährend man nur die Debensgeschichte (Biographie) jener Bsrsönlichhsit sostiene colla natura nelle altre regioni della terra per stabilir- visi e mantsnsrvisi; ss dir» come la vita dell' uomo vad» strettamente legata ali' esistevM di certs piante e di certi »ri¬ mali ; come il nostro suolo, il nostro impero si distingua dagli altri in tale riguardo, ed oilra ai suoi abitatori piü kacili, piü var! e in molto maggior copia i mezzi di sussistenza. Storia. Da storia e per la moltsplieo etbcacia ehe esercita sullo svi- luppo intellettuale, morale, del sentimente s dell amor di patri», uno dei piü importanti mezzi di coltura pedagogici. Si rickieds pero, cke secondo la quaiita del- 1' istituto, nel quäle ha da eser- citare la sua inüuenza, vsngs usato diilerentewente. quäle metodo s' atterrä l' inseguamento della storia nslln scuola poxolars? Stande al 8>u- dizio di uomini pratici s cowpS' tenti, devesi raccomandare couie il piü opportune il metodo bio- graüco. I iatti storici di un» data epoca vsngono, secondo questo, raggruppati intorno ad^ vita di un psrsonaggio sminentc, sieche, conosesndo ls vicende dl 6880, 8i C0N08C0N0 pure gli ov- vsnimsnti elrs dominarono lui, o quslli chs da 6880 vsnnsro can- 193 86 mora ubijati; pove naj, kako jo njegovo rivljonje navsrano vL nekatero rivali in rastline, in Irako je od tek odvisen; rar- lori naj jim, kako 86 naša do- inovina, naša drrava odlikujs ocl drugik, in kako ona obilno in rlabka ponuja svojim prebival- eem vsega, Lesar jim je potreba ra rivljenje. Zgodovina. Zgodovina je jedno najimenit- nisik vrgojevalnik sredstev, kor ona raznovrstno vrbuja učenčev rarurn, k!ari njegovo srce, vrgaja nravstvenost in domoljubje, ko rarlienik ravodib naj 86 obrav¬ nava rgodovina rarlicno, cla do- 8626 8V0j U8p6b. ko kateri metodi naj 86 ob¬ ravnava ta predmet v ljudski ^ob, o tmn so rvedeni solniki popolnoma slorni; vsi so namreö lob misli, da je rivotopisni način (biograticna metoda) najprimer¬ nejši. ko tej metodi 86 rgodo- vinski dogodki kake dobe oklo- pnjo kake imenitno osebe, tako 'la se rili, kakor bi nöitelj opi¬ soval Življenje dotisne osebe. Oa je ta metoda najpripravnejsa ra Mdsko sole, se rarvidi tudi ir lega, da se otroški dub rivo dalje, kada im spominje, kako se covjek n tudjib krajevib svieta mora boriti s prirodom, da si osjegura i ureuva rivot; kako je njegov obstanak urko spojen s obstankom nekib rivotinja i bilina, kojimi se one brane; kako se naša domovina, nase carstvo n svem ovom odlikuje irmedju ostalib remalja, prurajuL svojem stanovniötvu najlaglje uvjete obstanka u mnogovrstnom i bogatem irokilju. kovjest. Mnogovrstnim svojim obra- rovnim djelovanjem na urgoj uma, cudorednosti, srca i rodo- ljublja skolske mladeri spada povjest medju najrnamenitija ur- gojna sredstva, kakako, da tieba prema vrsti skole, u kojoj se ima povjest poduöavati, udesiti takodjer i način poducavanja. 6lod6 metode, po kojoj valja poducavati povjest u puckoj skoli. vlada medju irkusuimi skolskimi vjestaei podpuna sloga, lsvi najine jednoglasno karu, da je ra to najsbodnija biografska metoda, ko toj se metodi povjestui dogo- djaji neke 8tanovite dobe niru oko jedne rnamenite osobe, pa se pripoviödaju tako, ds, 86 cini, kao da 86 opisuj6 samo rivot (biograbja) doticno osobe. l)a jo ovakovo poduöavanje u puc- koj skoli najsbodnijo, sliedi od- 194 vorxuiubren sebeint. Dass diese Uetbode kür den Volbssebnl- unterriebt die geeignete sei, gebt aueb ans der Obatsaebe b er vor, dass der bindliebe Leist mit lebbaltem Interesse die In- dividualität einer kersönliebbeit auitbsst, rvabrend ibm ligs Ver- standnis lür gesebientliebe Lr- 618111886 Lis solebe in ibrer ^'ecbselbexiebnng und Lolge- virbnug Zumeist ii o eil Isliit. Vermöge der biograpbiseben VIetliode gervinnen 61s Oruxpen von gesebiebtiieben Legeben- beiten an Linbeit gleieb einem Lilde; deswegen nennt MSN 816 vvobl a u c b L e s ei i i e 1 1 t s b i I d e r. Leim Ontivurle 6IN68 80ieIl6N Lildes ist stets XU bea eilten, dass nut der ldittelstule ci68 Onterriebtes, deni titel' der 8cbuler ent- spieebend, nur ein/eine Osten unci Obaralrterxüge (i6r xu be- spreebenden kersönliedbeit an- geiübrt werden sollen, väbrend nut der Oberstule das Oesebiebts- bild vollständiger sein lramr 8o viid 68 2. L. im vierten Leinii- labre, venu von Ludoli ^on Habsburg e nei eorsi mediani si reekino, eome riebieds l' eta degli seolari, solo alenni Iatti e tratti earat- tsristiei isoiati del xersonaggio relative, mentre nei eorsi su- periori la pittura xuo essere xb> eowpiuta. karlando p. e. di Lo¬ li ol io d' Kbsburgo, nei quarto anno basterä Notare, ebe il conto divenne imperatore, elie eonio tale tu giusto eon tutti, e severo eoi xerturbatori della xaee; vn- loroso eaxitano, vineitore del ro di Loembl, e iondatore della dinastia d'^bsburgo nel dueato d' Austria. Kel settimo anno in- veee il qnadro storieo avrä ad essere piü rieeo, e pero si usr- reranno i Iatti e le eondixioni dell' Interregna, si deseriverä la debole^xa dell' iwxero tedeseo di quel tempo, eontrontato eob l' epoea in eui era in Lore sotto Ottone I e Oederieo I; si noterä in ebe modo avvenisse l' elexiono di Lodoli'o I, nb si laseera di ian menxione dei baroni assassini o 195 ranima rn individualnost kako osebo in 1» tudi rnrumo, n rn rgoäovinsko rgodbo, njib vrn- jemnost , rn njib vrroko in uaslodko p«, nima nikakrZuogn rarumn. Riogrntskn motodn rdruri skupino rgodovinskib dogodkov v neko eoloto, kakor na sbki; rs,to jili iuronujomo tudi rgodo- vinsko sliko. Radar suujos kako rgodo- ^iuska sliko, ti jo pariti vg, to, navajaš uöoneom NN srednji ueni stopinji lo posnmerno do- 806K0 in Io nokntoro örtieo ^naenjn zgodovinsko osobo, ka- kor jo njib starosti primerno; visjib ra/rodib pn bodi slika PvpoInojZn. d'nko n. pr. bi rn- ciostovalo, nbo povos v eotrtem Miškom lotu, kailar govoriš o liudolt'u llabsbnrskem, da Io bü Zrok tor postal oosnr, da Io bü ^pristranski proti vsom in strog pwti onim, bi 80 mir knlüi; da D bi brabor vojskovodja, da Io Mmagal eoskoga kralja in ustn- Wvü gospostvo Habsburško di- usstijo v vojvodini Avstrijski, V sedmem solskom lotu bodi ^9ca natanenojsa; tu naslikaj rar- woro iu dogodko modvladja, ^arloLi, kako Io oslabela nomska ^rrava, ju primerjaj ta 68.8 projKnjomu, ko jo Homöija kvotlg, ^g, Otona I. in krido- rikg i. — vAljo bi bilo pri¬ porno povoänti, na b9.b nnöin bil Rudolf I. ixvoljon; tudi tuds, sto llöonioi u svojoj djo- tinjoj dobi U2 Livabno LAnimnnjo voomA labbo sbvsto individunl- no8t uobo osobo, doeim im jo ponnjviso uomoguc°o, dn rs^umiju puste povjostno dogodjojo u njibovu modjnsobnom urroönom odnosoju. Vise povjostnib dogodjAjn, rA2lo26nib po ovoj metodi, pri- baruju se nebnbo jodinstveni bao u nobnboj sliei, i rsto so 2ovu povjostno sliko. Rn srodujom stupnju obuko inoroju, da takovo povjostno sliko premn djotinjoj dobi uco- nikL uviok SAdrLnvnju SLwo po- jodino dogodjsjo i rnAönjno ortieo ono osobo, o kojoj so govori, doöim mogu un visom stui>nju biti podpunijo. Inko 6o u. pi. Knd8 so govori u cotvrtoj Skol- skoj godini 0 Itudolku ldnbs- burLkow, dovolj no biti, oko so 8P0M0N0, d8 jo od groln postno onr, dn jo bio promn svim prn- vodnn, strog sg. buutovnioi, brn- bnr vodjn, to da jo svladno krnlj» eoskogn i utemoljio vlnst bnbsbur^ko vlndAj ueo kuöo u vojvodini ^ustriji. kl sodmoj pnko §kolskoj go¬ dini morn to slikn biti ol>sirnijn. porodi togn pripoviodnt äo uöi- tolj Zw so jo dogodilo 20 vriomo modjuvlndjn (intorrognn), Koko jo njomnöko onrstvo bilo tndn mnogo slabijo nogo li u ono vriomo, kada jo vladno Oto I. i kridrik I. Rndaljo bit co umjoslno, da spomono, kako jo 13* 197 naj 86 omenijo ropar8ki viteri iv razmero av8trij8kib levdnili dežel pred letom 1278 i. dr. kuäoll I. bio j^abran earem, kako 8U 86 pojavili plemiči 1'32- bojnici i u kakovu 8u 86 8tanju N3larile len8ke 3U8trij8k6 Zemlje prije Mdine 1278. i t. d. Radar izbiraš in obravnavaš r8odovin8ko gradivo, imej vedno na pameti, du. učiš zgodovino rato, da 8i otroci pridobe toliko ^MdoviuskoM znanja. kolikor je smemo dandanee zaktevati od vsakoZa, kdor j6 v solo bodil; da 86 dalj 6 navdušijo na pleme- llitib značajib za V86, kar je dobro, reanično, plemenito in lepo; da 86 prepričajo o po- trebno8ti nekaterik državnik na- redb; da 86 okrepi n,jil> volja; da 86 jim vzbudi in Mji rveatoba in ljubezen do domo¬ vino in vladar8k6 kise. . ^Fodovin8ko dogodke naj pripoveduje učitelj pro8to iv po domačo; kar jo on povoda!, naj učenci ponove, kakor pač ^najo. slednjič naj učitelj ponovi v kratkib 8tavkib V86 ono, kar D prej na široko razkladal, in kar so učenci /a njim pripove¬ dovali. krizZodovinakem poduku 86 le ozirati ob jednem na zemlje- l>is in uporabljati, kjer je treba, tudi Zemljevide. V Ijud8kib soiab, ki imajo do bet razredov, zadostuje, ako 86 Lu-ajue i obradjujuc povjest- no pradivo, valja drsati prod očima, da 86 djeca vauče ono- liko povj68ti. koliko «6 dandanaa može punim pravom od svakoga zabtievati; nadalje, da 86 odu- seve za 8V6, sto 8u dobra, i8ti- nita, plemenita i liepa čuli o značaju pojedinib povjs8tnili O8oba; da uvide potrebu nekik 8tanovitib državnik uredaba i da njim volja ojača, a odanoat 86 i ljubav prama domovini i prama vladajuroj kuci uzbudi i uzdrži. Učitelj 06 POVj68tN6 doZo- djajo pripoviedati jedno8tavno i 8lobodno, a učeniei ce to op6- tovati, kako budu najbolje rnali. blapokon aabere i i^pripoviedi u kratko ono, sto je ponajprije 83M pripoviedao i ono, sto 8U 2a njim učeniei pripoviedali. Ra remljopia treba takodjor ob^ir u^eti, pa Zdjo treba, po- služiti 86 remljovidom. II peterorarrednik pučkib skolak dovoljno je, da 86 i u 198 der gesebiebtliebe Ilnterriebt aucb in den oberen Lebrch'abren im /Vnseblusse an das l-esebuob ertbeilt nord. In den kür die Oesrbiebte angesetrten Debr- stundeu sind in diesem Dalle die gesebielitlicbea Dssestm'lm na ibrem Inbalte (niebt gram- watikaliseb) xu bebandeln. bis ist mnvunseben, «lass sämmtliebe gesebiebtliebe Dessstüeks und Oesebicbtsbilder, die der Lebülsr väbrend seiner Leliul^eit kennen gelernt bat. ein eiiilleitliebes Oanries bilden, ^velcbes der keiirer im letzten LebulMbre in ebronologiseber l-'olgs rm- sammen^utassen bat. Den Lcblnsstein des ge- sebiebtlieben Ilnterriebtes bildet ein kurzer Abriss der öster- reiebisebeu Vertassungskunde, bei deren Despreebung die Ver- baltnisse des Ktistenlandss ent- spreebeud berueksiebtigt werden. Die Lntsebeidung der krage, wie viele und velelie Oesebielits- bilder in der Volkssebule r:u be- liandeln kommen, bangt von der Organisation der letzteren und dem besonderen Interesse ab, vvslebes die Kinder des Damlos, in velebem die Lebule liegt, an denselben nebmsn können, -ledentalls sollen in erster Dinie der Volkssebuljugend vaterlän- disebe und volkstbümliebe Oe- sebiobtsbilder geboten werden, t^ucli tnr die Lnrgersebulen ist mit liüeksiebt darauf, dass ein uiebt unbedeutender Ibeil der Lebuler nur die erste oder die rnveite Olasse ^urüeklegt, und in laavägung der Dbatsaebe, elassi, basterä ebe, anebe nei eorsi superiori. il libro di lettnr« serva di base all' esposirione storica; ma la leltnra dei capi- toli relativi sia aecompagnata solo da spiegamoni storiebe, non mai dall' analisi grammatieale. K desiderabils ebe tutte le letture di soggetto storieo ed i quadri relativi, obe banno tor¬ ni to materia d' insegnamento du- rante tutto il eorso seolsstico, vengano raeeolti eome in an eorpo, ebe il maestro nell' ultimo anno riassnmerä in ordine erono- logieo. Obiudera l' insegnamento nella elasse ottava un breve eow- pendio della eostitu^ions austria- ea, in eui s' abbia a trattare adsguatamente delle eondDiom del Ditorale. I! deeidere quali e quauti debbano essere i quadri storiei da svolgersi agli seolari nella scuola popolare, dipende dall' or- ganamento della seuola e dallo speciale interesse ebe vi possono avere i tanciulli del luogo dove ö la seuola. Drima d' ogni altra eosa devonsi otl'rire loro quadri di storia patria, speeie di katti ai quali il popolo xiü s' interessa. Der oiö ebe spetta alle sonole eittadine, s psrebö un uumero non indiderente di seolari o as- solve soltanto la prima o tutt' al piü la seeonda elasse, e in ri¬ tt esso al tatto ebe aridi sebi^i erouologieamente legati non in- teressano gli seolari, ma sl quadri 199 rgodovina uöi tudi v visjib rar- reclik Io na podlagi boril. V urab, ra rgodovino odloöenib, naj so v tom sluöaji obravnavno rgodo- vinska borila stvarno, no slov¬ nično. 2oloti .jo, cla vsa rgodo- vinska borila in rgodoviusko sliko, s Kato rimi so jo ueoner, solo obiskujoč, seznanil, sestavljajo jedinstveno eoloto; v radnjom šolskem lotu pa naj M učitelj rbero in urodi po dobab. Lklop rgodovinskega pocinka pa bodi kratok pregled avstrij¬ sko ustavo in upravo; pri tom so jo posobno orirati na razmero na Kri morskem. Latoro rgodoviusko sliko in koliko jib jo obravnavati v ljud¬ ski Zoli, ravisl od tega, kako 6a jo uravnana sola, in pa ra katoro sliko da bi so utegnili bolj ranimati otroei dotieno de- 2olo. l^a vsak naoin pa gre prvo ni o s to domorodnim in takim Zgodovinskim slikam, katorib spomin so živi mod narodom. Oriraje so na to, da na wesöanskib solab dovrši rar- niorno malo uooneov I. ali II. rarrod. in glede na to, da ueon- 66v no ranimajo sukoparni ob¬ risi dogodkov, temvee volieastni. ! viKib Zkolskib godinab podu- cava podest na tomolju čitanko. Lada boöe pako, da noko po- vjostno stivo tumaei upravo s po- vjostno strano, to jest u vriomo oprodioljono ra povjost, to so tada no smijo upustati i u njo- govo slovnieko tumaeenje. kro- bitaeno jo, da uöitolj oko toga urnastoji, k »ko bi si ueoniei «tvorili noku jodinstvonu eje- linu od svib povjestnib Ztiva i svib povjostnib slika, sto su ib urili kror eiolo vriomo. u kojom su polarili skolu. 2ato eo biti dobro, da njim to u po¬ sije dnoj skolskoj godini jos jod- nom u kratko i kronologiekim rodom u pamet dorovo. 2aglavak povjestnoga gradiva ssöinjavat öe kratak pregled austrijskoga ustava te öe kod toga učitelj nastajati osobito o tom, da im dobro rarlori odno- Zajs u primorju. Lolike so i Koje povjestno sliko imaju ueiti u puökoj Zkoli, to odvisi od toga, kakova jo Zkola, kao sto i navlastito od toga, koliko mogu ranimati djeru ono pokrajino, u kojoj so do- tirna Zkola nalari. Lvakako troba skolskoj mladori podavati ponaj- prijo slike ir domaee i narodno povjosti. Lrmo li so u obrir, da rna- tan dio uöenika polari gradjan- sku Zkolu samo jodnu ili dvio godine, pa pomisli li so i na to, da so 8amo ranimivo sliko do- jimlju uöenika, a no subo, su- 200 (1^88 oiekt troeksos, im 2u- Lummsokuo^s äur868t6kts 8K12- 26v, 8ooäsrn sr^rsiksoäs 6s- müläs äis 8ekülsr fsssslu, im ^skrpluos äis ^ooräouoZ gs- trotksn, 03,88 äsr tliitsrriekt in eone6otri8ekso Xrsi8sii t'ort- 2U8ekrsiteo kuks, 0. k. 0388 äso 8edülero io äsr sistso 613886 Okuruktsrkiiäsr 3U8 ä6r ultso, mittlsrsu uoä osuoreu 6s- 8ekiekts, io ä6r rvvsitso uoä äritteo 013886 lliiäsr 3U8 ä6r mittleren uoä osusrso 668ekiekts Zskotso vsräso. V1686 Ilotsr- riekt8iostkoäs vüräs loäock iiu'60 X^vsek verksklso, veno äi6 ZsOvtsneo Oultur- uoä ikskeobbiläsr uoä äis 8ekiiäs- runMN voo Ki8tori8ekso Ikut- 83cli6o nickt, ms ä6r 6s8ckiekt8- Z308 FSZsbso i8t, 03(äl äsr ekroooloMekso LsitkoIZs Zs- oräost uoä sot^vsäer äurek siosn isitsoäsn Osäunkso, oäsr äurek sios, vveon uuck kur^s vsrkuuptsnäs NittkeiluoZ äsr viekti^stso 2^vi8eli606r6i8oj886 io siosn pr38w3ti8eii6o, iogi- 8eksu 7iu83MM6nkuoZ gtzkroekt vüräso. Mrä äis86 Nstkoäs oiekt ricktiZ uoä tuktvok Kekunä- kokt, vsrstskt 68 äsr 6skrsr oiekt, äso 8toil äurek sioso irsiso, üisksoäeo VortruZ ru ksiekso, äis Lulwsrksomksit äsr 8ckü!sr äerurt 2U ls886lo, ä388 8is iiim mit 8tst8 voek- 86näsr 8p3NlluuF lyIZsn, 80 «irä äis kruekt ä68 6utsrrielit68, 86lb8t ^vsnn äis86r äurek siu 8uts8 8ekuikuek g68iüt2t voräso 8oilts, verkümmert, uoä äis Leiiülsr wsräso siisr vsrvirrt äi ovveuimsoti sds colpi8c.3no ii euors s I3 kootosio, ö stokilit» osi piooo siis I'i8tru2ioo6 obbia ä3 8volAsr8i eoo prses88O sov- esotrieo, eioö elis 3Z1i 8colaii äsUo prim 3 el388s 8i sspooZso s mstoä» riu86ir6bds äsl tutto ioiruttuoso, 86 qusi yrmäri äi eolturu e bio^ruiiei noo 8i tr3tt388sro u 8seooä3 eils 8000 otisrti äüiio 8viiuppo loßieo äsllu 8tori3, eioö 8scooäo ii ioro 8ueesäer8i erooo- ioZieo, eomuoieuoäo iositrs dre- vsmsots i tutti piü importunti uvvsnuti kr3 quslli äi uo quuär» s (leit' ultro, 0 uo' iäsu äomiouotk ellS Ii UM863. 8s ii M368tro 000 83prö trut- turs rsttumsots 6 eoo tutto ps- äuAogieo uo tuis mstoäo, 8' sßii 000 riu8eirä u äur vitu uilu 8uu ls^ioos eoo uo äirs tueils, piuoo, M3 3pp388ionuto, 6 3ä ueespur- r3r8i 1' 3ttsll2ioo6 eo8tuot6 äsgli 8eoiuri äi muoisru ek' 688i pso- ä3oo uo8M8i ä3ils 8us l3kdru, 6^1i kailiru ul 8uo iotsoto, 3oeks 86 UPP0M3t0 äu UN kuoo t68to; Is eoMi^ioui 8toriektz äsi giovi- ostti 8ar3llllo UFgrovigliiits 6 eooku86, ovo mui tok äo eoo- 201 xivo naslikani obraxi, kateri uni raxigralo sree in protreselo duso, ^6 nrelsn tudi xa mes- ermske sole ueni naert tako, da 86 vrZl poduk V koueentricnib krogib, t. l- da 86 U66ll66M V I. razredu raxlagajo xgodovinske slike, katore 80 značilne xa striri, srednji ju novi vek, v dru- 8em in trotlem razredu pa slike ix sredulega in novega veka. la metoda bi vendar xgre- 8ila svol iiamen, ako bi slike ix živllenla in prosvete AovoZke kakor tudi opisi xgodovinskib dogodkov uo sledili po dobab, kakor 80 86 vrZili, ter 86 ne 8pravili v pragmatično xvexo, ab po Kaki vodilni misli, ali xo tem, da 86 povedo najimenitno^i dogodki, ki 80 86 vršili med tem, Kar pripovedulo prelZnla in sle- deöa slika. stavno predoeene ertie6, to 86 le osnova xa gradjanske skole uredila tako, da obuka sliodi koneentriekim redom, to lest, cia 86 ueenikom prvoga razreda po- dadu slike ix povesti staroga srednjega i novoga vieka a onim ix drugoga i treroga razreda slike ix povlesti srednlega i no- voga vioka. llu ovom 86 metodom ne bi doslo do opredieljenoga eilja, kada 86 tumaeene Kulturne 8like i slike ix xivota t6 pripoviedanle povjestnik dogodjaja, ne bi ure- dÜ6 kronologiökim r6dom, kao sto 86 lo to u istiuu dogadjalo, i kada 86 N6 bi to dovelo, pa bilo i samo u kratki 8polajuei, praAmatiöki, logieki vex s onim, sto 86 le najxnammutijeM nrnd^u tim doZad^alo. ^ko ueit6ll n6 rabi prav in taktno to motodo, ako no xna oxiviti tvarino s pro8to, Zladko besedo ter ueenee toliko xani- wati, da vedno x veejim in ve- ojim naporom slede nloZovim besedam , bode poduk malo uspešen tudi tedaj, ako ga podpira bobra šolska knjiga; taka me¬ toda bi paö U66N66 lagl^e xbo- 8-da, nego da lik dovode do toga, da morejo svojim xmox- »ostim primerno raxso^ati, kako 8o pod modrim vodstvom boHe Uo dudo li 86 ueiteb xnao pravo i vjesto sluxiti ovom me- todom, ne bude li xnao svojim slobodoim, xivabnim tumaeonlom oxiviti U66VN0 gradivo i paxlji- vost uöenika tako xaokupiti, da mu tumaeeojo 8V6 napotilom po/ornoseu prato, to eo plod ovo obuke, pa pomagao 86 on pri tom i dobrom skolskom knjigom, biti vrlo krxllav, a ime¬ nike do to vise Sumsti nego li da ib dovede da toga, da prema svolol dokuenosti dobilu lasan 203 M vidnosti razvija dlovestvo iv P08LM62M narodi. Lovdno bodi omenjeno, da mesdanska sola za pojasnjonjo poduka ne moro biti brez zZodo- vinskili zemljevidov. Navodilo, kako jo oditi pro- storodno risanje v ljudskib solak. (^linisrorijalns narsäba oä 6. maja 1874, st. 8818.) 1. Vsak poduk v višavji v Ijudskib so lab mora biti skupen ra vso udoneo, t. j. vsi udonei istega razreda so morajo b a viti istočasno 2 isto naloZo. 2. blditolj mora toda) vsak lik risati v a tablo prod eoiim rarrodom iu s primoruim raz- la^anjom pravilno, v kar naj- vodji obliki iu sieor tako, da morejo udonei sproti izvrševati, kar ou riso. 3. ?ri poduku so mora zmerno vapi-odovati. 4. V ijudskib solab so riso 1« prostoročno, t. j. brez rav- vila, šestila itd. poj am. kako so jo pod mudriiu vodstvom božjim razvijalo dovje- danstvo i pojedini narodi. lbonadno troba j os i to pid- pomouuti, da Zradjanska skola no m026 da budo boz povjestnib zomljovida, ako bodo da joj povjostna obuka budo sto zovnija. Lako treba podneavsti pro- storueno risanje u pnekib skolab. (Mllisterijalna naroäOs oä 6 svitnjg. 1874, dr. 6816.) 1. bi pudkib skolab mora so risanje podudavati skupno t. j. svi udoniei jodnoM razreda mo- raju so istodobno jednom to istom zadacom baviti. 2. 8 toZa mora učitelj svaki lik, koji so ima risati, pred eielim razredom, razjasnjujue sto jo potrobito, na skolskoj daski pravilno i, koliko jo moZueo, u voliko narisati i to tako, da ueovivi uzmoAnu sami vaditi i u joduo pariti, kako uditelj radi. 3.1'odudavajue mora s udeuiei malo po malo naprodovati. 4. II pudkib skolab riso so samo prostorudno, daklo b62 ravnala, šestila, itd. 204 Ob sieb der bebrer aut der Onterstute stigmograpbiseber I'aleln ober l'apierbette bediene, ober gleieb die ersten Übungen ebne diese beginne, ist 8aebe der Ireien^Vabl. *) In jedem bube soll über bei Oebraueb stigmo- grapbiseber laleln ete. bis Lnt- tbrnung der 8tigmen unter- einander mit üunekmender Uand- tbrtigkeit vergrößert und ein entsprechendes Verkabren ein¬ geleitet werden, wodurch der Übergang von dem gebundenen oder stigmograpkiseben ^eiebnen 2um Ireien Leiebnen rechtzeitig angebabnt wird. 2. L. 8ind die 8 baut Vertagung (Iss k. k. Dandes- sekulratkss kür 6örz-8radisea vom 22. Närz 1898, 2. 178 ist das stigmograpkiscke 2eicknen nur io den zwei ersten Dnterriektsiakren zulässig. Die Distanz der stigmen dark ledoeü im eisten Ilnterriekts- i A) faeeia abbandonare total- mente la rete. Üuesti eserrjzi sono ad ogri modo da eompiersi nei eorsi medi. blei eorso sueeessivo lo soo- laro deve dietro l' indieamone ed il disegno del maestro bssare sulla carta io sparüo pel suo disegno, e segnars soltanto quei punti s quelle Imee ausiliari, le quali sono neeessarie a stabilire v grandkWa, la dire^ione, la forma e le proporrüoni si del tutto olm delle singole parti dell'oggstto da eopiarsi. 6li oggetti proposti a 6i" segnarsi devono sssere prnsl dalla eerebia d' osservariovs della gioventü, ed essere eor- rispondenti alta sua intelligoora- blentre gli seolari nella nm- niera aeeennata ai punti 207 ö) učitelj poveea ali polnai>jsa slike v 6oloeenem razmerji ter pove velikost narisa, kateremu morajo izvrLiti ueovei po vrgleku va tabli; c) ueenei ponarisojo naris s table v Kaki 6ruZi 6oloeeni smeri ; ci) riZejo se je6llostavni liki m ujib zveze po narekovanji; e) ponariKe 86 prost naris v stißwoZraksko nrrežo ; /) posnema ali kopira 86 V6- raim slika tako, 6a uöenee sam äoloei pike, in sle6njie tako, A) 6a 86 mreža popolnoma opusti. 1°6 vaje 86 morajo 6okoncati ua vsak naeiu na 8re6nji stopinji. Xa sl66nji stopinji mora uee- uee saw po narekovanji in narisu učiteljevem 6oloiiti prostor ra svojo po6obo na papirji ter oz- uaöiti le ono piks in powoöve örto, katero so potrebne, 6a se 6oloei smer, velikost, oblika in razmerja celega pre6w6ta, ki 86 ima narisati, in njeMvib 66lov. ?r66m6ti, katori 86 msejo, Morajo biti wla6ivi znani in pri¬ merni njib razumnosti. 8 tem, 6a 86 ueenei va6ijo po uaeiau, pove6an6m v toekad ö) ueeniei poveeaju ili umaujo naris, napravljen na «laski, u stanovitom rarmjeru, a pri tom mora učitelj toeno karati, ra koliko M imaju povečati ib umanjiti; e) uceniei prerisovat «'o naris u kojem 6rugom ra6anom smjeru; risat ee je6nostavne li¬ kov« i njibove svere po ustmenem ra6atku; e) prerisat öo slobo6an naris u stigmoZrakeku mrožu; /) prerisavat ee verau naris tako, 6a ee si sami ustanoviti piknje, konaeno o6stranit 6e posvema mreru. 7'6 vjsžbe moraju 86 svrZiti svakako na sr66nj6w st6p6nu obuk6 u risanju. M sli66eö6m st6penu mora uöenik sam po ra6atku i pri- injerku uöiteljevu ustanoviti na papiru prostor ra svoj naris, te narnaeiti samo ono toöko i po¬ možno erto, Koje su potrobite ra ustanovljenje smjera, veliöine, oblika i rarmjerja eieloZa pre6- meta i nj ego vik öesti. kre6meto, k oj 6 riZu, mo¬ raju uceniei pornati i razumjeti. blaöinom oznaöenim u toökak a 6o / privikuut «ie uöeniei, 6a- 208 ^Vöise V6rä6U, die 3U8 der veobaebtullA 86- vmmenen Vorstellun86n äureb LeicbnunF vi6äerru86ben, vird bei denselben ^uffassun8slio. 1, ed nZli seolsri xiü eLpuei neeordure (jULlcne volta 1' uso di ssemMri stawxab- 8i raeeomLndL avobe veis.>e Kreide eriorderlieln. (Live Kein^andtafel ^väre rn dik8em L^veelre weniger geeignet, veil die elastmclie lafeliläelie dem l »rucke, der beim /micbnev darauf an8geübt vird, ru 8öbr naebgibt und de8balb veniger 8ieberbeit geväbrt.) ^uf der einen 8eite der "Iatel i8t mit rotber Ölfarbe da8 8tigmograpbi8eb punktierte Ksti! an^ubringen. AlatsriaU. ?el di8ögno del mae8tro oe- eorre una tabeli a di legno eolo- rita ad olio in nero, ma von lueida, e g6880 bianeo purgnto. öna tabella di tela 8arebl»o a W68to 86opo poco adatts, percbe la 8uper6eie ela8tica ce¬ dendo alla pr688iove otlre mono 8ieureMa. Da una xarte della tabella ö da 86gnar8i in eolor ro88ü s» olio la rete stimmogratica. 215 ?ri deklieab 86 mora risanje na tej stopici tako Zojiti, da 86 orjra posebno UL renska robna dela. llena tvarina je tukaj jedvo- stavni in sestavljeni plosbuati okras, linearni in plavi okrasni liki (roriee. rverdics, vitice, tra¬ kovi , okrasi ob rod ob in po ploZöad itd.). Natančni posnemki prirodvib sbk ra8tlin in rivali, t. j. ovo ramudno 8likan.j6 posamernid ciklov cvetja, rivali in okolie 2 barvo ali seneo, naj se popolnoma oxuste. 10. V Ovo- in trirarrednid ljudskid solab naj 86 dosere vsaj lo. Kar 86 radteva 2a srednjo stopinjo; pa tudi pravilni mnoZo- kotviki in kroA 86 morajo vreti. Ilöila. 2a učiteljeve nari86 mora biti labla ir lesa, pobarvana r medlo- örvo oljnato barvo, in pa öista bela kreda. ?Iatn6na tabla ni tako pri¬ pravna, kor 86 elastična plosea vdaje, ako rises na njo. blajedni strani table 86 mora napraviti r rdeöo oljnato barvo stiZmograkska nirera 8 pikami. Locl djevojeiea mora 86 pri risanju na tom stepenu osobito na ronska djela obarirati. lvao ničila rabe joclnostavni i sastavljeni plosnati ukrasi, ertasti i ravni uresni likovi (rueiee, rvjsrcliee, vitice, vrpee, vresi na obrubib i na plodi). Mravski, bilinski nit rivinski likovi nemaju 86 toeno risati t. j. nemajn se risati sjonom ib maZeu pojedino bosti evieca, rivina, predjola, itd., jer so tim mnogo vremena Avbi. 10. II dvo- i trorarrednid puekid skolad mora 86 bar toliko doseči, koliko je opredieljeno ra srednji stepen, a ima se i na pravilne visokute i krvA obarirati. Itöila. 2a učiteljevo narise potrobita je skolska drvena daska sa tamuocrnom uljenatom maseu i biela kreda. lklatnsna tabla ne bi bila tako umjestna. j er elastična ploea, risub na njoj, popuZta). Ha jednoj strani daske ima se crvenom uljenatom masbu stigmogralieno pikojasta mrera napraviti. - 216 — (^wlsebenrauin der 8tlAinen — 8 cm.) I)ie anders 8eite der Ilakel ist sebwarz zu belassen, olme LnAabe irgend weleber Rilks- punkts oder Linien. Ls ersebsint zweckmäklA, dass diese 8cbultakel in moglicbst normaler 8tel1unZ gegen die Leiebnenden. somit ssnkreebt angebraebt wird, damit dis Lebüler dis an dor kakel vor- AeztziebnetenLorinen aueb riebtig seben und naebbllden können. Ls ist dies mittelst sinss an der >Vand beköstigten Lesteiles, das mit 8ebublsist6n und einer einkaelren Vorriebtung (Löeber und lkolznägel) /um Höber- oder klisdrigerstellen dor kakel ver- seben ist, leicbt /u bevverk- stklligen. ^ls Leiebenmaterial tur dis j 8ebüler empkeblen sind kür dis ersten Llbungeu dis bekannten 8cluekor- oder slastisebsn kakeln und Lritkel, kur dis kolgenden Übungen stigmograpblseb punk¬ tierte kajiisrbekte, zuerst sng-, dann weit punktiert, und seblisk- lieb gebettete Lsiebeutbsksn oder sogenannte lkloeks, oder aueb sin/el ns Llätter von reinem weikeu kapier. Leiebeutbeken. in dsnsn dis Vorzeiebnungen beigedruekt er- sebeinsn, sind bei dsm Unter - riebte niebt zu gsbrauoben. Ois Illeistikts kur den 6e- braueb der 8eliüler sollen weder zu weieb, weil kür den ^nkanger sine reine Leielwung damit sekwer möglieb, noeb zu Kart sein, weil in diesem Lalle eins krsis und leisbte Lewegung der (8pazio kra i punti — 8 cm.) Ik aitra superkcie della ta- lmlla si deve las ei ar nera, senza aleuua traeeia di punti o linse ausiliari. Lonviene esrcars di eollooare qussta tabslla in posizions nor¬ male in kaeeia ai disegnatori, lpiindi perpsndioolare, aktinebö yussti possano vsdsrs s eopiar bene ls ti-rure dissgnatsvi. ^lk uopo basta un tslaio ksrmato alla parsts, kornito di dus rszoli s di un semplice eonMFno (kori s cavicelu di löAno) psr alzars sd abbassare la tabslla. tzuali materiali di disegno per Zli seolari si raeeomandano nei primi ssereizl le note ta- volette di lavaZna, od elasticbe, s Zli stili per Zli eserei/l ebe 86AU0N0, dei kaseieoli stimmo- Zrakati a punti prima piü vieini, indi piü diseosti, e tinalmente dei quaderni a libro (teobe), od an ebe dei ko Zli staeeati di oarte bianea nstta. Xon si ussranno teebs. nelle quali sieno eompresi i diseZni belli e katti. Le matite ed uso degli seolari non devono essere ne troppo molli, perebö non e kacile cbe eon qusste i prineipianti sse- Auiseano un diseZno netto, ue troppo dure, per non impaeoiars l' aZilita s la legZerezza dsl 217 (brostor mej pikami — 8 cm.) Druga stran table ostane črna dre? pik ali ert. Rripravno je tudi, lla se po¬ stavi tabla, kolikor mogoee, v pravšno lego proti risaveem, to je navpično, cla morejo ueenei na tabli narisane oblike prav vi¬ deti in prerisavati. Ro se prav labko naredi na stojalu, ki je na steno pritrjeno, in katerega postranske late so prevrtane, da je mogoee v te inknje lesene kline vtikati, s katerimi se tabla višje ali niLje postavlja. Kot risalno orodje 2a ueenee «o priporočajo pri prvib vajab navadne skrilnate ali elastične tablice in pisalea, 2a naslednje vaje pa stigmograkski 2V62ki, najprvo 02K0, potem pa široko vapikani, in slednjič pa samo sesiti risalni 2ve2ki ali tudi po- samni listki čistega belega pa¬ pirja. Risanke (seZitki) pa, v ka- tsrib so natiskani V2oroi, se ne smejo rabiti pri poduku. Lvineniki (olovke), katere vabijo ueenei, ne smejo biti pre- Meliki, ker novinei ne morejo njimi L sto risati, pa tudi ko pretrdi, ker taki ovirajo (krostor medju pikojami — 8 cm.) Druga strana (laske ostane erna bs2 ikakvib toeaka ili erts. Koristno je takodjer, da se ta daska postavi, koliko je moguee viZe, u normalnom polo¬ žaju naprama risurim, dakle okomito, da u/mognu uceniei na daski narisane likove dobro vi- djeti i prerisavati. Ro se veoma labko ueini naslonom, prievrZeenim na 2idu, pro vidjenim luknjami i drvenimi klini, po kojib se daska lasno nrvisuje ib 8ni2uje. Kao orudjs 2a risanje pre- poiueaju se ueenikom pri prvib vje2bab p02nate skrilnate ela¬ stične ploöiee i pisaljka. 2a daljne vjeLbe stigmograbeki sv62eiei sa pikvjami s poeetka gustimi onda riedkimi, konacno samo risali sv62eiIsg- Zio 1874, 17. 5815.) 1. Il compito dell' inseguu- mento del disegno e questo: a) sviluppo del senso delle korme; ö) uddestrumento dell' oeebio per eoglierie giustumente: e^l speditezzu dsllu mano per ruppresenture eon kueilitü e si- eurezzu gli oggetti veduti o posti dinunzi. 2. tzuesti scopi si devono aver di mira in ogni eorso d'istru- zione, in ogni singolo esereizio, e si kura ogni skorzo per rug- giungerli. Il ebe si otterrü: mediunte un ben inteso um- muestramsnto nel guurdure, nel- l' osservure e nel eonkrontare le korme seelte, e nel trurre dalle osservazioni kutte giuste dedu- zioni; mediunte lo sviluppo della eupueitä. di kormursi eoll' osser- vuzione giuste idee degli oggetti; mediunte esereizi nellu rup- prosentuzione di korme simme- triebe ed urmonieumente eombi- nute, e mediunte istruzioni per i' uso e per 1' uduttu upplieuzione doi eonvenienti mezzi s modi di ruppresenture. Ü «)uilldi neeessurio ebe lo seoluro non ineominei un disegno 221 kavoäilo, kako.jo neiti prosto- rovno risanje v nieseanskik solab. (LlinistsriMliiÄ nsrsäda od6.ius)a1874, st. 5815.) 1. Lvrba poduku v risanji jo: da so isobrasi cuvstvo 2a lepo oblike; -) da 86 usposobi oko, da obliko prav ogledujo; e) cia 86 roka isuri, iabko in bitro narisati to, Kar gledamo ab Kar si precloeujemo. 2. Xa to svrbo mora uöitelj pariti na vsaki stopinji in pri vsaki posamesni vaji tor si mora vestno prisade vati, da jo dosese. Losoöi pa so cia to s tom, da so uöenee prav napotujo v glodanji, opazovanji in prispo- dabijanji isbranib oblik in ua- peljujo k pravomu razsojanju opasovanib predmetov; da učitelj razvija ono spo¬ sobnost, s katero si more uöenee ustvariti pravo pojmo o tom, kar jo opazoval; da vadi ueonce v upoda¬ bljanji simetrienib in skladno rasvrZeenib likov, in da jim po- kaso, kako morajo upodobovalna sredstva in rasne upodobovalne naeino sprotno in koristno rabiti. Zatorej jo tudi potrebno, da ueonei no savno risati nobenega kako valja podneavati pro- storueuo risanje u gradjanskib skolak. (NillistsrÜÄliiÄ vÄreäbL oä 6. svidii)g, 1874, dr. 5815.) 1. 2adaea obuke u i-isanju jest: a) da se ueonik priuü uposna- vati likove; L) da oko usmogno pravo pojimati oblike; da bude ruka spretna labko i stalno narisati ono, Zlo je oko vidjelo, ili §to si jo um predstavim 2. M svakom stepeuu, kod svake vjesbe mora ueitelj na- stojati, do to postigue. Io so postiso: tim, da so ueonik uputi u srenje, u motrenje, u prispo- dabljanje isabranib likova i u isrieanjo pravoga suda ob onom, sto jo motrio; tim, da so usposobi pravo si predoöiti ono, Zto jo motrio; tim, da so vjosba u pred¬ stavljanju simetriekib i barmo- niöki rasrodjenib likova i da se podueava Sim i kako umjostno ima predstavljati. 8toga je potrobite, da nijodan ueonik llijednoga predmeta dotlo 222 dem ^eiebnen naeb einem Zebenen Objeete öder bsMMö, als bis dasselbe vom vebrer genau erläutert morden ist. 3. Oer 2eiebenunterriebt muss aut der ersten 8 tute Olassenunterriebt sein, <1. b. alle 8ebüier einer Obusse müssen 2U gleieber 2eit dasselbe rieiebnen. Vie ru reiebnsnden vormen Müssen demnaeb vom Vebrer angesiebts der Obusse nnä unter entspreebenden vrläuterunZen correct und mögliebst grok nut die 8ebultatel und ^vnr derart gereiebnet werden, dass die 8ebüler bei ibren Arbeiten der des bebrers xu kolZen vermögen. Vie vrläuterungen sollen darin besteben, dass die be¬ sonderen Merkmale, die vigen- sebatten und die Oestaltun-; des Objectes bestimuit dargelegt, lerner die Dmbekkeit desselben Mit bekannten Oegenständsn, sovie seins vntsrsebeiduug von äbnlieben vormen bervorgsboben verden. Lei Zusammengesetzten Oe- bildsn ist die Orundgestalt, das 8cbeiua (8tern-, Lreu/-, llvr-;- iorm, vlattkorm etc.) uacbzu- ^veisen, ibre vntstebung aus den elewentaren vormen ^u erklären und sind die llaupt- riebtungs- und vintbsilungslinien anxugeben. ^ur riebtiMn vösung der Ausgabe ist den 8cbülern lür .jede ^siebnung die Oröve, die Ibcbtung, die vorin und das d' un dato oggetto prima cbe il medesimo non sia stato esatta- mente ebiarito dal waestro. 3. V' insegnamento del disegno nel primo eorso deve essere im- partito collettivamente, eioe tutti Zli seolari di una elasse devono disegnare nel medesimo tempo lo 8t688O oggetto. Vs bgure devono per eon- soguen^a venir prima disegnate sulla tavola nera sotto gli oeebi degli seolari dal maestro, ebe le aeeompagnerä degli opportuni sebiarimenti; il disegno avrä ad essere eorretto, della waggior possibile granderM, s eondotto in modo ebe gli seolari, disegnando eontemporaneamente, possano in ogni parts tenervi dietro. Ob sebiarimenti devono eon- sistere in eib, ebe si pongano in evidenca i eontrassegni speeiab, le parti eolaritä e la t'orma del¬ l'OMtto; inoltre ebe si rilevi la somigbanxa del medesimo eon oggetti eonoseiuti, e la sua di- stinriione da ügure simili. blelle forme eomposts si deve wostrars la tigura prinoipale o il llueleo, p. es. torma di stella, eroee, euere, koglia eee., spie^ garne la derivaxione dalle torwe elementari, s additare le bn66 della direÄone prineipale e pueba dello seomparto. l'erebe il eompito venZa ese- Zuito bene, eonvien determiv^re eon preeisione agb seolari dl volta in volta la ZrandeWa, 223 predmeta, dokler jim Za ueitelj ui toöno razjasnil. 3. koduk v risali mora biti na prvi stopinji 2a vso ueenee istega razreda skupen, t. p vsi ucone,j istega razreda morajo istočasno isti predmet risati. Deitelj mora tedaj vsak lik, ki so ima risati, pred celim raz- rcclom in s primernim razlaga- Mnjsm pravilno in v kolikor najveeji obliki narisati na tablo in sicer tako, da morejo ueenei sproti izvršiti, kar on rise. lta/jasnj svati mora učitelj stvar tako, äa natanko razkaže posebne Maks, lastnosti in upodobitev predmeta in da opozori na njs- govo sličnost 2 Znanimi predmeti, kakor tudi na njegovo različnost od Podobnik oblik. kri ssstavljenik tvorib mora Pokapati osnovni načrt, t. j. očrt (sekema t. j. ali ima obliko zve- ?de, Križa, srca, lista itd.), po¬ tem mora razjasniti, kako je tvor sestavljen iz prvotnik oblik, in slednjič povedati glavne 6rte razmerja in razdelke. Da morejo uženei nalogo prav tešiti, mora učitelj natanko do¬ točiti vsakemu narisu kolikost, ^Mer, obliko in razmerje posa- rlsati ne zapoeme, dok mu ga nijs učitelj točno razjasnio. 3. Obuka mora biti na prvom stepenu skupna t. j. s vi ucsnici jednoga razreda imaju u isto vrieme isto risati. Dikove. koji se imaju risati, ima ueitelj pred cislim razredom, škodno jik razjusnjujue, pravilno i Zto je nioguee u veliko na Zkolskoj daski risati i to tako, da uzmognu ueeniei raditi i paziti, kako učitelj radi. Lazjasnjujuö mora ueitelj razložiti učenikom osobite zna- kove, svojstva i ustroj predmeta i opozoriti jik na slienost i raz¬ ličnost sa poznatimi predmeti i likovi. Kod sastavljenik tvoriva mora uaznaeiti osnovni njim oblik, obrazao ida k ima oblik zviezde, križa, srdea, lista i t. d.), zatim mora razjasniti, kako je tvoriva iz prvotnik oblika sastavljena, a konaeno kazati glavne erte po praveu i po razdiobi. Da uženiei zadaeu pravo izvrže, mora njim ueitelj tožno kazati kod svakoga narisa, koliki su pojedini dielovi, koji jim je 224 Verhältnis äer einzelnen Ibeile 2um Knuten cles ru ^eiebnenäen Kegenstanäes gevnu 2U be- stimmeu. 4. 2u veilen sincl nut cler ^veiten Ilnterriebtsstufe aueb Übungen iin Vietat^eiebven unä Zeichnen ans äem Oeääebtvisse in äer V^eise vor/.uuehmen, vie äies in äen vunlrten 5 nnä 6 äer Instruetioll 1'ur äen vnter- riebt ini vreibanä^eichnen an Volksschulen dargestellt ist. 5. Vie Lorreeturen äer teblerbakten 8ehulerrieiehnuvZ6n sinä nie in äen Arbeiten äer Lcluiler vorriunebmen nnä viel¬ mehr äie 8obü1er seihst äurch inünäliehe venierkunZen rur Vornahme äer VusbesserunZ 2U veranlassen. vlassencorreetur veräient äen Vor/uZ vor äer vinxelcorreotur. vemerkt äer vebrer hei äer vurehsieht äer fertigen Xeicben- autgaben. äass äie Nebrrabl äer Lehuler äen gleichen vebler Ze- maeht hat, so dürfte es /veck- mäkig sein, äas fehlerhaft äar- Asstellte Objeet neuerdings, u. ?v. mit veibebaltung äes Hehlers, an äie Lehultakel 2u Zeichnen nnä unter eingehender ve- spreebung äer Zeichnung äie Oorreetur äerselhen vor äen Vugen äer Lehüler vorsuneliwen. 6. Vas vreihanä/eichnen schließt selbstverständlich äen 6ebraucb äes Vine als, Zirkels, unä äer veil.'äbäer aus, unä es hat somit äas Nrlcelreiehnen in äer ersten (sechsten) Llasse 2U entfallen. Vie Vusbiläung äer manuellen vertigkeit im Zeichnen soll mit äireöione e la forma sua e la propor/ione äi ogni xarte rol¬ l'insieme dell'oggetto äa äise- anarsi. 4. valvolta, nei seeonäo eorso ä' istru/ione, sono äa prati carsi anehs äegli esercir! äi äisegno sotto ästtatura e äi äisegno s memoria nella maniera inäieats ai punti 5 e 6 äslle norme per l' insegnamento äel äisegno s mano Udora nslle seuole popolari. 5. Ve eorre^ioni äei disegm äitettosi äegli alunni non sono äa farsi mai negü elaborati loro, wa si äove piuttosto meäiante osserva^ioni a voce inäurre gb seolari a farsele äa se. Va eorrerione collettiva e äa prekerirsi all' inäiviäuale. 8e il maestro nell' esamiuare ZU elaborati si aecorge ede la maggioransa degli seolari abbis fatto lo stesso srrore, eonverrs äissgnare äi bei nuovo sulla ta- bella l' OMtto äikettosamente rappressntato, oonservanäovi ü äiketto, e sotto Ai oeeki äegh seolari eseguirne la eorrerione renäenäone esatto eonto. 6. Il äisegno a mano übers eseluäe per sb stesso 1' uso äells riga, äel eompasso e äel tiralinee, e cpiinäi nella prima (sesta) elasse e äa tralaseiarsi il äiseZoo s eompasso. Il perfe^ionamento äell' abi- litä meeeaniea nel äiseAnare äeve Sl 98 MIO 'MOslO)9.I>IO MI!) Os0U8I1 N I)UsU)80ti UMI UMU 'I)PVU)80XI U.IOM 0P9.IXU1 M0)898 N M0)I)89Z U8 9sOU8ll 98 ))Uti 'UM9II I)IPU1 U99ti u8sOU8U 1)10 UP)89Z 1)10 U)UO-IU1 I)M OOZII 0090.10)8016 °98 up o^uisug '9 -so ti MOI))MXU1 2 M9O9 90 I)ULOP -ölliull U10M )80OSsUL U090H 'I)I)80tio M0)I)898 8 sslltzz -I.I NP91XU.I 019)898 L U10M 98 ssio)ux ! UIU8I1 HI up)898 'UIIII^I-^ oqui 'ooiiuiuo IPO) 9 s OUI) 'ssoo -0^X1 ssov81.1 009010)801^ 'muicioti o>!8998oicl 19109^0 P9l6 up 9) M8I1UO o Iio-vo8oick OHIO) «p '9KI1U0 I>)8UP soq8)O1IZ MI 'Ms8Sl8o(I LUX1PUX 0) I ')SMPS.1tl MU8I1UO O1189l8oti up °9stoqsu0 9s 0) °01)A9lsock 0)81 9) IMPSi UPOIOO U1PO99O UOIOS^ 9s Up '9IDUPUX 9O9819XI oosu9up9iZ9i(i ^)9)I9O I) ixutio M990IP9sock I) 0Z9O IIP9.IXU1 NM0I9I9 I)UslEäock 9s 9f)0g 'S^OIZoS MUläock 100900 poiti 0lsop9)8 19) 8I1U0 IX0)XU1 OOOOU)UU M9)0tI Up HI 'OM) UH IMU)0M0ti IMI)8I 2 19918 M )9MP9lS IIIU8I1UII 00891Z -Oti 98I1UO MU8 f)9)I9O Up 'Oll^Om -M OUtI 9t '0)0M0PIt)0 IIII9tl9)8 mo8imp UH 10III99N 98 NZ0M PUlspUZ 's 'I)U8I.IUII UMI 98 liOls 'O)SMP90ti OMO)9I9 UMUOtiuiI MI9fMXUa 08 M9f0I) O I Isl) 9i Milil LOWIs '99sm8 'MSf) -9)100 PUPMOäo I)M)8O 06 1)110)8 0) OkUlOM IMU8 100900 IsUtimU 'lpIsX9^2 L I)Us)-VU.ItiOtI MU8 1UPM s)9)IOO 9M8 90 _10>)899Z0,) 'g 'I)U)OZ IPPPOs) -V sl0U8I1 oiiooao)80.iä 1)100 9f Oisur) 'upp -0-1UII 9 III 9 PU^OO) -v OII90UIIX0 9f 10I)UIs '01)0) 19918 01 ')9Muä UO 01 isou^oi)9.iuo Oti liOU8I1 X IPO) I)IPUL ifoitio)8 1090 180.IP uo 190900 osUlOM 98 I8U9^ 's 'I)U8I1UO UMI 98 U9)U5s 'M0)9IIIP91ti MI)99 8 L0)9p IP0X9M S88 226 der Vntwiekluvg des ^.uffassungs- vermögens der LebUler gleicb- reitig vorsebreiten, LpeeieUe und gesonderte Übungen zu diesem einen Zwecke sind nickt vorzuuöbmöll. veim Oopieren von Xeieben- vorlagen sind die Leküler vor blök mekltaniscbem vaebbilden und vor Nanier zu bewabren. 7. vor Anleitung /ur ^uf- fassung der obonon und räum- iicilen Vebilde sollen ^n- sebauungsbebelfe /ur Leite steilen; so z. v. eignet sieb für die Erklärung über die Vnt- stebung perspeetiviseber viider ein Vlasfenster oder kesser ein NodeU mit durebsicbtiger Lild- üäeke und markierten 8eb- strablen. vaeb gegebenen Unterwei¬ sungen über vorizontalebene, Orundebens, Vertiealebene, vorizontallinie, Vruudiinie, Ver- tieallinie, sowie über Augenpunkt, Vistauzpunkt, Versebwinduvgs- punkt eto. werden die Orund- sätze und Vögeln der verspee- tive kezügiiek der llorizontal- iinie, der Orundlinie, des Augen¬ punktes, der vistanzpunkte, der Vccidentalpunkte ete. auk dem ^Vege der ^nsebauung erklärt. Lei den vrklärungen über die Lntstebung perspeetiviseber Lilder, sowie über die Grund¬ sätze und Legeln der kerspee- tive sind folgende Objete, naeb- dem sie an den Apparaten mit der Vruudebene und durebsieb- tigen Lildebene (Olastafel), mit den markierten Lebstrablen, der llorizontalen, der Vertikalen, progredire di pari passe eollo sviluppo dell' intelligenza degli alunni, nö si praticberanno a tale seopo appositi esereiz!. blei copiare dagli esemplari di disegno gli seolarl devono guardarsi da un' imitazione xu- ramente meeeaniea e mauierata. 7. ?er avviare i kaneiulli ad esereitarsi nel rilevare ad oe- ekio le forme e le distanze si adoperano appositi amminieoli, p. e. per veder piü ebiara la for- mazione di tigure in xrospettiva serve un' invetriata o meglio un modello a superbeie trasparente e raggi visuali segnati. vremesse le debite uozioni interno al piano orizzontale, kon- dawentale e vertikale, interne alla linea orizzontale, fonda mentale e vertikale, non cbe intorno al punte di vista, di distanza, di seoreio eee., verranne ebiariti eolla seorta dell' osservazione i principi kondawentali e le regele della prospettiva relativamevte alla linea orizzontale, alla fonda- mentale, al punto di vista, di distanza, aeoidentale ece. veile spiegazioni interno al forwarsi delle figure di prospot- tiva, ed ai princip! fondamentali ed alle regele di questa, si mo- streranno i seguenti oggetti, rap- presentandoli in prospettiva eol- l' axplicarli agli apparati eol piano fundamentale e eol trasparente (lastra di vetro), eoi raggi visuab segnati, eoll' orizzontale, oolla 227 movitosti ULM cev. vri 86 to äosoro, ui troba posebne vajo. kri prerisovanji vzorcev )o varovati ueoneo mobanienoZa posnemanja in umetovanM. 7. va moro) o ueonei prav rarnmeti like v ravnini in v pro¬ storu, 86 W0ra ULitnIj posbirovsti narornib sroästov; n. pr. )o ra rsrIaMll)o porspoktivnib oblik in n j ib postanka pripravna stoklona plosea ali so bol) o kak obrareo, v katorom )e po¬ vršina slik6 prodorna in so viclni trakovi clobro ornaöoni. koäuöivsi ueonee o voäo- ravni, tomol)ni, navpisni plosei, o voäoravni, tom6l)ni, navpični srti, o motri sei, o rarstojni toski, o ak< i(l6ntalni toeki itä. na) rarlori učitelj narorno naeela in pravila porspoktivo Aeäe na voäoravno erto, temeljno erto, motrisso, rarstojni toeki, akeiäentalno toeko itä. kri rarlaZanji o postanku P6rsp6ktivnib slik in pri rarla- Fanji naöol in pravil porspoktivo mora ueitol) sloäoeo preämoto ueoneom pokarati, potom kojib lo rarloril in precloeil na pri- pravab s tomoljno ploseo in prororno plosöo /a sliko (sto- klono plosso), 2 ornaconimi viä- uimi trakovi, voäoravno in nav- rarvija pojmovitost. kosobnib v) erb a /a to no treba. Lacl uLLniei prerisavaju, ima ueitol) pariti, äa mokanieki no raäo i äa nomadu nikakvik osebina (manira). 7. v a urmoMU ueeniei ravno i prostorno tvorino rarumjeti, mora učitelj rorna pomagala porabiti; n. pr. tumasoe per¬ spektivno slike, kako naimo ono postapi, porabit eo sta klonu ploen ili )os boljo kakav obrarac, u kojom je površina sliko prorirna i u kojom su viäni traei äobro ornaeoni. koclueiv ueitol) ucoviko o voäoravno), temeljno), osnovno) plobi, o voäoravno), t6mol)no) okomito) erti, o viäiku, o pikn)i, oäal)ono8ti, o akeiäontalno) pikn)i, it. ä., rarloLit 6e n) im rorno tem6l)o i pravila porspoktivo ob- rirom na voäoravnu i tomoljnu ertu, na viäik, pikn)u oäal)enosti, akeiäentalllu xink)u i t. ä. kumaeee kako su postalo perspektivno sliko i rarlaruö glavno temeljo i pravila por- Kpoktive, mora ucitol) ueonikom taäa, kaä )im )e rartumaeio i na spromab pokaran, sto )o tom6l)na ploba a sto prorirna slikovna ploba, sto ornaöeni viäni trači, sto voäoravna i osnovna ploba. sto viäik, sto osnoviea, 15* 228 dem Augenpunkte, der 8tLlldlillie und dem 8tandpunkte des ä.uges, der Bntkernung öte., aucb per- speotiviseb dargesteUt und ver- siunliebt vorden sind. /ur ä.n- sedauung zu bringen: Vi6litiZ8t6 über Leliatteu- gobuuZ ist boi dem ktzgiuuö des 26iolm6U8 uack Lörpor- modolleu vor/uuokumu und dis veraeliiedonou krselisiuuuFeu an den Oksrkläclmu der kelouelitetsu Lörpor 8md 2U erlrläreu, 2. L.: der 86lb8t86liatt6u, der KoldaMeliattou (L6ru8oliatt6u, Hall)86liatt6u), dL8 dirsettz und iudiroete luolit. dis >Virlruug d6886lb6Q uaeli dem LuitÄls- uud It6Ü6xiou8viul<6l der kielit- 8trakl6v, das reileetiorto Kielit ete. Di« Ae^onneueu (lrundlelrreu au8 der?6r8p6etiv6, sovio über Keliatteuoedun^ 8iud beim var- stellen ZeoiZuetor ointaekor t6eliui86li6r Objects, 2. L. Ii8oli, Xa8ton, i'enster, d'liüro, kallrou- 'ivürkel. kostameut mit 6o8im8, 8auleufut> u. 8. v. 211 vemverteu. Lu Uädekeu-kürAsrseliulou i8t 8tatt d68 26ielm6U8 uaeli teeli- uiaelion Objecten das Xeieliueu uaeb dem klaebornaniente mit Itüek8ielit sni vsiidielio Ilaud- ardeitou 211 betreibeu. VsrbludunAen Zeradlini^er und lvruwmliuiAor Aeometriseber Figuren, VerbiuduuMN 8txli- sierter Klatt- und Llumeukormou ru 8t6ruti8ur6u, kosstten, Raulisu, Kündern, kaudver- /ieruuMn uud kläelmuverxioruu- F6U liilden d6u Out6rrielit88tod. Vi6 nöttuFuu LrkläruuZ6U 1tt>6r LuorduuuA, (AmdmumA, üdsr 8686trmäkiM Xu83,MM6N8t8lIuUß; Uod6lli iu lsZuo: II euko in vuris p08i/ioui, il pri8wa quadiilatero, la xiramids, il ciliudro, il eouo, la 8kera. 8i trattsrä la xart6 6886ll- 2ial6 dsll' owdi'6MLM6uto ax- peua 8i eomiuol a dissZuare da modulli pla8ttui, s 8i 8pi68li6- rauuo 16 vari6 xarveuru alla 8up6rtioi6 d6i corpi illumiuati, p. 6.: 1' omdra propria, l' omdra portata (i rid688i 6 l6 M62r6 omdr8), la lues dirstta od ia- dir6tta. I' stlstto dslla 8tu88a 86- eoudo l' auZolo d' iuoid^uria 6 di ritl688iou6 dtzi raM luwiuoai; la lU86 lid688a 686. k6 uorioui koudam6lltali dk- dottb dalla xro8p6ttiva 6 quölle iutoruo all' ombr68^iam6uto 8vuo da applmarsi rapxr686lltaudo8i 86mxliei oZZstti teeuici adatti, eom6 tavolk, armadi, 6n68tte. xort6, m6U8ol6, da8am6uti eoa eorniei, ^isdistalli di oolouu6 666. Xklls 86uols 6ittadiu6 iowmi- uili, iuv666 del di86Zuo di t66uici, 8i ra66omauda qusllo di oruamsutt iu piano eou riZuaedo ai lavori f6mmiuili. Lomdiuaxioui di tigure Mv- M6tri6li6 r6ttiliv66 6 6urviliu66, di ioZIitz 6 iiori 8tili?2Lti a iorma di 8t6lla, ro86tt6, tral6i, ua8tri, kreZi d' orlatura 6 di 8Np6rtici6 kormauo la materia di questa isttu^ioutz. Oi868uaudo8i tali liZur6 rolv- P08t6. 8i di6U0 86MP66 le U6' 6688ario 8pi6garioui iutoruo -u 231 Keseni vzorci: Kovka v raznik legak, 66- tverostranska prizma, piramida, vali, stožec, krogla. Kadar začne učitelj risati po telesnik vzorcik, mora povedati uajimenitnise stvari o Skuri in razložiti razim prikazni na po¬ vrni razsvetljenska telesa, n. pr. : nasebno seneo, vrženo ali prestreženo seneo (polno ali orno seneo in poluseneo), popolno in nepopolno svetlobo in nje učinek po vpadnem in odbojnem kotu svetlobnib trakov, odbito svet¬ lobo itd. Kar so se ueenei naučili o perspektivi in o senci, se mora uporabiti pri risanji pripravnik jednostavnib tekniskik predme¬ tov, n. pr. pri risanji mize, omare, okna, duri, kruna, sto¬ jala z okrajki, podstolpja itd. V mescanskik solak za de- kliee je risati namesto tekniZkik predmetov plane okraske z ozirom na ženska ročna dela. kredmeti poduku so: zveze premo- in krivoertuik geometrij- skik likov, zveze sestavljenik oblik listja in cvetja v zvezdnate slike, v rožice, vitice, trakove in v obrobne in plosöuate okraske. Vsekdar pa mora učitelj pri risanji takik sestavljenik tvorov razložiti, kako je jednostavne I) r veni uzorei: Kocka u razkcitik položajik, eetverostrani kridujak, siljnik, valjak, cunj, kruglja. Kad se poeima risati po tik uzorcik, ima se kazati najzna- menitije o sjeni i razjasniti razkrite pojave na površju raz- svjetljenik tjelesa, n. pr.: naravna sjena, puna sjena (mrkla sjena, polusjona), izravna svjetlost i ucinak njezin u udar¬ nem i odraznom kutu, odra- žena svjetlost i t. d. "ko, sto su ueenici naučili o perspektivi,, kso takodjer o risanju sjene, imaju porabiti kod risanja skodnik, jednostavnib teknickik predmeta n. pr. stola, ormara, prozora, vrata, grede, ' podnožja itd. 17 gradjanskik djevojaekik skolak imaju se wjesto tekniökib predmeta risati plosnati uresi osobito obaziruö se na ženska djela. Imaju se spajati: pravoertni i kl'ivocrtni geometrijski likovi, spajati zastavljeni likovi KZPll9?N 8I9NN IMIZ 9slN?O, I lsl2ls,2Nck Ipftl po>l IM I9IN92II usN-IOIII 99f I 9slN8Ns 191,1,0 128 1,19,1,92 PO9, N8 ,19s 'l?92 '99NZ0IN 9s 0,8 '1,11, nfkllll I8I9N), NP999, II1129 I N,9I1, 'lllkd 1218 IN?I(,0 i,N2Ns,(,9i,ockn NZOIll IP9902N ock 9sllN8I9 N2, 9,8NIll I ,81^ 'ZII, '099lI °91,20,0 '^ickock I9N8I2 I,9I(, 9N1,0p nskllll Np 'N1,99, I9IN9?P1 'MI29sl9YZn M02,8902PNN HI INO2,8PO2 Pg«, 1,08 2 99918 HI MM,NM 1,0 9,'P gz 9NI, °98 Kll N,9P2I ! N9,I2N.I(I -8s? IPOq 8I9NN 299N99II 9,88^ 'I>I8I2Ü(i (slsNIN 19(1 0Z9N 'N(,99, I,80N?0, m I,802lf,2Nck 992 IM, 9s III 9Ilp^ ',,01, MMO 982 98 IP8I9NN Ip^p^ I.lä 9911 '9^1,8 91,1,92 990Z0M .101,1,01, I,N8PI 0sN90Ill I9N9?,P NP991, NN.I? NI Ns9q '9läl-s!^ 98 11199022 0(1 9fllN8I9 1!^ '929NI1 NI ,811s IsN ?I(IN9 °ZN, °099ck ^911Ill9llI28 ^9Nkci IN11,'8I9 II9s9^8 (Mop NI 191, I,9INI 0s890IN 19N9M '9PI2 ÜNI!9,8 IsIN2v9 8 9N2N91sO Olsll, Np 11Nä nsksll9IM N,89slll 9^89p I9IN99N Np '9s 091,0p N 'l,9sp9s8 12010,8 IINI9N8I9 IllllsupofMä N2 ,Ill IINI296 N2 ,Ill 01,,Ill nfNN8I9 IN020M, pick NIN9N NZO, Z 'IP2Nsock IPN2I,I,9ckS99ck 0 Niusock NZ02N9ck IsNNII IlZOIll 9?NNI It, 9ll 99 s 912111,99(1 ,Ill 0PINP99ck ,Ill NPIK, 9N Illlsll Np 'l,I2Nck gslNPNll Nf,N2 'NKI.I 9I1902N I9IU99N PN), 'P99 II1N28 P99ck (NIsIpjO NZ0,8I 99NZ0M 9f OlsN) ^N902N IllN9,8 1,982 PO 999022 0fNP9,Z0 OlsN, 18 NI 929P98 9f028 0sNsll9M -N2 ,NM992 Np '091,0p 9s IPN, ! I,lsllp998 2 9, McklNN Mck(M (plu -PN2 NI I,I29ck 2 I,9P98 Os9IN8 3ll NMP0ck lll9, I9ck I9N99N s990,N^ 'IN2NI, -I9ck IM2I,H9ck899ck I,9PI2 Or,NN,NII I,Z0NI II, 9ll MN, 9911 'N99022 02I1<,99ck 9N '?9,NP99ck 9ll PPS8 9ll I9N99II Np 'l,I2Nck 9s,NP Nlglll 98 IP99022 Ock lsNN8PI I.p, '(MMO 9,81 '990Z0IN gs 9?) 999022 N9p9f 0,892 01,1182 238 Das Format uiul dis Oröke des kapieres sollen in Mer Olasse wögliedst glsied sein. Die isrtigen Ledülerarbeiton sind von dem Oedrer stets ad- /utordern und dis /um Ledlusse des Leduljadrss in geordneter 'Weise auOudewadren. Das Ledul/immer, in weledem ge/eieknet wird, soll geräumig sein nnd dinreiedendes luedt nnr von einer, u. /w. von der linken Leite der Xsielmendeu erdalten. In demselben sollen alle Oslirmittol und KesMsiten, welelie lür den llnterriedt notdwendig sind, auidewadrt werden. Vie Xeiedentiseds, wsleds naed der dieser Instruetion dei- gegsdenen lLeiedvung an/u- iertigen sind, sollen /u den Ltüdlen oder Lit/danken de/üg- lied ikrer Hüde in einein soleden Verdältnisse stellen, dass die Ledüler, wenn sie untreedt sit/en, beim Xeiednsn idre Arbeit odne Anstrengung üderseden können. Oie Odsrlläeden der 2eieden- tisede sollen gegen die Ledüler eins sedräg adtallende Oiedtung dadsn. Oie vielen küeksiedtsn, w sl¬ ede beim 2eiedemmtsrriedts /u deoduedten sind, maeden es sedr wünsedevswert, dass ein eigener ^eielisnsaal vord nuden sei, der mit kodium, kurzen 2eieden- tisedsn und Ltülüen, mit Lüsten /ur ^.utdewadrung der Oedr- mittel ste. verssdsn ist und zu keinem andern Onterriedts- zweeke verwendet wird. Lin sol¬ il korwato e la grandezza delle earta devono essere ii> ogni elasss possidilmente eguali. I lovori dsgd seolari, eompiti eds sieno, verranno raeeolti dal maestro e eonservati in luion ordine sino allo tine dell'anno seolastieo. Oa stanca xsl disegno dev' os- sere spaziosa e rieevere la luce disognevole solo da una parts, e preeisamente dalla sinistra dsi disegnatori. In sssa si devono eonservare tutti i mezzi ed i materiali dell' insegnamento. Os tavole da disegno, eko sono da eostruirsi seeondo il modsllo annesso a qussta istru- zioue, devono relativamente allo ssdis o alle panede stare a tale altezza, eds gli seolari, stando seduti a disegnare, possano vo- dsrs il loro lavoro senza ineomodo. Il piano delle tavole da di¬ segno deve sssers alquanro in- elinato verso gli seolari. I molti riguardi da osservarsi nsll' istruzioue del dissgno ren- dono desideradile un' apposita sala provveduta di podio, di ta- vols eorts da disegno, di sedio e di un armadio da eustodirvi i mezzi d' istruzione; la sala non deve venir usata ad altro genero d' insegnamento. Lard anzitutto dene illuwinata; psreiö le dnestro non distsranvo di troppo l'una 239 Oblika in velikost papirja mora biti v vsakem razredu kolikor mogoče jednaka. Izgotovljene i/delke moraudi- tslj od učenčev ^abtevati inj ib do konca šolskega leta braniti v redu. šolska soba, v kateri se na- vadno rise, mora bili prostorna in W9890q82 8)991 98 0M8K nsno.voscl M09oq8i n I 899sp 1181) , -?9s98 iimoi 8M9.id rsvd 'is8iO8 od j Iis8899sd n i ijgsdsn >0)s8)i Msod 08Zom ic> 8p '9>pp9d 9 s 9sps 'sspuo 9s)8p 191 gslllis 98 s)91I98 8P 'p99 98 01)8(1 98 9I8sd saom 8d 1)8108 od OllO 'Oll9i!)Z 81)8)8 od 9ft9d 9f 8P '11)99811 od 8)0Z 8>)8P8fl 8 MI 98 II8891!ll 9s ! 81)9dsll 8Z9>)1!I) s18901)89Ud 9s 99s>) 'lpsl'911 1)11)81 9 1)1'1011 od llftsd 1PII) I1I98 )9M8 iq SU 8P '8f)91I)8 1'1891) 9ll 8d Od 'NI)8)8 od Iisll899sd 8 8soq29f98 899sp 98 8P 'O!» «II 0M88 I188Z918 8.I0M 8)0>)8 IPMld I))IIP992890I1 PO gsllOIII 8 Ils8899sd II 9I)8t)0 898p82 98 8P '9slM8289 98 01 'll8p9sl VH 8188 )od 89 p 0M88 9slI899sd 82 ofns) -9sp9.ld0 OIPO 1)1 PS928I I!)898 82 890880 8899)8 888II OIKOd '81)8)8 od 9st9d 901)81) '999 89911)82 98 '9.)!NP9.I28.II^1 s«8-V 08111 9llg)8Is '1^8108 98 8P '09lf9llN2,0I 9 s '89P91 8ll I.INP)d 9^p 91 NMp -PO I>8 IIP9^28.I M9^88L L IU9l -.I9MP0 9s-9d 82 NMPOd 11190811 M9ll9N M9881I Od 818 .I9I 'I28d 0llp9sl8 -Op 01 811 0)s8 I IMI18P0 8P '11111 -9.110dlI 8^9sd8II Z0s8 811 M0.II2 -qO 8.19 lp lUk!.IOllI 8s0>I '8189slll 8110 1)8112811 8^19)0d 21 01111080 ls9'1I0U OIP? 'MI1 IW99II glsoqsvll 98 920M 'OllZIIspO HOI 8slI8.V9sd po>1 Psd8ll Iiosp;^ I Niod9sl 82 9f 9s0)l '9slI8Ipd '8^9sd82 0181) I 8L9sd M088lZ MML898II 8P '1)981 8.I8.10Z2I 011'19so0Z289 I 01819 8P '8.111010 089.19sMlld 818II 8P 'ls018 Olli 8.1 nsll809sd I.Ilj 1sM99II 8P 'l18s0188II OllpOlsSOP 8P9.9P 'IlsoO -9sd 8p81s °I18s018 Ils890M 19Ill9)N 8P '01 8ll I28d 911 98 01890 '111)11 9M90d 09sd8ll 98 0s9ll 9sl.ld '8q29sON O.IPOP Oll)p '880911182 0IIP9180P IPU1 01 0^8 Hl 'lM89d 11981898 Od IPIIPP 8MI 98 ,I9s)s '8189M 800 8I98U20 IIP9982 9 0Iiq980d 0^8 '9f^0q -s8II ZIP9.IN '989II0d 0.I110P M989d 98 8P '081M9MI OrslsOI 9 s I9s '9sll8Ipd '1188^8 M9989d 9 0s8M -9sl.ldod III !IIIll9898ll 2 osod 8P III '9P98911 0s8s989082I 0181) M 08901289 '8188 0f8.Ildp0 O8.I9MIld 8P '08989 9s018 8P 'l^pOss 9s 01 IP9^ '9s018 119 d I9899II oslinil 8P '01 88 I28d 98 98 Ill.iriOZO!!^ '99d88 111)8 898982 08P99«! 's9.ldod 88IZ lOOsnspllO.ldS OM 248 gleieb immsrbin erstrebenswerte angeseben wird. In lcobsr organisierten Lebulen kann in der rweitvn Hälkte des vierten Lebulpabres mit der Ver- mittluug cier Koteubeniitnis der Mulang gewaebt werden, und es ist die 6-Dur und k'-Dur lon- ieiter mit ibren Oaupttoneu nun aueb mit den Kotennamen in Oanren-, Halben-, Viertel- uml ^ebtelnoten ru singen. 2ur Kenntnis äer Kotenarten tritt äie äer gleiebartigen ?ause. Immer änäe das Oeiernte Vu- wendung nm Oie de. Vuk äer Uittelstuke ist äie Kenntnis äer im Volksgesange gebräuebliebeu 'l'onarten ru vermitteln; äie Tonleiter derselben, äie ebro- matiseben beleben, Vaktarten. Kotenarten, d^naunsebeu ^sieben n. s. v. werden bei äer Ein¬ übung des Oiedes erklärt und niebt selbständig bedandelt. Nan trelle daber äie Vuswabl äer Oieder so, dass dem Orundsatre „Vom I.siebten rum Lebworen" eutsproeben und ein riebtiger Ltukengang eingebalten wird. Oie Orundlage alles Vredens bildet äie V onleiter; an ibr werden alle sebwierigen Intervalls ver- ansebauliobet, rum Verständnisse gekraebt und bieraut in mögliebst melodiösen und kurren Vretl- übungen, die dem Lingen des Oieäes vorangebsn, mit den Koten namen und mit „In" oder „n" eingeübt. Nan lasse deikig die 'l'öue der Ilauptdreiklänge der Vonart, welebe dem Oisäe rugrunde liegt, singen, lasse llelUig Koten lesen, ibren >Vert bestimmen, lasse mit dem Xeigs- pito suo essenriale il oanto ad oreeebio. Kelle seuole di superioro organamento si poträ nella 86- eonda meta del quarto anno seolastieo impartire eognirioni dl esnto eolla seorta delle note, e eantare le seals in Oo mag- giore eoi suoi toni prinoipali anebs eon note intere. eon quarti ed ottavi di nota. In uno alle note ba luogo la rispettiva eogvirioue delle pause. O' ap- preso dsve sempre appliearsi alla eanrone. Kel grado medio e msstieri badare alle intona- rioni usate nel eanto populäre; le seals delle stesse, i segni ero- matiei, le speoie del tempo, le speeie delle note, i segni dina- miei e eosi avanti dovrauno essere spiegati mentre si ap- preude la eanrone, s non trat- tati separatamente. 8i kaeela pereio la seelta delle eanroni in modo eorrispodente alla was- sima konäamentale „dal kaoile al dikäeile" s ad uua esatta gra- duarione. Oa base d' ogni attaeeo dei suoni korma la seala, per merro della quäle vengono resi intui¬ tiv! e eomprsnsibili i ditboili in- tervalli; quindi si passerä al solteggio di brevi s possibü- mente melodiosi esereirl, a volte nominando le note, a volte usando per tutte la sillaba „la" o la voeale „a"; i quali esereirl do- vranno preesdere al eanto della eanrone. Li kaeeiano diligeute- ments eantare i toni dell' ae- eordo prineipale dell' intonarione, ebe tormano la base della ean- 249 imenitno, dasi je samo na sodi V86 kvale in truda vročino. V drugi polovici četrtega šolskega lota 86 morsko udonci vecrasrednik sol sesnaniti 2 no- tami, in pojo naj 86 glasovi 6- in K - dur - skale 8 svojimi imeni v oelik notak, polovieak, cetrtiukak in osminkak. ko po¬ roko ueenei rasno vrsti not, jinl j s raslositi po rajnik notak ukrojene različne pavse. Oosar so 86 naučili, to naj sproti po¬ rodijo na P68mi. Na srednji 8topinji jo sosna- uiti udenee 8 tonskimi načini narodnik pesmi; nji d skale, kro- Matidno suake, takte in dinauiicne ruske je raslagati n n napevili, im M samik sa se. Odbirati ti je tedaj pesmi tako, da 86 ravnaš po na¬ čelu „2 lažjega na tesje", in da napreduješ 2a vrstjo od stopinje do stopinje. kodlaga povzetju glasu je ^ala; v njej pokam in raslosi vse teske intervale in isvesbaj Zib z kar nabolj lepoglasnimi w kratkimi vajami, katere si od- dereZ nalašč 2a to, da vadiš s njimi poprijemati glas; daj jik peti 2 imeni not in pa 2 „la , predno das peti samo pesem. Olasovs poglavitnik trisvokov onega načina, v katerem je rloženn pesem, daj ponavljati, note preeitati večkrat in jim doloeiti trajnost; pri petji je kasaleem udarjati takt; rit- ono drugo msuje Znamenito, premda samo po sebi dobro. O visorasreduik skolali mose se u drugoj polovici eetvrte «Kolške godine početi time, da 86 uceniei uvedu u poznavanje nota (kajda), te se ima pjevati u skali O-dur u svib njesinik glavnik tonovik, sada takodjer upotrebljavajue nasive nota i to u eieloj noti, polovici, eetvrtini i osmini note. Lada ili je učitelj naueio poznavati vrednocu uotL, neka ib uvjesba i u poznavanju odgo varaj ucik pausa. Ono, sto se udi, treba uporabiti uviek kod pje8we. Na srednjem 8tupnju imaju se djeea poduditi, da /naju obiene tonske načine u puekoj pjesini. Ljeci valja protumaditi skale, kromaticke svakove. vrsti takta, kao sto i vrsti notL i dinamicke svakove, kada se vjes- baju u pjevauju, a nikada se ne snuje ta poduka od pjevanja odieliti. 2ato se moraš pri isboru popievaka drsati onoga načela, Koje veli: „Od lagijega na teše", kaosto i onoga: „Ivorak sa ko¬ rakom". temelj svakomu pogadjanju tonova jest skala; na njoj pred- ocuj djeei s ve teše intervale, na njoj im sve rasjasui. Oledaj sa- tim, da se djeea prije nego li pocmu pjevati samu pjesmu, uvjesbaju u tom, da upotreblja- vajuc naši ve nota i slovku „na", snaju pjevati sto krade i melo- diosnije, upravo s» pogadjanje udesene vjesbe. Nastoj da uce- uici marljivo pjevaju tonove glavnik svuka onoga tonskoga uadina, na kojem je pjesma sa- snovana, nadalje da se vjesbaju 250 tivger beim 8ivgen taktieren /one, s leggere diligevtemevte und bebe auek rvtbmiseli scb^vie- rige stellen keraus und ube sie in eigenen vorbereitenden Übun¬ gen. Dem verständnisvollen Vor- le note, preeisandovs il valore; si kaecia battere il tempo eol- 1' indice, si tac c i an o rilevare Is poiti ebs seeondo il ritmo sovo trage sind k ur/e Lelekrungev diktieili, 6 si esereitino i bm- vidmev. eiulli con opportun! esereir! pre- paratorl. Il maestro ragioui con drevi avverten/e !a varia espres- Die 8ckuler 6 e s 4. und 5. 8ebul^abrtzs Miren die llaupt- stimme beim Xirebengesange, desbalb llieser liier mit besovde- rer Vufmsrksamkeit /u pkegen ist; dabei dud st vebst demMtev- gesavgs auek ' portante verita, elre soltanto uu corpo sauo puö essere I' organo d' un' anione vigorosa ed ektioaee dello spirito. 8e la scuola po?0" lare operasse eselusivamente Io sviluppo e il rinvigorimento delle kacoltä intellettuali, eurarsi della eons^rva^ione e del — 255 - krdar uöenei irpreminjajo glas, jiw ni dopuZLati, da di peli 2 dru- Umi vred. Ledaj je Ze opomniti, äa je otrokom preskrbeti tiskano wetodiöno urejeno pesmarico, bi se dobiva dober kup, in ki so v njej teksti in napevi naj¬ boljših narednik in eerkvenib pesmi ; tako ti bo mogoöe dobro obrniti ves Las in se izogniti ramudnemu narekovanju ter Lesto napaLnemu prepisovanju oot in besed. razreda nastupiia mutacija Zlasa, ne smjje mu dopustiti da pjeva. Ivonaeno neka dude spomenuto jos i to, da djeca moraju imati pri ruei malu tiskauu, metodicki > uredjenu i jsttinu knjirieu pje- 1 vanku, koja sadrrava tekste i napjeve, po kojib valja pjevati labke pueke i erkvene pjesme. lime ce se priZtediti mnogo vremena ra obuku, irbjeci ce se diktovanju, kojim se mnogo vremena irgubi, a osim to Za djeea cesto pogrošno prepisuju note i tekst. Najboljše urilo pri petji so Msli; ne le to, da imajo same ua sebi mnoge prednosti, temveč ävpuZeajo tudi učitelju igrati in sproti govoriti, rarlagati, opo- winjati in ucence drrati v redu, w rato je tudi raktevati od učitelja, da rna ubirati na ujib eiste in polne glasove. Xajbolje pomagalo pri obuci u pj e vanju jesu der dvojim gusle, poZto i ne giedajuL na ostale njibove priednosti, dopuZtaju učitelju, da more, kada irvadja na njib glasove, u isto vrieme govoriti, tumaLiti, opominjati i pjevace nadrirati. kadi toga mora se od učitelja raktievati, da rnade Listo guditi i na gu- slab podpune jedre tonove ir- vadjati. telovadba. „Kiens sana in eorpore sano le bilo geslo re starodavnib timijanov ter pomeni, da se worejo duZevne sile le v rdravem Lilem telesu rivabno in bitro Ovijati in krepko delovati. ko bi ljudska sola skrbela e i!a to, da se rarvijajo in krope MZevne moLi, a se malo brigala, "K vrdrruje in krepi rdravje, bi ^uemarila jedno najbistvenejsib kjelovjerbs. „Kiens sana in eorpore sano" bijase vee geslo starodavnih Rimljana, a rnaöi, da se samo u rdravu i Lilu tielu mogu rivabno i bitro rarvijati i raditi umne sile. Lad bi xuöka Zkola samo oko toga nastojala, da rarvija i kriepi duZevne moLi, a malo se brinula, da urdrrava i jaöi rdravlje, ranemarila bi jednu 256 OesnndReit niebt kümmern, so vürde dieselbe eins ibrer ve- sentbeRen Aufgaben vernaeb- lassigen. Da das Turnen eines der kraktigsten Klittel rur Rösung der angedsutstsn Aufgabe der Volkssebule ist. so ist dasselbe wit vollem Reckte in den Ivreis der »ii der Volkssebule ru be- Randelnden Oegenstände aukge- N0MM6II worden. 2war wendet wM gegen die Riinkübrung des Turnens in den Randscbulen ein, dass die Linder nut dem Rande vielfache Oelegenbsit rum Rauken und 8pringen und Lraktübungen Raben, bedenkt .jedoeb niebt, dass ibre NuskeltRätigkeit doeb nur einseitig ist und RlnbeRilk- liebkeit und sebwerkalliges ^Vessn erzeugt, und dass eine darwo- niscRe, d. b. eine säwwtliebe Organe vortbeilbakt beeivöus- sendtz Wirkung nur das Turnen ausübt, dass mit der biedureb geförderten Oesundksit und Lräktiguvg des Rsibes aued die Biegsamkeit der Olieder, die Reiebtigkeit und 8cbnelliglw portamento sieuro, disinvolto e bello; doti queste, cbe Rann» per eonseguenra la serenitä s la kreseberra dell' avimo, la ue- oessaria elastieitä dello špirit» nonebö la resistenra nel lavoro. Lon meno importante p»r l edueaxione del giovane si o. eke le esercitarioni ginnastiede destano e sviluppano in lui il sen- timento dell' ordine e della di¬ sciplina, e con eio lo educsno A governare se stesso. 8e 257 svojik NalOA. Omenjeni smotsr ljudske Zois 86 more doseči naj- doijs 8 telovadko ; rato 80 jo po vsej pravici uvrstili med učne predmete ljudske Zois, Nekateri sicer nasprotujmo tsio vadbi v ljudskik Zolak na dsrsli, esZ, otroci na dsrsii imajo dosti pri- kke skakati, iskati tsr rarno- vrstno irkuZati svoj s tsissns siis. ^li oni ns pomislijo, da js ds- iavnost miZie pri takik vaj ali venci ar is nepopolna, tsr cla ir tega irvira sploZna nespretnost in okornost kmetiZkik otrok. Mj se tedaj nasprotniki telovadbe overijo, cia is tsiovaclba cisiujs skladno in blaZotvorno na rar- vitek vseli nciov, pospešuje rdravje w krepi telo. kojedini udjs postanejo Fib- ^vejZi iu 86 tudi larje in iiitrsjs krstajo, dsts pa ss privadi na- ravnemu in prikuxijivswu krš¬ enju. irmedju naMtiiiM radaea svojik. Ornaöeni ss cilj pnöke skole mors najbolje xoluöiti tjelovjer- bom; ra to su ju punim pravom uvrstili msdju ucsvus prsdmsts u puckiii Zkolak. blekoji ss do- ista tjelovjerbi u puökik skoiali na ssiu protivs, veled, da imaju ssoska djsca dosta priiiks uvj sr¬ kati ss u trcanju, skakanju i inom rarvijanju svojik tjsissnik sila; ali oni ns promiZljaju, da js djelatnost njikovik miZiea ne- podpuna, ts da ir toga irvirs obicna nespretnost i tromost ssosks djses. l^eka ss dakis proti vniei tjelo- vjerbe uvjsrs, da samo tjsio- vjerba djslujs skladno i blaFO- tvorno na rarvitak svik kolikik uda, pospjeZuje rdravljs i lcriepi tisio, a tim da postaja pojedina uda Fikcija, takse ss i brre krecu, a diete privikns narav- skomu i pristojnemu drranju. Ir tsk teissnik svojstsv pa irvira vsssia in rivakna cud, ki äaje dečku potrebno eilest in vrtrajnost pri delu. Ir ovik pak tjsissnik svoj- stva niös vsssia i kadra cud potrsbita prurivost duka i ur- trajnost u radinosti. Hie manj pa ni rnamenito vrFojo mladeniča to, da si pridobi v telovadnici öuvstvo ra ^d ju pokornost tsr da ss vauöi brrdati same F a ssbs. krav 2ato, Ker j s tsio vadba v ljudski soli vrFojno sredstvo, ji us mors Oä ne luau^'6 2valli6uit08Li ra urgoj mlsdida jsst, sto si na vjsrbaliZtu stiös öuvstvo ra rsd i stSFu, i Zto ss na vjsrkaiistu uci sam sokom vladati. Uprav j er js tjslovjsrba u puekoj Zkoll urZojno sredstvo, ns mors joj 17 259 biti svrba, da bi vzMjevala spretne in dovrsono telovadee, clä, celo opuščati jo pri Zimna- stisnib vajab v ljudski soli vse, kar jo nepotrebno in prisiljeno. Zato naj učitelj odbira vaje z najvoejo opreznostjo, opiraje se pri tem na omenjeno svrbo in ua to, kar se more v vsaki soli doseči po njeni uredbi in po ujenib sredstvib. 2 ozirom na dejanske vnanje razmere, katere na ljudskib solab v krimorji nikakor niso ugodne telovadbi, zaukazujejo vasi ueni uaerti redne in proste vaje in iZre za nižjo, srednjo in višjo, K vaje na spravab le za višjo stopinjo. Redne vaje imajo negovati euvstvo za red, lepoto in vza- lsmnost, proste vaje pa vaditi telo, da se pokorava volji; zato so tudi te vaje prikladne na V8aki ueni stopinji. Vaje na spravab M, z katerimi se ima krepiti telesna moe, jaeiti srčnost, pre¬ udarnost in zavednost, so bolj primerne za ono dobo, v ka¬ teri so otroci telesno in du¬ ševno že bolj razviti, ^ko tedaj 8ula nima potrebnib sprav, ne urore doseči j e dne najbistvenejsib telovadnib svrb. biti svrba, da iz pueke skole izadju izvrstni i savrseni Kim- nastiei, vee se iz gimnastiskib vježba u puckoj skob mora iz¬ pustiti sve ono, sto je suvisno i prisiljeno. Zato se imaju vježbe naj- veeim oprezom odabirati i oba- zirati se prj tom na oznaeenn svrbu i na ono, sto se u svakoj skoli po njezinu ustrojstvu i njezinimi sredstvi polueiti može. Obzirom na postojece vanj- ske okolnosti, Koje u puekib skolab u brimorju niesu niposto tjelovježbi povoljne, propisuju nase ucevne osnove redovne i proste vježbe i iZre za niže, srednje i vise, a vježbe na spravab samo za vise razrede. Redovnimi se vježbami nje- guje suvstvo za red i Ijepotu i uzbudjuje zajedoieki dub, a pro¬ stimi se vježbami postizava to, da 86 tielo posvema pokorava volji; stoZa i jesu ovo vježbe prikladno svakomu stupnju ob- uko. Vježbe pako na spravab, kojimi 86 jaöi tjelosna snaZa i umnožava srcanost, opreznost i pri8utnost duba, prikladnij6 su za ono doba, kad su vee djeca tjolesno i duševno razvijenija. ^ko li daki6 N6ka skola noma potreditib sprava, ne mož6 do- prieti do najbitnije svrbo tjelo- vježbe. 17* 260 Lei den bestellenden I'urn- einriedtungsverdältnissen au den düstenl ändiseden V oldsseduleu ist 68 von groüer ^Viedtigdsit, dass die diesem Onterriedts 2uge- M6886NS 2eit vollständig aus- geuutüt werde. Der dedrer ge- wülme dader dis 8cdüler gleicd vom sintänge, sied 211 den Ord- nungs- und droiubungen rased und obne Zeitverlust auLusteden, gebe auk Oie bei den Übungen vordommsnden sedier aedt und lasse sie soiort verbessern. Lr ueiuue dader einen soleden 8tand- pundt eiu, dass er feilen 8edüler genau beobaedten und dass aued idn heiler 8edüler seden könne. Von 2eit 2u 2eit sede er sied Oie übenden 8edüler aued von der Ivedrseite au, damit idm deine ksdlerdakte 8tellung und ^.usküdrung entgede. 2ur Ver¬ meidung der /.sitversäumuis und iür die drdaltung einer strengen Ordnung im lurnen ist aued die Ilekedlertdeilungsweise ssdrwied- tig. Oer llekedl sei dürr: und laut, mag er nun die Übung an- dündigen oder die Vustüdruug derselben anordnen. Der Vusküdrungsbekedl werde mit erdödter 8timme ausgespro- eden. 2wiseden dem ^nkündi- gungs- und Vusküdrungsbekedl lasse der dedrer eine der 8edwie- rigdeit der Übung angemessene I'ause sintrsten, damit die 8edüler ^um dlacddendsn 2eit ünden. Hie- dei dulde er es niemals, dass sie die Übung ausküdren, eds er den vollständigen Leledl ausge- sproedsu bat. dür die ausxu- kulirenden Übungen gebe er den Oousiderate le eireostan^s esisteuti, in katto di palestre di ginnastiea, presso le seuole po- xolari del ditorale, e di somma importanra, eds il tempo asse- gnato per questo insegnawento venga iwpisgato in modo da trarne il massimo possibile pro- titto. II maestro abitui pereiö gd j seolari gia dal prineixio a di- > sporsi ad' esecurione degli eser- ei-ü d' ordine e eorpo liboro ra- pidamente e senra perdita di tempo, kaeeia atten^ione agli errori, eorreggendoli all' istante. V tale seopo disogua ed' egli si ponga dovs gli sia possibile di vedere ogni aldevo e di sssere veduto da tutti. Di Mando in cpiaudo sorvegli 1' eseeurione anede dal lato opposto alla krönte i degli seolari, perede non gd skugga ciualede sbagdata posi- -!ione od eseeu^ione. ?er evitare nella ginnastiea la perdita di tempo, eome pure pel manteni- mento d' un ordine rigoroso, e assai importante il modo d'im- partire il eomando. lasso sia breve e körte tanto per l' avver- timento quanto per l' eseeu/ione d' un eseremio. Il eomando d' esseu/ioue venga pronuneiato eoneisamente e eon voee piü alta. Il maestro kaeeia tra il eomando d' avver- timento e qnello d' eseeu/ione una pausa eorrispondente alla dikäeolta dell' essroi^io, akdnede gd aldevi abbiano tempo di pevsare. dlon toderi porö giam- wai ed' essi eseguiseano l' eser- eirio prima ed' egli abbia pro- nunrdato il eomando completa- mente. 8egni il tempo per gd 261 Larmere na ljudskib šolali v krimorji rabteva^o glede poduka v telovadbi, da 86 cas, ki Is od- loeen temu predmetu, porabi do dobrega. Učitelj mora tedaj re precej od raeetka otroke privabiti na to, da 86 ra redne in proste vaje iiitro in neutegoma posta¬ vijo v vrsto, in pariti mora na vsak pogrešek v vajab ter Za precej popraviti, Oadi tega naj se vstopi tako, äa more torno nadrorovati vsako äste, a da tudi otroci vidijo njega. 8tanje puekili skola n krd- morju glede obuke n tjelovjerbi rabtieva, da se vrieme, toj obuci odredjeno. podpuuoma ircrpi. Učitelj mora dakle ved s pocetka djeeu tomu priučiti, da se ra redovne i proste vjerbe brro i berodvlaeoo u red stave; ra tim mora pariti na svaku pogrjesku u vjerbab, te ju od- mab popraviti. Ltoga neka ra- urme mjesto, s kojega more svako diete točno nadrirati, a da i djeca njega vide. Večkrat naj pogleda otroke tudi od radaj, da vidi, Se se katero dete ne drri prav ali slabo irvrsuje vajo. Oa se ne trati das, a vendar strogo vrdrruje red, k temu mnogo pri¬ pomore pravo in toeno rapo- vedovanjs. Napoved mora biti kratka in glasna, bodisi da vajo napoveduješ, bodisi da jo ra- povedujes. Napoved ra irvrsitev irgovarjaj s krepkejšim glasom. Ned rapovedjo ra napoved in r:a irvrsitev bodi prenebljaj, pri¬ meren teravnosti vaje, da otrok more premisliti, kaj mu je storiti. ?ri tem pa učitelj ne sme nikdar dopustiti, da bi otroci prej irvrsili vajo, predno on ne irreSe ukara. 2a vaje, katere se imajo irvrsiti, se narnani takt, toda se ne sme preveč šteti, niti 8vako toliko neka djecu i straga pogleda, da mu ne ir- bjegne, ako se Koje diete krivo drri ili vjerbu slabo vrši. Oa se vrieme ne trati a red strogo ur- drri, tomu puno doprinosa pravo i toeno rapoviedanje. Rapovied mora biti kratka i glasna, bud da se vjerda samo najavlja, bud da se vršenje iste naredjuje. krovedbena rapovied mora se krepöijim glasom irgovoriti. Ir- medju najavnoga i provedke- noga naloga neka bude stanka (paura) primjerena poterkoSi vjerbe, da si i diete urmogne premisliti, Sto mu valja Siniti. pri tom ne smije ueitelj ni- kad dopustiti, da djeca vjerbu prije provedu nego on posvema rapovied irreee. 2a vjerbe, Koje se imadu irvrsiti, narnani se takt, ali se ne 8mije odvise ni 262 labt M, vodei jsdoeb alles überüüssige 2ablen und Xurulen oder Dändeblatseben nu vermei- den ist. Li n blokes labtsebvingeu mit kinom ^.rwe fördert aucb dis ^ulmerbsambeit der 8cbüler rur Legelung der Übung. dede Ordnungs- und Lrei- übung ist übrigens uiedt nur von den 8ebülern im gleieben lempo und iu dor festgesetzten 2eit, also xünbtlieb, sondern aueb genau, indkw niebts veggelassen und niebts binrugsfügt vird, uud ensrgiseb 2U voll/ieben. Lebler iu dor ^.usfübrung der Übungen verden am dosten dureb noebmaliges Vormaeben, Lespreeben uud Xaebniaeben- drsskii dsr Übung korrigiert. ^.n bindbeben Lpielon nebme der Debrer selbst ^.ntbeil. Vies vird seinem ^nseben und seiner ^'ürde niebt abtragbeb sein, vielmebr die Lnbängliebbeit uud Liebe der Linder ,?u ibm er- böbeu. Lei den Lerätbübuugen ent- kalte der Debrer seine volle /Vul- merbsambeit uud unterstütze die -8ebüler naeb Lotbvendigbeit, damit ja deiner einen 8ebaden erleide, ^ueb unterlasse er es niebt bei sebvierigsren Übungen altere 8ebüler riur Unterstützung Skbväeberer 8ebüler beran^u- erieben. Damit die ^ustübrung der Übungen den 8ebülern immer leiebter verde, lasse er es an der Wiederbolung derselben niebt tdbleu. Anstrengende Übungen sind am 8ebluss6 dsr 8tunde essreir! da eseguirsi, evitaudo pero il eontare e gridare, le battute delle mani ad ogni supertluitä. bin 86mi>liee slaneio del brae- cio, katto a tempo, promnove ancbe l' attenrione degli albevi per l' esseurione ordinata del¬ l' esereimo. Del resto, ogni esereirio or- diuativo e a eorpo bbero dev' es- sere eseguito dsgli seolari eon energia, nel giusto tempo e eoa la stabilita caden^a, dunque pun- tualmente e sen^a omissioni od aggiuute. Drrori nell' eseou^ioue degli eseroi^i veugono eorretti wo- strando e spiegaudo aueora uns volta, e faeendo ripetere l' eser- eirio. Il maestro prenda parw attiva ai giuoebi degli allievi. Oio non seema punto la sns autoritä, auri aecresce 1' attae- eameuto e l' amore dei t'aucinlli per lui. Il maestro spiegbi durante le esercitamoni agli attrerri tutta la sua attenxioue, e aiuti Zli seolain seeoudo il bisogno, aoeioe- ebö nessullo si kaceia male. Lgli non tra8euri pure cli iniriare gli seolari piü uvam 2ati in eta ad assistere i M deboli negli esereiÄ piu ditdcili. ^.ktinkbe l' esseu^ione degli eser- eirl riesea sempre piü lbeiw, provvsda per uua frequente n- peti^ione dei wedesimi. 8i o"- tino essroirl katieosi al terunue dell' ora. Il maestro ebiudL 263 upiti, uiü 2 rokami ploskati. Lko 86 takt uäarja Is 2 roko, tsäaj tuäi uesnei bolj pa2ijo, 6a pravilno i2vrZs vajo. 8iesr pa morajo uesnei i2vr- Zsvati in rsäne iv proste vaj 6 vs Is toeno t. j. vsi k krati m vsi jsänako v äoloesnsm easu, tsmvse tuäi čvrsto in natanko, tako äa 86 nie ns spusti, nie ns äoää. koZrssks v i2vrZsvanji vaj najbolje popravljaš 8 tsw, äa vajo Zs jsüsnkrat pokaZsZ, ra^jasniZ tsr jo äaZ i2vrZiti v novie. Dobro js, cla 86 otroskib igsr uäslsZi tuäi ueitslj. ^jsZovi vs¬ tavi in easti to ns bo eisto niä skoäovalo, ampak Zs poviZa ss uäanost in Ijub626n otrok äo vjeza. Dri vajab na 8pravab boäi possbno pazljiv in otrokom po- wagaj, kolikor js trsba, äa ss kateri ns poZkoänjs. 2a tsLjs vajs oärsäi bolj oärasls nesnes, äa pomagajo svojim slabsjsim tovariZsm. Da uesnei vsäuo lagljs ir- vrsujsjo vajs, naj jib vsekrat Konavijajo. IlsLkib (napornib) vaj ns LMsjo äslati proti Konen urs. Ko Koueani nri ueitslj 2apovä, brojiti ni äovikivati ni rukama pljsskati. ^.ko 86 takt näara samo madanjsm ruks, taäa i uäsniei viss pa2s, äa vjsZbn pravilno vrZs. D ostalom morajn ueeniei svaku, koli rsäovnu, toli proštu vjsZbu ns samo jsänakomjsrno, äakls toeno u oäreäjsno vrisms, vse i potanko i krspko i2va- äjati, tako äa ss niZta ns irpusti niti ns äoäa. DogrjsZks u i2vaäjanju vjsLba, najbolje äs ss irpraviti tims, äa ss vjsZba opst poksZs, rarjasni, pak s nova i2vsäs. Dobro js, äa koä äjstinjib igara i ueitslj uösstvujs; to ns es biti nipoZto na uZtrb njsgovu uglsäu i äostojanstvu, äapaes povsäat äs oäanost i ljuba> äjses prsma njsmu. Koä vjsžbS na spravab valja äa ueitslj Zto po2orniji buäs 1 äa äjeeu u koliko trsba poäu- pirs, äa ss nitko ns orlsäi. /ato mora, osobito koä potsLib v^62ba i oäraslijs uesuiks po2vati, äa 8vojs slabijs ärugovs poäpo- M32U. ueeniei vjsZbs 8vs to lakss i2vaäjaju, trsba ib essto opstovati. Mxorus vjsLbs ns swpu ss provaäjati prsma Konen sata. Xa svrsetku sata 2apov^sält es 264 niebk snln88ig. Oer Osbrer be- 8eblie6e ^'ede 8tunde damit, dn88 er die Lebüler auseinnndergeben, 8ieb nnlcleiden, pnnrvei86 nnk- 8t6llen und sodann geordnet nb- mnsebieren lässt. Ver Olnterriebt im Onrnen geben vili, muss 8ieb des gnusen Öbungsstoübs bemnebtiget bnbsn und eine dem Liter der Linder entpreebende Verbindung der Onrnnbnngen kür jede stunde sn treffen vissen. 2nr Lrleiebterung dieser Lnk- gnbe und bsbnk8 einer s^veek- entspreebenden Lrtkeilnng des Onrnunterriebtes benebte der Oebrer nveb folgende Oesiebts- xunbts: ogni orn kneendo rempere In korinnsione, neeioeebe gli seo- Isri PO88NNO V68tir8i s poi di- sporsi 8u dne üle per abbnndo- nnre il locnle in perfekte ordine. Oolni ebe intende impnrtirs 1' istrnsione ginnien, deve PO886- dere tntto il mnterinle d' in- segllnmento e dev' S88ere in grndo di potersi kormnrs, per ogni orn, le eombinnsioni degli esercisl ginnn8tiei eorrispondenti nli'etä, dei knneinlli. Oer kseiiitnre nn knie eompiko, e per imxnrkire O in86gllNM6ntc> dslln ginnn8tien corri8pondenke- menke nllo seopo, il mne8iro 08- 8ervi nneorn 1s 8sgnenki regele: 265 da nai 86 otroei ra2idoio, ob-! uöitoli, da 86 choea ra2idiu, ioeojo, po dva in dva uvrstö in obuku, po (Iva j dva uredo i tako odido^o. tako otid^ir Ldor bv66 u8p6Zno ueiti t6- lovadbo, 86 mora v tej stroki prei sam popolnoma izuriti, in 2iiati mora, kako ^6 odbirati in ra^ro- jati vajs 2a vsako uro, in kako pb ^6 2dru2iti, da bodo uajboh primern6 otroški 8taro8ti. Da 8i uöiteli to naioZo olaM, in da ttzlovadbo uamomi primarno uei, naj pari na aladaca pravila : l'ko boöo da U8p^6sno xodu- eava u tjalovjoLbi, mora da 86 prijo 8am u toi struei podxu- noma uvjaLba i da 2a 8vaku uru umh'o odabrati i rarroditi omi skupiuu vjeLba, kopa dioti- nioj dobi uajboiio odZovara. Da 8i ovu 2adaeu oiabkoti, ta da tioiovjoLbu na sbodau naöill poduöava, troba, da uöi- tali p»2i ua 8Üod6ca pravila: 266 1. Der kurnplau, die kurn- oder Oeratdordnuug soll derart verkässt sein, dass in einer ge- wissen Reids von kurnstunden dieselben Oerätde und dieselben Übungsarten, letztere in einer entspreedendsnkortentwiekelung wiedsrkedien. 2. Lei ^uswadl der Übungen ist vorderrsedend darank ^u seden, dass niedt so sedr die sMematiseds Lntwiekelung einer bestimmten Übungsart an einem oder niedreren Oerätden, son¬ dern vielmedr die Lurodbildung der gesammten Nuskulatur an- gestrebt werde. 3. Lio kur die unteren ^lters- elassen ruuäedst notbweiidjgen und nütrlieden Übungen daden sied mit den beiteren Übungen oder dem Lpiele in der kurnreit xu tdeilen; und es sollen insbeson¬ dere die Ordnungsübungen, weil sie die ganre ^.uimerksamkeit der 8edüler in ^.nsprued nsdmen, mit diesen ^lterselassen nur Kurse 2eit vorgenommen und dured die wedr deiteren kreiübungen im 6 eben, Lanken, llüptbn u. s. w. dis sur dalbon Lurnseit ergänzt werden. 2ur Lrdüdung des rd)'tdwi- seden Oeküdles, sowie des Sinnes kür Geselligkeit können aued Liededen gesungen werden. Hek- tige Lewegungen und anstren¬ gende Übungen sind jedood nie¬ mals mit Oesang ^u begleiten. Oerätdeübungen müssen immer mit kreiübungen eingeleitet werden. 1. Il piano ginno-didattieo ed il turno degli attre^Ä devon» essere eombinati in modo tale, ode do p o un determinato nuinero di ors si ritorni agii stessi at- trer^i, e si ripeta la stessa speeie di esereirk in ordine progressiv». 2. Xel kare la seelta degli esereirl si eeroderä, anÄtutto di promuovere lo sviluppo di tutto il sistema muscolare, senra vin- eolarsi ad una sueeessione di una determinata speeie di eser- eiri ad uno o a piü attrsrri. 3. ldli eserei^i ede sono di prima neeessitä o utili agli allievi delle elassi inkeriori, saranno da alternarsi nella stessa ora eon quegli esereirt ode otlrono mag- gior diletto o oon giuoedi gin- nastiei; gli esereiri ordiuativi ede riediedono tutta I' attenrione degli allievi, si limiteranno a poedi minuti, e vi si surrogde- ranno per una meta dell' ora gli eserei^! a eorpo libero, quali O maroia, la eorsa, il saltellare eee. ker elevare nei kaneiulli il Sens» del ritmo, e il sentiment» della sooievolerra, si kaeeiano eantars delle pieoole eanroni. lllovimenti eoneitati pero, ed esereirl katieosi uon si accom- pagnino giammai eol eanto. 6lli eserein! a eorpo libero preee- dano ogni volta gli esereir! »Zli attrerri ginnastiei. 267 1. Doni naört 2a telovadbo ja rod, xo katorom ss imajo rabiti 8prav6, mora biti tak. da 86 PO določenem številu ur I8t6 vajo ponavljajo na istib spravab v napredovalnem redu. 2. Kadar izbiraš vajo, ni troba toliko glodati na to, da 86 ubenci izurijo v doloeonib vajali na god¬ ili ali ves 8pravab, kolikor na to, da 86 jim eolo misiejo krepko rar vije. 1. Ilcovna osnova 2a tjelo- vjoLbu i rod, po komoro 86 rab6 8prav6, mora biti takov, da 86 p08li6 stanovitoga broja ura opotuju na i8tib 8pravab i8t6 vjosbo p08t6p6oo naprodujue. 1. II izbora vjeLba ii6 tr6ba pariti toliko, da 86 uconiei uvjos- baju u porabi 8prava, koliko da 86 ra^vijo cikli mi Zibu i 8U8tav. 3. Vaje, ki 80 rolo potrobno ali Kori8tu6 mladim uceneem, .jo irmonjavati v i8ti uri 8 Kratkoca8nimi vabami ali pa 8 telovadnimi igrami; po8obno redno vajo, katero rabtovajo vso pazljivost U66U06V, naj tra- .jajo lo malo minut tor naj 86 nadomo8t6 ra polovico uro 8 pro¬ stimi vajami, kakor n. pr. 8 bojo, tekanjem, 8kakanjom itd. 3. Vjerbe, najpotrobitijo i najkori8tnij6 pitomcem nirib rar- roda, valjat 66 irmjenjivati u i8toj uri nabavnimi igrami; ro¬ dovno vjoLbo, pri kojib treba da pitomci dobro pare, trajat 66 malo casaka to 66 86 ramio- niti ra po uro pr08timi vjorbami kao sto jo 8tupanjo, treanje po- skakivanjo i. t. d. Da 86 povrdigno uLoneom euvkitvo 2a ritem in drurnost, so 8mojo poti kratko p68mico. ueonci naj no pojo nikdar, badar 86 gibljejo naglo in 8 8ilo, kadar izvajajo torke vajo. Drodno rasnd telovaditi na 8pra- ^b, naj izvajajo pro8t6 vajo. Da 86 dj6ei poveča euv8tvo ra ritam i 8mi8L0 ra drurovau sivot, mogu 2a laksib vjosbL pjevati i pj68mieo. Lada 86 pako naglo kroäu i naporno vjosbo isvadjaju, no 8miju ui- kada pjovati. Drijo nogo 1i 86 pocmu vjosbati na 8pravab, mo- raju i^vadjati pro8to vjosbo. 8 'n n.8 dL ^2 cu 8 6 269 4. Izbirati ,jk taks vaje, äa jib izvrsulejo, ako j6 mogoče, Ii krati vsi učenei ali vsaj tret- jina ali četrtina vseli učencev, in take, äa j ib morejo, izvzemži ne¬ katere, izvrševati vsi učenci. 4. Vježbe imaju se tako iza- birati, äa svi pitomei, ako le moguee, ili bar treeina njil> iti četvrtina zajeclno raäe; valla pak, äa bnän takove, s malimi iznimkami äa M može izvršiti svaki oä njib. 5. Olsäati til« nato, äa se učenei z veänim ponavljanjem Mine in iste val e ^li pa z veäno rabo iste sprave ne utrmlijo ali ne naveličalo. 6. Vko l« kaka vala težko umljiva ali se ne ää lebko iz- vrZiti, nal učitelj ne sili učencev, äa lo izvrže. Z. kaziti treba, äa se äle- čaei ne utruäe i äa nlim ne äo- äosaäi prekowlerno opetovanje iste vježbe ili uporaba iste sprave. 6. Laä le vležbu potežko razumleti ili izvršiti, ne če uc.i- tell strogo zabtievati, äa lu ueeniei izvrže. 7. Vse one vale ali igre, ki učence preveč utruäilo in raz- ärazijo, le izvalati lako previäno in le toliko, äa se nibče ne pregrele ali xreblaäi. 7. 8ve vježbe ili igre, kole učenike preveč umore i raz- clraže, moraju se obavllati ve- oma oprezno i tako, äa se nitko ne pregrije, te ne preblaäi; konačno. 8. Otrok, ki si le preä krat¬ kim zlomil kakžnikkost ali pa več¬ krat izvinil kak člen ali le kako clrugače težko xoZkoäovan, n. pr. če le počen ali če pri težavnem gibanli ne more äibati, če mu utriplje sree, ali če ga boäe, če se mu vrti v glavi, ali če le imel večkrat opasna vnetja n. pr. srea, plluč, trebuba, mož¬ ganov, obraza itä., sme izvalati Is 8. kitomae, koli le slomio kakvu kost ili kolemu se čssče kola kost spabne, ili koli nile u obče čitovat; kolega za silna gibanla prša zabele ili mu sree tuče, ili ga boäe ili mu se vrti u glavi, ili koli le imao uzpa- lleno sree, pluča, trbub, mož¬ gane, lica i t. ä. neka obavlla 270 lrranlrbeiten, 2. L. cles Lerr6N8, der Lunge, dk8 Llnterleib68, de8 Oebirneu, 6tz8iclit68 u. s. v. durebZemaebt Kat, der bann nur aut auedrüelcliobee Outbsiken 6M68 turllver8tälldiA6n ^rüte8 211 A6>vi88en leiebteren lurnübunZen 2UZela886n verden. /-) Leim lurnunterriebte in Nädeb6ll8ebulen eind ru unter- 1a886N: 1. Lei den Lreiübungen: die Öbungen im Lein8pr6lt/en, Orät- 8oben, ra8eben Lumpk8ebvinA6n und Lumptdreben, «las bobe Lpringen, da8 tlüpten in der tieten Lniedeuge u. 8. ^v. 2. Lei den OrdnunMübunMn: da8 bettige 8tampken beim Labt- Mbeu und Laktlauien, un8ebone8 llupten beim Ilopuen, 8ebotti8eb- büpken, OaLoppieren, keiner da8 Lilden von militäribeben 2üZsn und allen in v. 4. Lei den 8ebv6lm8tanMn und 8ebvebebäuM6n: alle 8tüt^- nnd 8it/arten im 8eit8it-! oder im Loeb8tands, oder mit 80N8ti- 8 en nnpn886nden Leintbätig- beiten. 5. Lei den vngreebten IdanZ- leitern: da8 Liegeb angeln ^eder .4rt von und an Ort. di bn88oventre, al cervello, alla taeeia eee. non xoträ 688ere NMW6880 ebe a determinati 68er- eir! kaeili, dietro 68pre880 purere di un medico 68perto in gin- na8tiea. XeU' in86gnum6llto della Zinna8tiea nelle 8euole kemminili, 8i ometternnno: 1. Lra Zli e8eroie! a eorpo libero: quogli u gambe divari- eute in avanti s di iianeo, il pisAsmsnto e la rotu^ions raxida del bu8to, il 8ulture in ulto, il 8altel1are eon aeeo8eiumento com- pleto eee. 2. Lra Zli 68ereiri ordivativi le buttute troppo torti nel pa88O eaden^ato e nella eor8a oaden- sats, la torm anione di 8obiera- menti militari, nonebe tutte le evoluöioni di qn68ta natura. 3. Lra Zli 68ereiÄ von ba- 8toni scanne, baeebette) il pa8- 8aZAio alternato delle Zambs oltre il ba8tone, del pari obe tutti Zli S86rci^i di picea al pO8to e dal po8to, e 1' U8O del ba8tone di kerro 0 delle manette nelle varie xo8i2ionj d' a88alto eec. 4. ^.Zli L88i d' equilibrio alle pertiebe sd alle travi d' erin»en: do8 8turu>boeb8i)rillg6n, do8 Liet- 8MMg6ll, 80VU6 14. do8 8tob8pringen über die 8pring8ebunr oder vom boeb- g68tellt6n 8turmbrett u. dgl. 18. Übungen im Liegen: out Notrotzen und 8trobmotten 2. L. Kölzen, lirieebeu, Überpurzeln 8ind unzulö88lieb. 16. Lei den Übungen und 8pielen im N'erteu und Longen, Hoben und Lrogen, sieben und 8ebieben 8ind olle mit ^Vett- kompken und wildem üorum- rennen vorbuudonon, überdoupt olle die zorte ^eibliobkeit ver- letzsnden ou8zu8ek1islZen, und bot Model' l.ebrer wobt dorout zu oebten, boi derlei Übungen und 8pielell die pödogogi8ebe Liebtoeknur uiebt ou8 dem ^.ugs zu verlieren. Der Lebr8totl, der on tunt¬ un d 86ob8elu88inen 8ebulen zu bebondeln kommt und ou8 wel- eon volteggio ovonti e dietro Io moui, il P088oggio doll' oppoggi» delle moni e dei piedi nello 8O8p6N8iON8 8 8imili. 12. zVllo 8borro tutti ZU eoer- eizl, od eeeozioue dello 8O8peu- 8ione e dello tro8loeozione o broeeio te8s od o broeeiL ile886, dell' oxxogZio 6 dei 8olti in oxpoWio, e dello. 6e88ion8 e dello 8tsndimento delle broeeio nell' oppoZZio delle umni allo 8borrs. e dei xiedi u terro eee. 13. ^l xonte d' U88olto il eor- rere 8ul xonte d' O88olto molto erto, od il 8olto in bo88o, eows xure, 14. i 8olti eoU' r>8to oltre il eordino oppure dal xonte d' O8- 8olto molto olto eee. 15. 6li Wereizi a eorxo 8U- pino o xrono 8u moterozzi 6 8tuo,je p. e. rotolnr8i, eo.mmino.re curponi e eaxovolZer8i. 16. Dro »li 68sreizi e Ziuoebi eon8i8tenti nel Zetto, nel xiglio.re, nell' alzore, nel portore, nel tirors e 8j>ingsro 8i 68eluderö Io goro ed in Zenerole tutti gli 686reizi ebe non 8i oddieono ol- l' indole muliebre, mentre il mo- 68tro nell' introMöndere 8imili 68sreizl e Ziuoebi proeurerö. di non perdere di vioto. lo meto. pedoZoZieo. Do moterio d' in86Aiuun6llto do trottor8i uells oeuole di ein- que o 8öi clo88i, dello quol moteiuo 275 prokocl 12 oporo v leži v vesnn «poro. 12. Ra drogu: vso vaje iz- vzemsi 8tognjono in skrčene vos o in veskanja stransko oporo, oporskega skoka in upogibanja rok v loži. rukom, prioIa/ s upora o ruko i noge u uMov vis i sto M tomu slično. 12. I7a prosi svo vježbe osiin visa i promjestaja raztognutimi i skreonimi rukami, upora i Sko¬ kova s uporom, to krčenja i sto- zanja ruku, upirue so rukami o preeu a nogami o /mulju i t. d. 13. kri uaskakovaluom mostu: previsoko iu prenizko skakajo, lakisto 14. skakanje s palico coz skakalno vrv ali pa eez pro visoko postavljeni naskakovalnimosti.t.d. 15. Vaje v logi: na slamuieab in stotak, n. pr. valjati so, pla¬ ziti so, kozle preobražati. 16. kri vaj ali in igrali , pri katorili so učenko mečejo in lovo, vzdigujejo, prenašajo, vlačijo in prerivajo, jo izključiti vsakatoro poskušanje in tekmovanje in dir- jabanjo in v oboo vso vajo, ki no pristojo nožnemu ženskemu spolu. Lploli naj pazi učitelj pri vsok vajali uapedagogiena pravila. kleno gradivo za potoro- in Zostororazroäno sole, iz katerega naj o (Id ero, kakor smo že ome- 13. Lkakanjo na jurisaljki vooma strmoj, i skok u nizinu, kao takodjer 14. skokovi sa palieom preko užota ili s jurisaljke vooma vi¬ soke i t. d. 15. Vježbe uzuasko i polo- cljieo na slamnjaeab i sturak n. p. valjkati se, koäiti eetvoronožico i prekopitivati so. 16. Izmedju vježba i igara sastojeeib u Karanju, u bvatanju, u äizanju, u nošenju, u vusonju i odrivavanju izpustit ee so na- tjeeanjo i u občo svo vježbe, kojo ns odgo varaj u njožnoj na¬ ravi ženskoj. Učitelj co so brinuti u oboe koci svili vježba i igara, da mu buclu uviok pred očima uzgojua pravila. kleovno gradivo za potoro- i sesterorazredno skolo, iz kojega, kako so jo ves opazilo, moraju 18* 276 edem äie Ledrer-Oonterenren, respeetive äie Fedulleiter äer niederer orAnnisierten Ledulen, vie sedon nnZeäeutet vmräe, eine ^usvmdl 2u trotten dnben. ist toiotznäer: I. Ledudndr. Orllnung8übung6n. — LiläunA äer Leide — LiedtunZ — Lud- lunZ — VervnnäiunA Kiner dinn- denreide in eine Ltirnreide mit- telst ^/4 ^VenäunA — Zerstören unä >Vieäerderstelien äer Leide — Oeden in versekieäenen Lied- tuu»6N — /Vutsttzilen in 3 oäer 4 Leiden mit än^venäunA äer ?u einer einzelnen Leide Zedrnued- ten LeveZuuMn. froiübungon. - (^4u Ort nnä in ottener ^utstellunA) Orunä- stellunZ — Lintnede LevegunZ äer Olieäer nnä Oelenlre im Lteden — Hupten nut beiäen Leinen. Lurnspiele.— Ortsüdliede unä sonst eintnede LeveAUUASspiele. II. LetnlMlne Oränungsübungen. — ^Vieäer- dolunA unä LillüduuA äer ein¬ zelnen Olieäer unä Leiden äes Reidenkörpers vie im Vorjndre, odne Zndlen — Oeden in Lndt unä mit Oleiedtritt — Lnuten mit Lreitritt mit Lindnlten äer Leide. I^reiüdungen. — LrnmiterunA äer ÖbunAen äes Vorjndres — VerdinäunMn von ^rmstellunAen rum Meile nued von Ort. lurnspiolo. avrnnno än tnre i äoeenti äelle seuole minori, rnceolti in eon- terenrn, e i äiriZenti äelle seuole äi unn ein886, eome tu neeennnto, unn sceltn eonveniente, e ln se- Zuente: I. anno scolsstieo. Lserciri oräinativi. — Lor- mn/ione äelln riZn — nUinen- wento — eontatto — trnstormnre unn dln in unn riZn meäinnte '/4 äi giro — rompere e rieom- porre la riZn e In dln — mnreisre in vnrie äirerioni — sediernrsi su 3 0 4 riZde eon npplicn^ioni äei movimenti impieZnti per uns riZn soln. Lservirl a oorpo libero — (nl pošto s Ali nllievi sediernti n äi- 8tnn2n).— Losirtoniäipnrtenrn sempliei movimenti äelle membrn e äelle nrtieolnLioni änlln stnmone — snltellare n xieäi Aunti. Kiuoedi. Oiuoedi eomuni nel PN686 oä in Aenernle sempliei giuoedi ginnnstiei. II. nnno sevlsstico. Lsercirk oräinstivi. — Lipe- tirione eä esereitnrione äelle singole riZde e die äello sodie- rnmento eome nell' nnno preee- äente sen/n numernräone — mar- einre in enäen^n eä nl pnsso — eorrere n pnsso lidero eonser- vnnäo pero l' nllinenmento. ^8kroirl a oorpo liboro. — ^mplinmento cleZli esereirl äei primo eorso — eomdinnmoiii eolle posimoni äelle drneein, eseZuen- äoli in pnrte nnede wnreinnäo. 6iuovdi. 277 M, učiteljske skupZeive, oziroma, voditelji MM sol to kar bi so dalo učiti na dotienib solab, jo sledeče: učiteljsko skupZtine, dotie.no ravnatelji wo iije rurrednib skola, potrobite odabrati, jest ovo: I. solsko leto. sledne vajo. — Redanje — uravnavanje — dotiku — pre- meseanje boenib vrst v čelne s 1/4 okretom — ra?bod iu nastop V vrsto — dojOUjO na ENO struni — nastopanje v 3 uli 4 vrsto in premeseuuje. kakor v joclni sumi. prosto vaje. — Mu mostu in v rurstopu.) — 8toju s stisnje¬ nimi noZami — prosto gibanje udov in elenov v stoji — skak- ljunje 2 obemu noZauia. Igrv. — Igre, nuvudno v do- tirnem kruji in v oboe telovadne Mm II. solsko leto. sledno vajo. — ponavljanje in daljnja vaja posumnib redov in vrst kakor v prejšnjem lotu bre? štetja — dojenje po taktu in ? jednakim korakom — teku nje v vrstab, a ne po taktu. proste vaje. — Nadaljevanje vaj I. razreda — Ene vaje 2 rokami na mestu in mej bojo. Me. I. 8kolskg. goäiiiÄ. sledovne vjerbs. — Redunje — ravnanje — doti raj — pro- mjenjivanje boökib vrsta u čelne su d'4 okreta — ra?la/ni nsstup — stupanjo u ra?mb smjerovib — vrstanje u tri ili eetiri reda uporabom ouib okretaja, koji su so upotrebljavali i kod jednoZa sumoma reda. proste vjerbe. — bia mjestu i u razmaku — temeljni stav jednostavna Zibanja uda i sZlo- bova stoječe — poskok objema noZama. kimnastidke igre.— IZre, obi¬ čajne u dotienoj okolici i tako ve j gre, Kojim je temelj Zibanje. II. Llcolska Zoclios. kledovns vjeLbe. — Opeto- vunje i vjerbe u pojedinib redovib i vrstab sbora kao u predja- Znjoj Zodini bo? brojenja. 8tu- panje po mjeru (taktu) i jedna¬ kim stupajem — slobodno treuuje ostajue ipak u vrstab. proste vjerbe. — Obsirnije se i?vadjaju vjeLbe predjaZnje Zodine. — 8pojovi rukami die- louuee i bodeči. Limnasticke igre. 278 III. Lelnihslir. Ordnungsübungen. — Wen- dungen — Entstellen der Leiden vor dem ltüdrer — ^bstand- nedmen und Ledlieläen in der¬ selben Liedtnng — die Leldon- übnngen des Vor^adres aued mit Lotten. Freiübungen. — Lrdöbte Lor- deruugen, die Dauer und das UaK der Übungen betrelkend — Vsrsediedene Ledrittarten dis 2UM Zusammengesetzten Lodritte (sedieten 8edritte) — Leindrsdeu. lüpfen. — in den ver- sodiedenen Lodiittstellungen — aut einem Leine — e) in tieter Loekstellung — Lumpt- dreden* — Ermüdungen weiter entviodelt. Langes 8cbwungseil.—Dured- lauten — llüpten an Ort — Lpringen über das rudig gedal- tsne Leil. Vurnspiele. III. simo 8cola8tieo. Lseroiri ordinstivi.— Volts— sedieramenti delle die avanti il eapoüla — prendere la distanra e serrare neda stessa dire^ions — gll sedieramenti dell' anno preeedente, sedierando eriandio gli allievi in xiü d' una Lia. klseroiri a oorpo libero. — ^.umentare gradatamsnte la du- rata s il numero degli esereiÄ — varie speoie di xasso öno al möE xasso oomposto (passe a sgdewbo) — volte delle estre- mita. interiori. Lallelisre. — nede varie posirioni di passe, su d' una gamba sola, eon aeoosoia- mento oomxleto — volte del busto* — estendere la eeredia degli eserei^l di draeoia. Oordino lungo. — Lassare ii eordino eorrendo — saltellare al poste — saltare oltre il oordin» termo. Kiuocbi ginnasiioi. IV. Lcdudalii'. Ordnungsübungen. — Meder- dolen — das Linreidungsver- dältnis naed Lotten und Leiden bestimmter dervoivudeben — Lildung kleinerer Leiden dured Leibungen erster Ordnung — Deden und Lauten in versedie- denen Liodtungen — Dreden im Oeden bis ^ur dalben Dredung. Freiübungen. — Versodiedene Lobrittarten bis einseddsLIied ^Viegelaut — LulL- und Lnie- beugen in versodiedenen ilrten. IV. Limo scolLStleo. Lsereiri ordinstivi. — Lipe- tixiono — distinguere eon mag- gior preoisione irapporti d'ordins tra rigde e die — torinaüione di piooole rigde mediante sedie¬ ramenti di priwo ordine — msr- oiare e eorrere in diverse dire- riioni — mareiando eseguire delle volte ool oorpo Lno a mWso giro. kserciri a oorpo libero. — Varie sxeeie di passo Lno inelu- sivameute alla oorsa eon pass» altalenato — Lessione dei piedi e 279 III. sobko bto. »kline vajo. — Okretanje — nastopanje v vrste prod prod¬ ni ko,,, — rarmak in rmak na isto stran — nastopanj kakor v prejZnjem lotu — nastopajo v ravnili stranskib vrstab. proste vajo. — Vaje naj se redoma pomnorujejo glede trd¬ nosti in števila — rarne vaje v boji do sestavljene boje — vrtenje nog. Lkailljanjo: «) v rarnib ko- rsZkik stojali — ö) po jedni nogi — o^) v nirkem počepu — obračanje trupa* — kolebanje s trupom, obširneje vaje 2 rokami. III. Lkolska godlo». »edovno vjorbe. — Okretaji — nastup redova pred prodnja- kom — Karmak i ssstav u istom smjeru — Vjsrbanje u rodovib k tomu jos i vjsrbe u polu- redovib. proste vjorbo. — Vjsrbe valja da traju d ulj o vremena i da se ib urine nesto viZe nego u prodjasnjoj godivi — Karno vrsti koraka do sastavljena (kosa) koraka — vrtenje nogama. Lkakutanjo. — u rarnib koraonib stavib — b) na jednoj nori — u velikom cucnju — ogib trupom* — daljne vjerbe rukama. Dolgu vrvica. — l^podlero- vanje pod vrvico v teku — skak¬ ljanje na mestu — skakanje cer napeto vrvico. Igro. IV. solsbo loto. Dedno vajo. — ponavljanje — natančnejše redanje v krdelcib (rotak) in vrstab — nastopanje v maj bne vrste prvega reda — bojvnjo in tekanje na rarne strani — obračanje trupa mej bojo do pol obrata. prosto vajo. — Karne vaje v boji do tekanja s pouicanjem — rarliino krčenje in steranje nog in kolen (pri deklieab naj se Dugi Konopao. — Krotröa- vanje — skakutanje na mjestu — skakutanje preko napetoga konopca. 6imnasticlv6bkbsum. — ^uktoiZou uud ^dsprinAsn — Oobou in vor8oluod6U6u RiolituuZoll okuo ^uorduuug von iiointiiätiZkoitou 8onlotem v a/s 2 ročno rrvrco. prosto skakanje. — Mdalje- vanje prsjsnjib vaj. kred. — prosti skok na gred in prosti ociskok 2 gredi — k oj a na ra2ne strani, pri kateri naj se ne vpleta drugo Zibanje 2 nogami. Navpična ali poševna lestva.— ?l62anje 2 območnim poprije- manjew. varovna lestva. — Veskanje 2 veejini rarteLaji — V2trajno visenje 2 upognjenima rokama in polabno i2t6gnjeujo rok — menjavanje prijem do četrti roč¬ nega obrata. koce. — Visenje na roeab in pripogibanje trupa 2 upiranjem nog ob tla in kolebanje i2 te nastave v krog — kolebanje naprej in na2aj i2 nastopa —- pomaljanje nog naprej in na2aj na mestu — kolebanje 2 oclpsbom ocl tal, prevračanje 2 odrivom oci tal — tako äa se 20pet stopa na tla* — gn62äo* — prekue in ra2kreka*. Vjerbe palicami. Vugi konopao. — Okreti — 2atrki vanje i odskakivanje i obratno — po dva učenika isto¬ dobno protrkuju i preskakuju — r/erbe prosto skakanje. — Ilsavrsi- vanjs predjasnjib vjerba. vrvno (Ravnoternica). — Na¬ skok i odskok — Hodanje u ra2nib smjerovib al u istom N02- nom stavu. Okomite ili kose Ijestve. — I'enjanje U2 jednako bvatanjs. varite Ijestvo. — Vjeskanje rarrueice — urtrajvi skueeni vis i polagano spuKtanjs — mienjanje bvata vrtec ruku 2a V4. Karike. — Lpustanje, kru- 26nje u visečem osovu — prosuk — nibanje viseÄ rarrueiee — 2amabivanje odtiskom — pre- krenjivanje s mjesta.* — Onierdo* — prekobaeivanje u lebdeäi vis ra/kreeenib nogu*. pleralna prekla. — ?l62anje kvišku okrog prekle 2 2aporednim preminjanjsm nornega sklepa* — IVlotka (druriste). — kenjanje mienjajml sklop nogu i vrteli se oko motke* — vis U2 kretanje 288 MZNUIIMII — LeUASdavA mit ^dstoll und lavZSameS 8evkell. karren. — 8tütL- und Ivnev- 8it2 divter der Rand — «II Ort und mit 8it2W6edse1 — ^.ukev- sitx vor der llavd im lVsedssl mit Ltavd und 8tütr — 8tut^- uvd Leivdewsgungev. (Dieses letztere ist kur Mädedev wsZ- ^ulassev.) — Öderdrsdev aus dem Stands mit ^dstok vom Loden.* lurnspiele. ^.vmerkuvtz. Rur lllädedev sind )ene libunZev, welede mit Ltsrnelisn ds^siednet sind, wsgivüasssn, die mit Oursiv- scdrikt gedruektev Öbungen diuAOMii sind din2u^ukü"6n. Dio öden kür das 5. rwd 6. Keduljadr anZeset^teu Öduv- Z6ii kövvsn dort, wo dis Ledülsr dss 6. Zeduljadres eins eiZeve Olasse dildev, iv der 6. Olasse vviederdolt, mit siniZen sedwis- ri^srsii ÖdunZev auk dsu go- vauvten Oerätdev erweitert und durcd Übungen auf dem kecke:* Ltüt^danZ drustdocd — Dvter- uiid OberarmdavZ — versediedeve DieZedanZartev — Xiederlassen im Ilavgstedev — Reck sedulter- Iioeii — 8tut?slii, Oridweedselv wecdseldändiK — lVecdsel von 8tutr vud 8it^ -— ^dsedwuug vor- uud rückwärts — im DiegedanM av eivem Reine - liVeedseldavZ 8edwinMv, ^ukscdwüvM — llderdredev — RelZevauksedwuug, pertiea* — sospevsiove e movi- mevti eolle Zamds (questi vitimi da omettersi per le kaveiulle) — sospendersi a draeeia covtratte eov ispinta da terra e passare Madatamsute a draeeia tese. parallele. — 8eder8i al di devtro deZli staF^i s passare seduti dietro la mano, rsstando t'srmi al posto e eov trasloea- üious — ssder8i al di tvori dsZli staZZi avavti le maui passaudo altervatamevte vslla starvovs od iv appoogio — appoZZio eov mo vimevti delle Aamde (qvest' Ul¬ timi da ometter8i per kaveiulle) — eapovolta eov i8pivta da terra.* Liuocki ginnsslici. O88srva2iove. Rer le kau- eiulle 8i omsttersuvo Zli essr- eDi seZvati eoll' astsriseo, s s' aMuvMrauvo quelli 8tam- pati iv eor8ivo. 6U essreiüi sopra ivdieati per il «piivto e sesto avvo xos- 8ono essere ripstuti ed awpllati iv quelle seuole, dove il 868to avvo korma elasss per sö. tzuesta amplikeariove si estevderä ad esereDi piv ditdeili suZli attrsx^i sopravvomivati ad al segusvti esereiri: Lbarra.* — Rosta la sdarra a livello del petto iv ap- poZZio — sospeusiove alle avam- braeoia e aZliomsri, varie sospev- siovi eoll' ajuto delle estremitä ivkeriori — dalla sospevsioue a draeeia eovtratte passare a drao- eia teše, axpoMavdo i piedi a terra (la sdarra posta a li vedlo delle spalle) — trasloea/ious iv appoWio — eamdiamevto d' im- MMatura altervata — dali' ap- 287 vosa in gibaujo 2 uogami (zadnjo 6 11 g,j 86 pri doklieak opusto) — vosa 2 upogujouimi rokami 2 odrivom od tal ju spuseaujo V raztsglljono V68O. Korg. — Opora in uotranja sed iu presodaujo za roko — ua mostu in z mosta — 12 zu- naujo sodi prokajaujo prod roko zaporo-Ioma v stojo uk v oporo — opora 8 kolebanjem uog (zadnjo to vajo uaj 86 pri do- klioak opusto) — prokuo 2 odri- vom od tak* kolovadno igro. Opanka, kri doklieak uaj so opusto vajo, zaznamovano 2 zvezdico, iu naj 86 dodajo ono, ki 80 tiskano z ležečimi črkami. Zgoraj navedeno vajo 2a poti iu sosti razrod so morejo tam, kjor imajo usouei v šestem šol¬ skem lotu posobou razred, pouav- ljati v sostom razrodu tor raz¬ širiti z uokatorimi težjimi vajami ua imouovauik spravak iu xo- množiti 2 uokatoriuii drugimi no¬ vimi. kako bi so omonjonim vajam moglo dodati naslednjo vajo na drogu:* 8K0K v oporo ua doprsni drog — vosa ob komoloo iu uadlakti — razu o proeuo voso v loži — vzdigovaujo iu spuseaujo v vosi 2 oporo ua tla (drog jo v dobradui visokosti) — opir- kaujo — zaporoiluo menjavanj o prijom — usedanjo iz oporo iu uarobo — otlskakovaujo iz oporo iu sodi ua tla — v vosi ua ro- nogu — 8kuöoui vis uz odtisak — uz polagauo spustaujo. Kuök. — klpor i uutrnji siod za rukom — ua mjostu i mio- njajue siod — vanjski siod prod rukom — izmjonjujuö stoj, upor i krotanjo uogu (ovu posljednju vjoždu treba izpustati kod djo- vojeiea) — prokopitivanjo s mjo- sta upirue so o tla.* kimnasticko igro. Opazka. Koci djevojelca iz¬ pustit eo so vjožbo, zabiljožeuo zvjozclioom, a dodati ouo, sto su tiskano bjožuim (kurzivnim) pismom. 6oro uaveäouo vjožbo za poti i sesti razred mogu so tamo, gdjo ueeuiei sosto skolsko godiuo saöiujavaju posobau razrod, u sostom razredu ponavljati i uo- kojimi tožimi vjožbami ua rosouik spravak razširiti, kako bi se tim spomouutim vježbam moglo do¬ dati i siiollooo na prooi*: ska¬ kanje uporom razi prsiju — vis o doljui lakat i izpod pazulm — razne vrsti ložkoga viša — spu- staujo s visuoga osova (prosa razi ramena) — mionjanjo kvata izmjeuiee — mionjanjo upora i sioda — odmasaj uapried i natražko — vis o koljouo — izmjeuieui vis — ujikanjo ua prosi — zamaliivauje — pre- kroujivaujo — uzvitlae. — Klogu 288 äureli kunälsuMungen: vanlsn okns nnä mit vrslnmA, ausb mit Mwisektöm Vanxs — 6alopp- liupksn — Vroi88clnvill«6ll mit Oaloppab8tolZ nnä mit 81urm- unä koclcspringübungen vsrmolirt ivsrävll. vis obs» autzsatslltsn 6la886n- risls 8illääaraukbsreelill6t, sinsr- ssits äis äurok äis ^sielmunA unä L srsiebtliek ^smaebts minäsr irostspisü^s vurnsin- risktunA möZiieiist ansrullütron, Allclor8oit8 sinsn au8rsiebolläsn Übun888toik kür ^sns Na88sn- übunZsn unä 8pisls rin bistsn, ivslslis obno oäsr mir mit äon sillfael^tsn vurogsrätbsn an8- t'iibrbar 8illä, wie 2. L. mit 8täbsn (8pani8eli6 üödrekso), Ittzb- oäsr lVsiäonrutbsn, 'lVurkkällon, vsi- ksn u. äZI. Vis viuriektunZ sin68 lurn- 8aalo8 naoli ^oiebunn" ont- liält: sin 8pios?>'8ebo8 8tanZOll- 8sru8t, 6 Nstsr breit, 6 Uster boeb, mit 8 8edräZen unä 24 8Sllbrsellt6ll 8tallA6ll, 4 8ebraMll voitsro, 1 vattonvauä, 1 voeb- vanä, 1 8toM mit (Isländer; äsr xoZZio pa88ars 8oäuti 6 viesvorsa — 8taeear8i äalla 8barra eon isianeio iv avanti e rotro8laneio, toseando terra — 8tanäo 8O8posi eolls mani o eou una Zamba eambiaro la 8O8pen8ions, O8eil- lars, IM88M6 in appo^Zio — eapo- volA6r8i — PÄ88AI-6 ill axpoFZio eov eaxovolta. — ?ssso s volo. — v88oro ill Ziro oov voita - 8ioll6 mi8ta — 8alt6llars al Za- loppo — 8laveiar8i ill giro a volo. — ponts ll'sssaito.* — villo alla ma88ima alts/^a äi motri 1—1 20. — 8alt> sils osvall'ms* — 8olam6llto qoalo voltöWia- mollto misto oä ill altoma 6 äi8tsll2a Zraällata. va mota odo 8i xroü^M 0 piano üiclattico äoi 8inAoU eor8i alllluali, ö äa uu lato äi trarro il maZZior xroütto po88ibilo äal- l' oro/iollo poco äi8polläio8a cli una palo8tra Ziu8ta il piano 0 0 äi oüriro äall' altro un materiale 8uttioisnts psr qusZli 68srei2! oollsttivi s Fiuoebi Zin- niei, clm 8l PO88ONO s8O8nirs 8sn/a oräigni, oppur 8olo eoi piü 86wpliei; eoms a eaZions ä'68smpio, ba8toni (baeebotts), ealllls ä' Inäia, tralei, vimiui, palls äa Zotto, esreki, 6 eo8i via. V' srsriono äi una ?alo8tra eoporta rieliisäs Ziu8ta il piano V I 86Zusnti oräi^ni sä amminieoli: a) Vll xaleo äi 8alita 8seolläo Il 8i8tsma äolla 8pis88, äolla largbs^xa äi mstri 6 0 äi no n als altsWa, eon 8 psrtieds obliqus s 24 psrticbs psrpenäicolari, 4 8eals obliqus, una paroto eon 289 kab m najodui nogi — monjavanjo VO8O — kolobanjo in probajanje v oporo — prokuc — prokuc v oporo, kotom vajo v kololoku: ličkanj o v krogu, vrtec so iv novrtoc m v mešanem bodu — tekanje v širok 2 vrtenjem v krogu — vaje n L naskocnici tor skakanje na kobilico. 80 U2oti josto i vjerbs u liolo- trku: trcanjo vrteči so i no vrteči i SL mjesovitim bodom (visom) — skokimicno trcanje — skokimicno kruLonjo — skok na.piri Z i ska- kanje proko ko2liea. ^amon, katerega ima učni načrt 2a posamo2na solska lota, jo ta, da so po narisik ^4 in L uroj ono, no preveč drage telovadne pri¬ pravo kolikor moči koristno po¬ rabijo, pa tudi <1a ima učitelj dovolj gradiva /a ono skupno vajo in iZro, katoro so morejo i^vrsovati ali bre2 telovadnega orodja, ali 2 naj preprostejšimi pripravami, v. pr. s palicami (trstovci), trtnimi in vrbovimi ši¬ bami, kroglami, obročki itd. 8vrko, kojo smo gori u ucev- nib osno vab navoli 2a pojedino ra^rodo idu 2a tim, da so s jodno strano, koliko jo moguce vise okoristi no prosknpim gomba- listem, urodjonim, kako vidiZ na sliei ^l i L, s drugo 8trano, da so pruZi dovoljno gradiva 2a ono skupno vjoLbo i igro, kojo so mogu bo2 sprava iti pak najjodno- stavnijimi spravami i2vadjati, kao n. p. palicami (trskovei), ro2gami, Lukvami, loptami, ob- ruöi i t. d. ko narisu ^4 napravljena pokrita tolovadniea naj ima sle- doco spravo: a) plo2Llno oprokljo naprav- ljono po Lpiossovom sostavu, široko 6 m in 6 m visoko 2 8 posovnimi in 24 navpičnimi latami, s 4 posovnimi lostvami, s stono i2 prokolj, s stono 8 pol- kokrivono gombalisto mora po načrtu imati sliodoco spravo: druLiZto napravljono po Lpiossovom sustavu, Ziroko 6 m i isto toliko visoko, sa 8 kosili i sa 24 okomito motke, sa 4 koso Ijostvo, sa plotom, i2busollim plo¬ tom, sa jodnom prioekom s pri- 19 290 8tsg ist eirea 4 Noter, äas Os- länäsr 1V3 Nstsr lioeb; ö) vier 8ebvsbslcallt6ll, Isäs 4 Nstsr lang mit 16 kukMstsllsn, 8 ^u,je eirea 30 cm unä 8 starlrsrs ^6 65 em boeb; 2vsi tragbare Larrsn, vsr- stsllbar von v ors eiii sil on er N site: aelit LtsiZIsitsrii, .js 6 Ns- tsr boeb; e^i 2ivsi vagrsebts l. eitern Is 6 Nstsr lang; /) sin oclsr ^vsi Oissnrselvs, an clem I^sitsrgsrtists einlegbar. ^uüsräsm sinä tur einen äer- artigen lurnsaal notbvsnäig: Xvei stellbare bloine 8prun»- boeks, 2vsi tragbare Ltoinlialben mit Is 4 kausebsn, 2vsi paar 8prungg68tsll6, ferner kür Genien 8ebulsr sin 8tab, 1 Vz N eter lang, 25 mm äieir, ebenso viels spanisebs Oöbreben. lieb- oäsr Neiclenrutbon, Nurkballe von vsr- seliisäsnsr Orol?>e, sin Asbtau unči einige 8ebiebstangen, snä- lieli 2vsi 8trolimatrat^sn unči einige 8trobäselcsn. Das 6 erlist 2ur .4ulnabme eines viertaebon llunälautes, ter- isrannellaturo orir^outali, una parsts aä intagli semieireolari, nonelio nn ponte äi riposo so» parapstto, stanäo il ponte alb al- ts^^a äi einen 4 rnstri s ü para- potto elevanäosi n un metro s 'V4. b) (buattro assi ä' SMilibri» (Lelovebelvanten) clella lnnZbs^g. <1i metri 4 eon 16 Meeoli, rii eni 8 nvsnti I' alter: rn äi metri 0'30 sä 8 äi eostruräons piü soliäu äsU' nlts^rin einseuno äi mstri 0'65. c) I >uo pnj n. äi parali eis por- tatili s mobili äi varia largbe^^a. Otto scale perpenäieoiari lungbe eiaseuna mstri 6. e) One sealo oriririontali lungbs eiaseuna mstri 6. /) Ona 0 äus sbarre äi ksrro, possibilmsnts rivsstits äi legno. äa appliearsi Ira i mon- tanti äslls seale. ?sr nna sittatta sala äi gin- nastiea oceorrono inoitrs: One pieeoli eavallstti mobilia äus travi ä' appoggio portatili eon 4 maniglie psr eiaseuna, äus paja äi wontanti 0 ritti psi salti, nonebs psr eiaseun allisv» un bastene (eanna) äi legne lunM mstri i Vz s äsllo spes- sors äi millim. 25, aitrottants eanns ä'Inäia, tralei 0 viwini, eercbi eon ispaäs äi legno, palls äa »stto äi varis äimensieni, una tuns äa slaneio, aleuns asts psr la spinta, sä inline äus ma- tera/m äi xaglia sä aleuns stuojs. 0' impaleatura äa appliearvi un pass' a volo eon puattro ti- 291 krornimi luknjami in 2 mostom ra poöivanje in r drrajem; most je okoli 4, drraj okoli l^zm visok; ö^l Ztiri po 4 m dolge gredi s 16 podstavami, katerib mora biti 8 po 30 cm, 8 bolj mocnib xo 65 cm visokib; rucem; priseka valja (la bude oko 4 motra visoka, a prbue iV.m; ö) cetiri staks, svaku po 4 motra dugu, sa 16 podstavaka; 8 njib do 30 cm, 8 cvrZeib do 65 cm visokib; c) dvo prenosni in premični kori rarne sirokosti; ck) osem navpicnib, po 6 m visokib lestev; e) dve vodoravni po 6 m dolgi lestvi; /ji jeden ali dvarelerna droga, es mogoče v lesenik drrajib, ka¬ tera se dasta vtikati med preč¬ nika pri lestvab. V taki telovadnici treba dahe: Dva majbna premična Korla, dva prenosna stebra ra opiranje, vsakteri s 4 roči, dvoje sta le ev¬ ra skakanje; dahe ra vsakega učene a jedna lesena 1 Vz m dolga palica kakib 25 mm debela, prav toliko trstov, trtuib ali vrbovib sib, krogle ra bičanje rarliene debelosti, vrv ra skakanje, vrv ra vlačenje, nekoliko drogov ra potiskanje, slednjič dve slamnici in nekaj štorij. 2a napravo koloteka, gugal- uega droga in ročev treba veeje- c^ dvoje pomične, nejednako široke ruce; c^i 8 okomitib ljestava po 6 metara dugib; e) dvoje rarite ljestvs, duge po 6 inetsra; /) jednu ili dvie reherne preče tako uredjene, da se mogu uloriti medju s talke ljestava. ?a takovo gombaliste potre- bite su osim spomenutib joZ i sliedece sprave: Dva malena pomiöna korli^a, dvie brvi, Koje se dadu prena¬ šati, sa 4 bvataljke, dvoji stalci, ra svakoga učenika I V3M duga i 25 mm debela palica, isto to¬ liko trskovaca, roraga ili rukava, lopte rarne veličine, ure ra po- teranje nekoliko namiealjka i napokon dvie slamnjaee i ne¬ koliko rogorinL (stura). kprave ra kolotrk, nibaljku i karike trebaju veöi prostor i l9* 292 nor vor» oiuom 8elmuko1roeko und 8eIiaulrelrjvFOll orkoräort oinon ZrölLoron Raum und ist äalior kür äou k'roiturllplatr bo- sonäors ZoeiZuot. Dio Lmrietitull^ omos kroion d'orupla^os vaeli ^oiedllullA L ontlrält: o sxasio mag- tzioro o Io eollviollo llioZIio uv IllOAO aporto. 17 oro^iouo äi uvo, ?alostrll seoportllriekioäo ZillstailpilllloL: a) Ikll soillplieo pg-Ieo äi 83,- litll coll 8 portiedo odliciuo oä 8 porxolläieolari, 4 seolo obli^uo äll potorsi äisporro o^ionäio por- polläieolarmollto. 1^' altoma äol xaleo äi šalita ä äi motri 6; ill- oltro: Ima srala äi coräa, uua krmo a lloäi, lllla kuno liscia. e) Duo paM äi xarallolo lullZLo motri 4 a 4 piuoli äi soliäa eostru/iono o puntollato con sostoZni nöl M0220. c^) II na travo ä' appOMO, äivisa in yuattro parti, äol pari äuo eavallotti eollo rispottivo po¬ dano 0 montallti poi salti libori. s) Duo sealo ori^routali äa potor8i abbassaro in moäo äa sorviro ovontualmonto äi seala ä' appoZZio, in luogo äollo pa- rallolo äi äoppia lungko/^a. /) Duo sbarro äi korro, pos- sibilmsnto coporto äi logno, äa potorsi kissaro ai montallti äollo sealo, 0 moZIio aneora kra äuo eolollllo äisposto in prossimitä äi yuosto. 293 M prostora, in sato jo dobro, sato jo dobro, da badu na otvo- da s to,j i to orodje na prostora, ronu mjestu. ko narisa L napravljena, od¬ krita telovadnica naj ima: Odkrivano gomdalisto po na¬ črta L ima: «) prosto opreklje 2 8 pa¬ sovnimi in 8 navpičnimi prekljami. 4 pasovnimi lestvicami, katero so morejo tadi navpično posta¬ viti; visokost odra jo 6 m; na¬ dalje : lostvo is vrvi, vosljasto vrv, gladko vrv; o^l dvo kosi, dolgi po 4 m, vsaka s 5 trdnimi nogami in na srodi podprta; na štiri dolo rasdoljono vdolbono bruno sa opiranje, dva kosla s skakalnicami in s stalci sa skakanje; e) dvo vodoravni lestvi, ki se daste snisati in morete slasiti kot lestvi sa opiranjo in nado- mestujeto koso; a) jednostavno drusisto sa 8 kosib i 8 okomitib motaka, 4 kose ljestve, Koje se moga i okomito postaviti; drusisto jo 6 motara visoko; nadaljo ljostvo is useta, jodno uslovito i jodno gladko ase; e) dvojo raco, dage 4 motra, k oj o moraja stojali na mnogo evrsäib stojacab (nogab), a sre¬ dini valja da badu poduprto; c/) brv sa upiranje rasdio- Ijena a cetiri diola, dva kosliöa sa skakaljkami i stalci sa prosto skakanje; e) dvojo rasito ljostvo, kojo so mo ga snisiti to tako apo- trobljavati kao ljestve sa upor i mjosto da gib rueL; /) dva selosna droga, po dvio soljosno prečo, kojo mosaosti s losonimi drsaji, ki so mogu alagati a stalko ljo- se moreta pripeti na lostvoni stava ib jos boljo a dva timo oder, ali pa, kar je se boljo, spojona stupa; na dva stebra; 2S4 /vei 8edvededaum6, so¬ vje <1io 8pruuAdöede uuä äer 8temmdaldeu rum Löderstelleu eiuZsriedtst. 2ur VereollstäuäiZuuZ äieser DurueiuricdtuuZ Zedort noeli äie uötldge Xu^ald von LoDstädeu, spamselmn Lökredeu, Red- oäer N'eiäeurutdeu, NXirkbälleu, Nuirt- reikeu, ein i^iedtau, eiuiZe 8edied- stau^eu uuä eiuiZe Dudreu 8auä kur äeu 8pruuMradeu. Weidliede Lailäardeiten. Der ^rdeitsuuteridedt ist so vis.jeder auäere DedrZe^eustauä allZSmeiu ru ertdeileu, ä. d. er soll ein Oesammtunterriedt seiu. Die Vorzüge äieses VorZauZes siuä eiuleuedteuä. Dr fordert uamlied das allzemeiue luteresse, fesselt die Lutmerdsamdeit der Lcduleriuueu, regt die Dust rur Ordert dei deu Xinäeru au uuä ist dader ein vor/!u»lieds8 Nittel -:ur ^utreedteidialtuuZ der Disoipliu. Lei XrtdeiluuF äes ^rdeits- uuterriedtes dauäelt es sied niedt dlolä um ^ueiguuuA meedauiscder Lertigdeiteu, souderu aued um eiu bsvusstes Löuneu; dader lasse äie Dedrsriu äie verstäulluis- voUe XulidssuuZ uie uuderüelr- sielitiZt, damit äie 8eduleriuutzu äaluu dommeu, sied eiueu dlareu Legriä üder deu dei idrer ^rdsit eiux udalteu deu V orzau » 2 u diläeu. Der Duterriedt iu äeu veid- liedtzu Ilauäardsiteu lrsuu iu döder orzauisierten 8eduleu mit äem ^veiteu 8eM68ter des ersteu 8eduljadres degiuuen. Due travi d' equilibrio, eavallstti e uua trave ä appoWio ede si possauo tutti alrars äal suolo. Der eompletare 1' srerioue äi uua palestra seoperta, si aAAiuuZa iuoltre uu uumero corrispou- äeute äi dastoui äi leguo (eauue, baeedette), eauue ä'Inäia. tralei 0 vimiui, palle e eeredi äa Zetto, uua fuue äa slaueio, aleuue aste per l' esereirio äella spiuta, e saddia pel kosso e pei salti lideri. Davor! lemniiiiili. II lavoro al par ä' oZui altra materia ä'istru^ioue äev'essere inseguato a tutte le seolare si- uiultaueauieute. Lou tal metodo si äesta 1' iuteresse e l atteu^ioue, s' eeeita iu esse 1' amors äel la¬ voro, si eouseZue uu proZresso 0M0A6U60, 6 si mautieuk la äi- seixliua uella elasse. Da maestra uou s' appazdi ede le seolare s' appropriuo uua eerta speäite^^a meeeauiea uel lavoro, ma proeuri ede vi ri- llettauo e ue eompreuäauo ap- pieuo il proeesso. D' iussMameuto poträ eowiu- eiare nelle seuole maZZiori äal seeouäo semestre äel primo auuo äi seuola. - 2S5 - A) dve gredi, korle in drv 2L oporo, vse tako narejeno. d n se d L vzdigniti ali rnirati. Odkrita telovadnica naj ima Z6 kolikor je treba leseuib palie, Zid, spauskib trstov, trtnid mla- dik. krogel in obrodev ra me- tanje, vrv ra vlačenje, droge 2n potiskanj in nekoliko vos peska 2n jamo, v katero ucenci skačejo. bevska lovna dela. Muk o renskib roenik delili naj 86 udi skupno, kakor vsak drug predmet, to je M vse učenke ob jednem. lako pod- uce vanje vnema Zanimanje vsed ueenk. ji d irpodbuja k pazljivosti pri delu in rodi jednakomerno napredovanje. Lkupni poduk po¬ spešuje pri otroeid tudi veselje do dela in je Zatorej ueiteljiei izdaten pripomoček, da tudi pri vseji muoriei ueenk vrdrruje lep red in mir. ldeiteljiea naj posebno pari na to, da se učenke ne vadijo de mebanieno v renskik delid, temved da jid tudi dobro in temeljito umejo. 2ato si mora neprestano biti v skrbi, da udenke .jasno irprevidijo, kako jim je postopati. la poduk se more pričeti v veejib Zolab r drugim poluletjem prvega šolskega leta. A- dvie priedke (ravnoterniee), korlids i brv ra upor, Koje se mogu sniriti i povisiti. l)a bude gombaliste posve obskrbljeno potrebitimi spravami, to treba osim ovoga, sto smo do sada spomenuli, nabaviti joZte potrobiti broj palica, trskavaea, roraga, ilirukava.lopta, obrueara baeavje, urerapoteranje, nekoliko namiealjka i nekoliko vorova ple¬ ska ra jamu, kamo ueeniei skaeu. venska rudna djela. Ivao sto u svakom drugom ueevnom predmetu, tako se mo- raju ueeniee i u rudnik djeliii podueavati skupno, prednosti toga skupnoga podueavanja sva¬ koma su oeevidne. lakovo po- dueavanje ranima s ve učeni ee na jednom, raokupljuje njikovu parljivost, pobudjuje volju ra rad i uajlaglje je takovim po¬ stopkom urdrrati mir i poredak u Zkoli. ?ri toj obuei ne treba ra tim iei, da ueeniee naude samo mekanieki raditi. ved se radi o tom. da posvema temeljito raru- miju, sto i kako im je raditi. liska dakls učiteljica neprestano na to pari, da joj ueeniee posve jasno skvaeaju, kako imaju ir- radjivati svoja djela. Obuka u renskik rudnik djeliii ima da rapoeme u vedili skolak u drugom tedaju prve skolske godine. 296 Vas Ls Lelo. Ledrmittel: Lius M^vödn- liebe 8edultakel, eine ZrolZe, dölzerne Lädelnadel, etvas rotde Leppiedvolle. Lezsiednete Vor- laZen in der 6röke der Ligur L. Die ersten Lnterriedtsstunden verden zurLespreedunZ und Vor- veisunZ des zu dieser Arbeit erkorderlieden klateriales und ^VerdzeuMS kenntet; aueb ver- den Mdädelte KeZenständs den Kindern zur ^nsedauunA «e- braedt. Der Llnterriedt im Ilä- deln soll damit beZivnen, dass die Linder die reedte Land von der linken und die Kinder gut zu untersedeiden und zu benennen lernen, Larauk kommt die 8eklin- ssuvg des Ladens. 2u diesem 2veede ist es Fut, venu sied die Leb re rin so zviseden die Leiden der Lände stellt, dass sie in tzieielmr Lront mit den Lindern stedt nnd den 8edu- lerinnen von mindestens ^e zvei und zvei Länden die Laden- sedliuAunZ zu Zleieber 2eit vor- zeiZt. Die Ledrerin bat nun dar¬ aus zu aedten. dass die von idr viederdolt vorZemaedte 8edlin- 8UN8 ZleiedzeitiZ, tewpoveise von allen Lcdülerinnen naed^e- maedt vird. Lodann vird die LildunZ der^utleZewasede (I.ukt- maseke) geledrt; ist diese ein- Mübt, so lasse die Ledrerin 30 dis 40 Naseden zu einem LbunZs- streiken autlegen (von veiLer Laumvolle Lr. l 6 mit einer dazu passenden beinernen Häkel¬ nadel); nun ledrt sie die ein- läcdsttzn lllasedenarten, die von idr den Lindern mit der ZrolZen Lädelnadel und rotder 'iVolle I-avoro sä uuoiustto. Nezzi d' inssZnamevto. Llua tavola nera, nn uneino di löAno s della lana Mvssa. Lei modelli diseFnati seeondo la Li§. L. Le prime ore dell'inssAna- mento s' impiegderanno in wo- strare e deserivere la materi» e gli strumenti del lavoro, ka- eendo pur vedere »Ls kaneiulle aleuni lavori ad uneinetto gja eompiuti. Indi s' insegnera loro a distiuAuere la mano destra dalla sinistra, s le dita l uno dall' altro, e a darei il noms; poseia ad allaeeiare il dlo. tale seopo sarä bene ede la maestra si eolloedi tra le die delle panede in modo da stare di krönte alle kaneiulle, ed in- seZni alle seolare di due panede alnieno ad allaeeiare il dlo. Osservi ede 1' allaeciamento da lei ripstutamente katto sia ese- Auito eontsmporaneamente ed a battuta da tutte le seolare. Indi inseZni a kormare la maglia a eatena o volante; e dopo averls bene esereitate in eiö, kaeeia wontare eon un un- einetto d' osso adattato al eotone bianeo Lo. 16, 30 o 40 di tali maZIie per un imxaratiecio. In se^uito inseZni le maZlie piü sempliei: maZIie ede ver- ranno ese^uite dalla maestra eon uv Zrande uneino e eolla lana ross», e preeisawente: la mezza 297 Lvaökanjs. klöila: Mvaäna Kolška tabla, velika lesena kvaöka in nekaj äobelo räees volno; nari¬ sani obrazci, veliki, kakor na po- äobi ^1. V prvib nrab na; so nei- teljica 2 neonkami razgo varja o pripravab in o oroäji, katerega pri toni cloln treba, in na; jim kaže tnäi razno kvačkano izäolko. Ona na; so na; prej prepriča, ali neonko äobro loeijo äesno roko ocl lovo, ali /najo imenovati prsto. koäueovanjo v kvačkanji so prione z vpletanjem niti. V ta n anion na; so postavi ueitoljiea tako moä klopi, äa stoji vstrie z äoklieami, in äa kaže neonkam vsa; äveb bližnjib klopi k krati, kako so vplota nit. Vso neonko na; istoäobno in po taktn uvezejo nit tako, kakor jim jo ona že večkrat pokazala. Lo so äoklieo tega äobro v a; on o. na; učiteljica pokažo, kako so äola ualožna ali zraena petlja. kotom izäolajo neonko 30 äo 40 petelj za vajonieo (in sicer iz belo ga bombaža štev. 16. in 8 primorno kožeono kvaeko). 2äaj pokažo učiteljica, kako 80 narejajo najbolj preprosto vrsto potol;; z veliko svojo kvačko in z räeöo volno na; po¬ časi sama äola pro gibko, äe- VroinalAvalljs (kaökanjs). kl ei 1 a: Obična Zkolska ploöa, volika ärvona kukljiea, nekoliko clobolo ervono vuno; nzorei na¬ vrtani n onakoj veličini, kako ib viäis na sliei vi. prvo so nre obuko bavi uči- toljiea tim, äa so razgovora s ueenieami o potrobitib stvarib i oruäju za ova äjola to äa im svo to pokazujo. Osim toga po- kazivat če im i Koje gotovo vee äjolo ovo vrsti. Obuka n pro- maljivanju noka zapoene time, äa so äjevojäico neo razlikovati äosnn ruku oä liovo i prst oä prsta, pa äa ib znaäu iumnovati. Onäa so poömn učiti, kako so pribvaea nit. 2 ato če biti äobro, äa so učiteljica p08tavi meäjn klupo tako, äa bnäo licem okro¬ nata kamo i äjovoMeo, äa nz- mogno na jeänom pokazati, kako so to čini, barom neonieam, sto 8;oäo n äviju bližnjib klupab, pa opot n ärugid äviju i t. ä. kri tom valja, äa na to gleäa, äa 8vo učeni ee i8toäobno i po taktu pribvaeaju nit, kako im jo ona vižo puta pokazala. 2atim 80 neo, kako 80 cino poeotno očiee. I^aäa 8U so i to naučilo, onäa noka im naloži, äa nemo 30—40 karičieL za vjež- bonieu (a to oä biola pamuka br. 16 i primjorenom kostonom knkljieom). kaäa jib poemo učiti najlagljo vrsti oeica i to tako, äa ib ona čini proä njimi svojom volikom knkljieom i ervonom vnvom, a neonieo svaku pojeäinu imenuj n 298 vorgsmaebt, von (Ion Kindern genannt und naebgsarbsitst ^vsr- dsn, und 2var: dis koste Nasebe mit 5, dis Ltäbedeumasebe mit 8, das voppslstäbebsu mit 11 Ls- >vsgullgsll. N^äbrsud dis 8elm- loriiillou dis Tempos laut ^äkleu, balrolu sie im vakts kort. Vis vsbrsriu waebs sio null mit dsll /^sieben der vsrsebisdsimn väksl- masebsu belraimt, indsm sio oinsu vollst (») als 2oiedoll dsr ^.uk- lsgs- oder Vuktmasebs, sinon ssubrsebtsll 8tri<9i mit z>vsi kurzov tzusrstriebsn (4) als 2oi- ebsn dor ksstsn Naselm und eillon ssnbrsebtsn 8trieb (I) als Leicbsn dor Btäbeksnmasebs auk dis vaksl ^sieknst. vis Vek- rsrill brillgs kolgsuds Übung rur ^nsebauung : '!',' ' I!' " I I u. s. v.; dos Verständnisses ^vs- tzsii lasse sio disso und andsrs Übuugsll Zuerst voll dou 8ebüls- rinuoll voll dsr vaksl Issso und daun von dervlassenaedarbsitsn. Xaebdem dis Vuskübruug dis- ssr Nasdisnarteu Veins 8ebvvie- rigbeiten illslir bistst. vsrden oun N ustsrbändsr angskallgsn. ^u diesem 2>veevs legt man 62 Na- Lcdisu auk. Vie dllim bestimmtsn Nüster vsrdsii von dsr vsiirsrin nut dis vai'el goüeiebnot und voll ds» 8ebülsriuuen naekgsarbsitst. Lsi dsr Vnsvabl derselben muss sm genauer 8tuksllgang vom Veiebtsn 2iim 8ebversn, vie aus den Beispielen 1, 2, 3, N srsiebt- iieb ist, beobaebtst werden vm die ^ukmsrvsamvsit und das Interesse rm beleben, mrd es gut sein, Venn die vebrerin Nüster diktiert und die Lebüls- rinnsll sie iu ibre Veits sebreibeu. briglia eon 5 movimeuti, la bri- glia eon 8, e la briglia doppia eon 11. Vs seolare, eontaudo il tsmxo ad alta voes, lavorauo l' uneillstto a battuta. No stri pure i segni diversi per le dilkersuti maglie s pro- priamsllts: un punto (») per la maglia voltante, una linsa vsrtieals tagliata da dus brovi liusstts ori^2ontali (4) per la maglia doppia, ed una linsa vsr¬ tieals (I) per la briglia. veeo il primo sssrcirio -I'1'^II-II. ?er assieurarsi obs eomprsn- douo bsns, la masstra kaeeia rilsvars dapprima il dissguo da qualebs aluona, e quiudi eopiar- lo da tutta la elasss. Vuavdo l' ssscu^ions noll prs- ssnti piu aleuna dikbeoltä, s' in- eomivei un imparatiemo eomplsto. 8i molltino a tal uopo 62 maglis; si traeeino i dissgni sulla tabslla s si kaeeiano eopisrs. va masstra osssrvi anobs iu eio un piano graduato, vals a dirs proeeda dal kaeils al dik- tieils, eoms si seorgs dagli sseiupi 1, 2, 3, Ver animars k attsurions v 1' iutsrssss dslls allisvs, sarä bens ebs la masstra dstti lorv dsi eampioui, sd ssss ss U seri- vano nei loro quadsrni. Vsllti 299 klico naj jili imenujejo ter potem izdelujejo. kri nacejanji goste petljo stepemo 8, pri na- rejanji sibično petljo 8, in pri dvojni sibičui petlji ii pregid- kov. ätejoe na glas, Icvačkajo učenke po taktu. kotom nuj jim učiteljica narise Make različnib petelj na tablo in sicer: piko (») za znak naložno ali mračne pet¬ lje, pokončno potezo 2 dvema poprečnima krajšima poteza¬ ma (ch) M znak Zoste, in po¬ končno potezo (j) za znak ši¬ bi one petlje. kazkaže naj jim tudi to-le vajo: ' I',11'" ! I itd. I)a učenke stvar dobro umsjo, naj te in slične na tabli narisane vaje poprej bero, po¬ tem pa izdelujejo. i za ujom cine i to čvrstu očicu sa 5 pokreta, jednostavni stupič sa 8 i sastavljeni sa 11 pokreta. kroječi makove učenico same, promaljuju po taktu dalje. Onda treba da ib učiteljica nauči zna- kove 2a razne očioo, riZuč im na ploei točku (») kao znak po- četne oeioe, okomitu crtu sa dva kratka poprečna potega (j ) kao znak čvrste oeioe i jednu oko¬ mitu ortu kao Mak stupiea (I). batini im neka pokaže sliedeču vjožbu ' I' I' ' 11'" 11 i t. d. va to uzmognu posve dobro razu- mjeti, neka oitaju o ve i druge vježbe sa skolske plooo, a onda ib neka oteli razred izradjuje. Ivo gre nacejanje omenjenib petelj Le dobro od rok, naj se prione 2 vzglodnico. V ta namen naložo neonke 62 petelj in kvač¬ kajo vzorec: za vzorcem. Učite¬ ljica rise vzorce na tablo, in učenke jib izdelujejo. Kako imaš odbirati vzorce za vrstjo, najprej lažjo potem težje, to razvidi Z iz primerov 1, 2, 3, vi. Va so pospešuje pri uoenkab pazljivost in veselje do dela, naj učiteljica vzorce narekuje, deklico pa naj jib rišejo v za¬ pisno svojo knjižico. Ivo so učenko Lada izracljivauje ovib vrsti očica no budo več zadavalo uče- nicam nikakovib potožkoča, onda se počima raditi na izglednici. v tu se svrbu učino 62 očice: uzorke za to narise učiteljica na ploči a učenico ib izradjuju. Izabiruč to uzorko treba iči postepeno od lagljib na težo, kako so to vidi na slikab br. 1, 2, 3, vi. va učenico budu pazljivo i da ib posao viso zanima, dobro če bili, da im učiteljica diktujs uzorko, a ono da ib pišu u svojo biljožnioo. Vvadeset takovib uzo- 300 ^wamig soleber Nüster werden genügen. damit die Zebülsrinnen lene Leiebtigbeit im Arbeiten ge- winnen, Oie iknen notbwendig ist. Laebdem das Nusterband vobenclst ist, folgt Oie ^.usiukrung xrabtiseber Kegenstände in wei- Üer unO bunter Nolle, woru bereits stäblerne Lübelnadeln verwendet werden bonuen. Vas StrioLsn. Lebrmittel: Line gewöbn- liebe 8ebultate1, eineNandtabelle, entbaltend den Nusterstrumpk, ge^siebnet nnO eingetbeilt narb Lbsabetk Nelläenbaeb. Lin l'aar ssroläe etwa 45 cm lange nnO 6 bis 9 mm Oiebe böl^erne 8trieb- nadeln, etwas rotbe leppicbwolle. -^ueb bier ist wie beim lla- bein Zuerst aut Oie 8eblingung Oes Ladens ru seben. I)a Mdoob Oiese letztere Übung gewöbnlieb den^nkangerinnen groke 8ebwie- rigbelten bereitet, so bringen Oiese bäubg sekon vom Lause aus einen Widerwillen gegen Oas 8trieben mit. Desbalb lasse es sieb Oie bebrerin angelegen sein, Oiese Arbeit Oen Kindern leiebt unä angenebm ^u maeben. 2u Oiesem 2weebe wird sie ibnen wl(brend Oes 8trielrens ein bei- teres Lesebiebteben errablen, vielleiebt eines, Oas sieb aut Oie Bewegungen Oer Kinger beim Ltriekeu beliebt. Können Oie 8edulerillnen eine ^iemlieb gleiebe Nasebe bilden, so lasse Oie Lebrerin etwa 25 bis 30 Naseben von weiker >Volle Lr. 14 auklegen und di questi basteranno a kare ae- quistare alle taneiulle la ueees- saria tacibtä al lavoro. 6ompiuta la pe^ra delle mostre, si passerä a lavorare d oggetti d'uso in lana bianea e a eolori, pei Mab xuö adoperarsi un nneinetto d' aceiaio. HaZIia. Ne^ri d'insegnamento. Lna tavola nsra; una tabella parietale portants il disegno della eaka e delle sue parti (secoudo Llisa Neissenbaeb); One agbi di legno della lun- gberra di eirea 45 em e della grosser^a di 6—9 mm; della lana rossa da tappeto. ^nebe veil' insegnamento deba maglia, eome nel lavoro ad unei¬ netto, si eomineerä dal lar al- laeeiare il blo eee. Zieeome quest' ultimo esereirio ineontra 8P688O delle grandi dilüeoltä e quindi avversione da xarte delle prineipianti, la mae8tra xroeuri di renderlo per quanto le pos8ibile kaeile ed interessante. tale scopo, nientre insegnera a bar le maglie, narrerä Malebe raeeontino dilettevole e ebe abbia in pari tempo relasione eoi wo- vimenti delle dita. Nostrato piü volte alle t'an- eiulls eome si kaeciano le magb?. la maestra ne ordini l' eseeuriove a battuta. Vi si esereitino, bn- tantoeke le maglie rieseano 301 nakvačkale 20 vzorcev, jim pojäe äelo Ls äovolj bitro oä rok. ko äokonöaui vrgleäniei naj !r vsekajo ra2ne najnavaänise i2- äelke 12 belega bowbaLa in.tuäi 12 pisane voliis; 23, to ki utegnile 26 rabiti jeklene kaeke. rietsujs. IIö i la: avaäna solska tabla, velik obra2se nogavice, kakor ga je narisala in ra2äelila uei- teljiea kli2absta ^Veissenbaeb, äve veliki, xo 45 em äolgi in 6 äo 9 mm, äebeli lesoni pletilni igli in äebela räsea volna. krvi poäuk v pletenji, je jeänak prvemu nauku o kvaeka- nji; ueiteljiea naj pokaLe najprej, kako 86 UV626 nit. la vaja 86 M 2aeetllie,am navaäno silno te¬ žavna, in 2ato jim pletenje mr2i. Zavoljo tega naj 86 ueitsljiea Pri2g)oin rubi) s. Livar») s. klö i 1 a: Obiena skolska ploea, sivaei jastueie na stalkn (slika 6), äuga äobsla šivanka, nosto ervono vnuone preäje, äobologa platna, 310 rotim Molle, 39 cm längs und 78 cnr breite grobe veinvaud un6 ein claxu passender ^virn. vis 8ebülerimmn verfertigen ein Nustsrtueb, voran sie dis 8tielm und l^äbts lernen. und bringen xu diesem Xveeve sine mittelstarke 78 cm breite und 39 cm lange vsinvand, xvei 8orten 8virn, blr. 40 und 60, einen viugerbut, bladeln, eine 8ebere und sin bvtbkisseu mit. blaebdem die vebrerin dis Le- standtbeile des Vevebss erklärt bat, vird die veinvand dureb vadeuausxieben in 8 vbsile ge- tbeilt, vovou xvei xu 15 und ssobs xu 8 cm in der vreite messen, /^ur übsrsiebtliebsn varstelluug xeiebne dis vsbrsrin diese 8trei- fen an die valel und bexeiebne sie mit Widern. 8iebe vig. L. vis Widern verdeu von dsn 8ebülerimmn mit vleistitt an ibren blustsrtüebern gsmacbt; dort vo der Vaden berausge- xogen ist, verdeu die 8treiten auseinander gssebuitten und und verueksiebtigung der b'umeri e- rung Zuerst xusammengsbeftet, dann dureb bläbte verbunden, vie vig. 1 xeigt. vlm diese vsr- seluedenen bläbte xu lebren, xeige die vebrsrin aul der gro¬ ben veinvand nut färbiger Molls und vsnütxung des b^äbkisssns die einxeiueu 8tiebarten. (vig. 6.) 8is lasse mittelst v n d elstiebes dis Mebskantsu der Ltreiten 1 und 2 xusaiumeutügeu; 2 und 3 vird dureb bieben- oder Vorder- stiebe, 3 und 4 dureb vinter- sliebe verbunden; der lletttaden, un ago luugo s grosso, deila tela grossa luuga 39 cm ed alta 78 cm, e del reis adatto. ker imxarare a eueire le seolare taranno uu imparatieeio, sul puale apprenderanno i var! punti s ls varie eueiture. 4 vran d' uopo pereiö d' un xexxo di tela di inedia grossexxa, della lungbsxxa di 78 cm e della lar- gdexxa di oirea 39, di dne sorta di rsib X. 60 e X. 80, d' agbi, d' un ditale s di lorbiei. Va mas- stra. aoeertatasi obe le seolare eonosoano il tdo d' ordito, il tilo di trama, il vivagno eee., tacala dividere il pexxo di tsla nella lungbsxxa in modo da ritrarns sei liste dslla largbexxa eiaseuna di 8 cm, e due da 15 cm. Vs divisioui si taranno levando un tilo dalla tela. tzueste liste vsn- gono seguate a ei Ire come segne (vig. Ll). Vs eitre si taranno dalle seolare a matita sui loro impa- ratieei. va tela si taglierä dovs ne turono levati i tili, e le liste si unirauno seeondo la numera- xione per mexxo dells seguenti eueiturs. va maestra iuseguerä i vari punti mostrandoli, eioö taeendoli ella stessa su tsla grossa eon lana di eolore, ser- vendosi all' uoxo del ouseinstto. MA- 6.) Vs liste 1 e 2 si uuiseono eueendons i vivagni a soprag- Aitto; al numero 2 si unises il 3 per mexxo d' una iilxa; ed a punto addietro si eongiunge al 3 il 4. va lista 4 si pisga in 311 78 em široko debelo platno in primeren sukanec. 6cenktz napravijo vaj eni eo, na kateri se uce vbadati in ši¬ vati. 2ato naj prineso s sokol 78 cm široko in 39 cm dolgo platno srednje debelosti, dvojen sukane« štev. 40 in štev. 60, naprstek, škarje, šivanke in si- valnik. 8prva razlaga učiteljica tkaninske dele; potem razdels učenke platno, izvleksi niti, v 8 delov, od katerib sta dva po 15 cm široka, sest pa po 8 cm. l>a deklice bolle razvidijo, kako se izvrši ta razdelitev, narise učiteljica doticne erte na šolsko tablo, kakor kaže podoba in lik s številkami zaznamuje. ldeenke napišejo 8 svinčni¬ kom te številke na svole valeuice. kotem se proge razrežejo tam, kler le nit izvlečena, ter po ste- vilkab nalprel spno, potem pa sesijejo, kakor vidimo na po¬ dobi /. Kreden začne ueitelpea Eti Žive, nal pokaže, rabee sivalnik, posamezne vbode na debelem platnu z rdečo volno, (l'odoba 6.) lOkaniuska robca st. 1 in 2 val šivajo učenke 2 robnim ali poereznim šivom, st. 2 in 3 s prednjim, st. 3 in 4 pa 2 zadnjim 8ivow. ^it, katera spenja st. 4 ki 5, izvlečemo, prosti rob st. 4 dugoga 39 cm, a 78 cm sirokoga i prikladnoga konca. klcenies priprave vjsžbenieu, na kojoj ee se ubiti bode i sve; ! zato donesu sa sobom u skoln , komad srednji debelega platna, širok 78 em, du» 39 cm; dvoje vrsti konca i to brej 49 i 69, , naprstnjak, igle, nožiče i sivaci jastueie. krotumabiv ubiteljiea - dielove latka, naloži ueenicam, da izvuku 8 žica tako, da time razdiele latak u 8 dielova, od , kojib valja da budu dva po l.a cm široki, a onib ostalib 6 po 8 cm. O a to uceniee laglje sbvate, neka im učiteljica doticne erte narise na ploci i pojedine dielove neka označi drojevi. (61. sliku ^). i 6eevice ee brojeve olovkom zabilježiti na svojib vježbeoicab. Ondje, gdje su bile žice izvukle, 'razrezat e e platno; komade ee sputati po brojevib, zatini ee ib sasiti, Kato kaže slika /. va se nauce razne vrsti sva, kazat be im učiteljica na debelem platnu j bojadisanom vunenom predjom, kako se cine pojedine vrsti bo- dova upotrebljavajuc, kada treba, jastucie. (8Iika 6.) 2ivee (ivice) trakova broj 1 i 2 neka sasiju na sav preko prsta, broj 2 i 3 na posav ili sprednji sav; 3 i 4 na stražnji sav; nit, kojom je spueen 4. i 15. trak, izvuce se, te se slo- 312 äsr 4 unä 5 vsrbinäst, ivirä 6iit,körnt, nnä äis krsie Lunts von 4 nueli äsr unäern 8 eite als brsitsr Lteppsunm uwZsboZsn. Lio kreis Lunts von Lr. 5 vir«! breit gssunnit unä äisnt Zlslsb- 8um äsm 8tspp8uum von Lr. 4 als Ilnterlugs. Lsi Lr. 5 unä 6 kommt 6in6 li reite Übsiniulit, bsi 6 unä 7 äie ruuäs L'ber- nubt, Liv 7 unä 8 virä äureli äis kruu^ümsebs Lullt vsrbunäsu; äis krsisn Lunten von Lr. 8 unä 1 vmräeu FeKüumt; bei cisn Ltrsiksn Lr. 2, 3, 6 unä 7 vsr- äsn oben unä unten siuiZs Kulten M20Z6N. Lis untere unä obere Lunts viril mit einem Lsinvunä- bunäs einoeku88t. vsr 8tspp8uum Lr. 4 ivirä mit Lnopklöobsrn, äsr breite 8uum Lr. 5 mit Lnöpksn vergeben, äie bsiäsn Umile äs8 lliu8tsrtuebs8 vsräsn ^usummsnAsknüpkt. Huben äie Lobüleriuusn im Lüben äsr vsr- sc.bieäenen 8tieburtsn einige LbunA srlunZt, 80 virä ibuen äu8 Lüben äsr IVüsebe ivsniZ Lelnvieriekelten msbr bieten. I>U8 LolbliuZsii. Lob r mittel: Lins Zsvöbn- liebs Leluiltukel. Lis Lebülerinnen bubsn ein Nimtsrtueb uu^uksrtlZsn unä bruuebsn bie^u einen mittsl- keinsn Lbirtin^ in äsr 6rot>e von 26 c»» Lünes unä 26 cm, Vreits, sine pu88snäs Lüb- nuäsl, LeblinZbuumvolls, Lebere unä LinZsibut. vis Lunämuster unä KIpbubets vsräsn uuk äus Nustertueli ee^oiebnst oäsr vor- eeäruokt. vis Lebrerin ^siebnst nut clis lukel äu8 LU87.uurksitenä6 moäo äu kormurne un orlo ulto ooms psr lo 8puruto ä' unu eu- mieiu äu uomo, e 8i euce uä impunturu. Lu 1i8tu 5 8i pisgu per un orlo äellu meäesimu ul- tS2^u äi qusllo äellu 8triseiu 4; s Is 8eolurs vi 8i 68sroituno u fürs il 8oppunto. Lluenäo i L. 5 s 6, imparuno 1u eo8turu plattu, unenäo il L. 6 ul 7 la eo8turu rotonäu. s eueenäo uKsiems i numeri 7 sä 8 kurunno 1u so- 8turu kruns68s. I luti sstsrni äei numeri 8 sä 1 vsrrunuo orluti. 8ulls li8ts 2, 3. 6 s 7 1s lun- eiulle 8i ubitusranno u kure u tivu ä ells pisZbettins. L' orlo impuntito äei L. 4 8urü prov- vsäuto äi trs o cpiuttro oesbislli, sä alb orlo 8smplies äsl L. 5 vsrrunuo uttueeuti trs o cpiuttro bottoni. 8i orli quinäi tutt' ul¬ k' inZiro 1' impurutiseio äi eor- äsllu äi lilo. Impurats eosi ls eueiturs konäumsntuli, ls tüueiul- ls pU88srunno 8SN/U Zruvs äik- tieoltü u euoirs ls vuris biuu- ebsris. Itiouruo. Ns22i ä'in868n^uisnt o. Llnu tubsllu nsru eomuns. Il mutsriuls äi eui äsvouo 688sr provveäute ls kunelulls s un psrrio äi telu äi msäiu Zro8- 862^u, äi 26 cm-, un ugo, äsl sotons äu rleumo, un äituls s korbisi. I kestoul ull' interno äsl- l impurutiseio venZono äisoznuti o 8tumputl. Lu mus8tru äiseAni 8ullu tubsllu i kestoneini. nonebe i punti ebs ssrvono uä lmbu8tirli sä u eoprirli; kueeiu quimli lu- vorars. 8ull'impurutioeio 8i äi- 313 PL UP0W6IU0 HL drugo 8trau Kot sirok xrosivau rob. ?ro8ti kra^oo st. 5 «s zarobi ua široko iu ^6 uokako prvsivauomu robu v pod- laZo. ?ri st. 5 iu 6 ua^ 86 ua- pravi sirok poörozui, pri st. 6 ui 7 pL okroZli poerozui siv. 8t. 7 iu 8 ^6 868iti z krauoo8kim sivom; pro8tu krajca 8 iu 1 PL 86 zarobita. ?ri pro^ab st. 2, 3, 6 iu 7 potoZrmmo zgoraj iu zdola^ uokoliko Zub. ^Zorchi iu 8podu^i kra^'oo v valouioi 86 obsi^o 8 plLtu6uiru trakom. Xu prosivaui rob st. 4 napravimo zapoutz. uL široki rob st. 5 pa Zumbo ; tako 86 8pu6ta oba dola v vajoiliei. bodui živao öotvrtOM traka pro- vh'o ua druZu 8trauu Kao široki prosivui obrub. ?ro8ti okrajak komada bro^ 5 zarubi 86 ua široko, to služi xrosvu br. 4 za podloZ. Komadi broj Z i 0 siju 86 ua široki prosivui sav; brH 6 i 7 ua obli. Komadi bro^ 7 i 8 sash'u 86 kraueuzkim svom; xro8ti 86 l6 vbodov. Kad 8u 86 cljovoMee prilieuo uvjo/balo u ra/uib vr8tib sva, bit es im labko šivati 8vakoMku rubouiuu. Vs2sr»1s. klöila: Obiöua skol8ka ploöa. I)ö6uio6 valja da 8i pripravo vjö/boulou /a vo/oojo, a troba im /a to komad 8r6dnj6ga onZlo/- koga platua, tako rvauoZ 8bir- tinZ-L, duZ 26 cm, sirok 26 em; prikladua igla, pamukovo prodno /a V6/6U^6, U0Ä06 i uapr8tujak. ld/orei i aboevda risu 86 ua ploöi ili 86 utiskavaju u vjo/bo- uiou. k'öitoljiea uariZ6 ua ploci 314 lVlustsr. 8is erklärt, vis äis viltsstieks (äss Hntsr^ielisii) unä clis vsekstieks ausrutüliren sind, unä begleitet äis Erklärungen mit ansebauliebsn 2siebnungsn. 8is aebtst bssonäsrs aut «las ge- naue ^laebmaeben von 8sits äsr 8ebülerillll6n. 2u bsmsrksn ist, dass äis Luebstaben aut äis lsiebtssts unä eint'aebsts Vrt ausrutübrsn sinä, unä 2var so, vis sie im vlausbaits anstatt äss Llsrkens 2um V^asebs^siebnen gsbrauebt vsräsn. Das ^risolmsiäsn äsr 'tVäsobs. vebrmittsl: vünt >Vanä- tabellen, unä ^var: Vabslls I, ein ge/eiclmetes, eintäelms vrauenlmmä; vabells II, 8ebnitt- muster ein/elner vlmile äss vrauenlmmäes: 'I' ab eile III, ein ge^siebnetes Nännerbsmä; va- bells IV unä V, 8ebnitt,mu8ter eiimelner vlmile äss Nännsr- bemäes. vis 8ebulsrinnen baben sieb mit Vaäeln. 2virn, vruekpapier, 8cbere, einem vsntimetermalZs unä sinem 8clireibbett6 2u vsr- sslisir. Vis 8ebnitttormsll an äen Vanätabellen vc-räen von äsn 8ebü1srillnen nut' äsr vat'sl naek- gs^siebnet. äamit sie sieb äis vormsn gut einprägsn unä t'abig vsräsn, äisselbsn oliiis Vorlagen, aus äem Oeääebtnisss rsiebnsn 2U können vis vekrerin -mige siu siut'aebss vranenlieinä unä bespreebs, vis viel 8totk bis^u notbig sei. Vun virä äis Vangs äss kumpt'es, sovis äsr einzelnen Vbsils äss Ilemäes von äsr veb- rsrin gemessen unä äsn 8ebüls- ssgnerä s quinäi si rieamsra il noms äslla seolara in sorsivo; il eognoms si xotrsbbs t'nrs n Isttsrs äsll' alkadsto stnmpnto o gotico. Vneks la äata potrsbbs starci. 8' avvsrta, eks Is Isttsrs son äa tarsi xiü ssmplici s xiü ta- eili eks sia xossidils, s prseisa- msnts eoms vsngono aäoxsrats I>sr Is diancksris piü eomuni. VaZlio. Ns^^i ä'inssgnamsnto. Oincius takslls eontsnsnti ciuanto ssgus. vabslla I. II moäsllo ä' u- na eamieia semplice äa äonna. vadslla II. Lloäslli äelle singols parti äslla eamieia äa äonna. va- bslla III. NoäsIIo ä' una eamieia äa uomo. vadslla IV s V. No- äslli äelle varis xarti äslla ea- mieia äa uomo. Vs seolars äovranno ssser provveäuss äi aglä, rete, earta, t'orbiei, s cv un quaäsrno. 8i kat- ranno äisegnare sulla tavola i moäeäli, t'aeenäoli eopiare prima äalls apposits tadslls s xoi a msmoria ssnra äissgno äi sorta. Vä apprsnäsrs il taglio Is seo¬ lars si provvsäsranno äi earta äa stawpa per sssreitarvisi. va wasstra mostri p. s. una eamieia ssmxlies äa äonna, s äiea Manta stotta abkisogni per prs- xararla. Ogni seolara äsv' essere inoltrs provvsäuta äsl mstro. Vs misure äslla eamieia vsr- ranno äettate äalla masstra, s 315 ko8ebno je 86 omeniti, äa je äobro, ako učiteljica 8premlja svoje rarlüAanje 2 labko umev¬ nimi poäobami. kuäi naj 8troM pari im to, äa 86 ueenks ravnajo pri verenji natanko po obrareib. Opomniti je 86, äa naj 86 crke iräelavajo po najlarjem in Najpr6pr08tejZ6M naöinu in 8ieer tako, kakor 86 to äela äomä, ko 86 rarnamuje perilo. urorak, Koji treba irraäiti; tu- maei, kako 86 ima Ziti poäverni i prsverni Zav, te ujeäno i riZe ono, Zto rarlare. O8obito joj je pariti na to, äs, ueeniee veru 8a8ma toöno po uroreib i po onoM, Zto im ona Kare. Oparamo joste, äa 86 imaju ucenice naučiti najlaZlja i naj- jeclnostavnija pi8mena, kakova 86 n Kuäan8tvu obicavaju eilliti im rubenini mje8to biljersnja. krikroisvanjs psrila. klcila: 5 8ten8kin tabel in 8ie6r: äs8kiea I, uari8gna pre- pro8ta reimka KoZulja; äeZeica II, krojni vrorci p08amernik äslov reimks KoZulje; äeZcica III, na- ri8ana moZka KoZulja; äeZZica IV in V, nje cieli. Učenke prin680 8 86boj pa- pir, Zukanee, Zivanko, Zkarje, 2npi8vo Iru^iÄeo in wetrieno mero. I^A. 8ol8ki tabli naj riZ^'o obraree, p08N6t6 8 8t6N8kili tadel. 8 tem 8i ra^ne oblike äobro Zapomnijo in 86 tako ixveLbs^o, äa pb morejo ri8Lti na pamet. ?otem pokaLe učiteljica pre¬ progo narejeno Zen8ko koZuljo in veli äeklieam, naj nje clele poiseejo in imenujejo; ragaZa naj Ze, koliko tkanine potrebuje 2anjo. ?oveäati mora tubi, kolika je 6olM8t in Ziroko8t po8am62nib Lrojsnjs rudenins. Oeila: ?et ploea ra 8ti6nu; na prvoj je nari8ana obiona ren- 8ka koZulja, na clrns;oj urorei pojeclinib 8krojenib äielovaren8ke koZulje, na treöoj je nari8ana murka KoZulja, a na eetvrtoj i petoj pojedini urorei njerinib 8krojenik äislova. Ocenice moraju imati ura 86 iZala, konca, ti8ka66Za xa- pira, norice, mjeru, pobieljenn u centimetre i 8vaka 8voju pi- 8anku. Da äobro upamte oblike uroraka i äa 86 irvjerbaju toliko, äa ib moKu ri8ati na pamot, to j68t ne Zleäajue u urorke, to ce ib preri8avati 8a ploca ra 8tienu na Zkol8ku ploeu. Ileiteljiea im neka pokare obiönu r6N8ku koZulju te neka im rarlori, koliko treba ra nju tka¬ nine. 2atim mjeri pojeäine äielove KoZulje, mjere kare ueenieam, a one jib rabiljere u 8voje xi- 8anke. ko tib mjerab irmjere 8i 316 rinnen angegeben, welebe 68 in ibre Lebreibbekte eintragen. aeb diesen Angaben messen die Näd- eben ibr Lapier nud sebneiden daraus die Lbeils des Hemdes, welebe sie mitt eilst Llektstieben ^nsainmenkngen. Lbenso wird ein Nanner-, Äkädeben-, Kinderliemd Zuerst besproelien, dann ansge- mcssen, ruletrt Lllgesebnitten. Xaeli deu vorgenommenei» Übungen wird es den 8ebü- lerinnen keine Lebwieriglreiten bieten, selbständig kVäsebestüebe kür dell Lausgebraueb 2U2U- sebneiden. Leim Lnterricbte im 2u- scbneiden soll die Lebrerin nebst dell Anforderungen des guten Lesebmaekes, auebjene der 8par- samksit berüeksiebtjgsn. Lerner sollen die Lcbülerinnen genau anrugeben wissen, wieviel 8toü kür dieses oder jenes kVäsebe- stüek ge kraue, bt wird. Vas I'IicrLsn unä KtoxLen äsr 'Wäsobs. In jedem wolilgeordneten llausbalte wird die ^'iebtigkeit dieser Arbeitsort anerkannt, denn sie ist dis (krundbsdingung xur bisttigkeit und Ordnung und 2u- Zleieb eine (juolle der Lrsparnis. Laber werden die Ltrümpke so- wobl, als die übrigen ^Väsebe- stüeke ausgebessert: Zestopkt und getliekt. kV eil dos Ltopten rmd Lliekeu der kVäsebs der scbwierigste Lbeil des .-Vrkeits- unterriobtes ist, so erkordert er aueb groläe lkednld von Leite der Lebülerinntzll uud wird ko Ig¬ le seolare le seriveranno nel loro cpuaderno. Leeolldo gnesti dati le seolare misurano la loro carta. e ne tagliauo le parti clie guinäi nlliseono a tiLe lungbe. Oon simili esereiri! le seolare noll troveranno dikticoltä alonna a tagliars da se i vari eapi di bianeberie oeeorreuti in kawiglia, e poi a eneirli assiems. Insegnando a tagliare. la was- stra badi al buon gosto, e in pari tempo all' eeollomia. Impa- rino pnindi le kaneinlle a tagliare eoll risparmio. Lovranno di xiü saper indica, re eon preeisiolle la pnantitä di stotka ricbiesta per qnesto o pnel eapo di bianeberia, e sapere nebo stesso tempo eome convenga regolarsi rispetto al- l' alte^^a della stoika stessa. Larnnisiidsrs s rattopxars. In nna saggia eeonomia qnesta spseie di lavoro e d' importaii-m rieonoseiuta; essa d eondi^ioue kolldawölltale di pnliteri^a e d' or- diue, e nello stesso tempo sor- gente di risparmio. Le eaLe e la biaueberia vsngano pereio rammendate e rattoppate. Lssendo il rappe/^are la parte xiü diktieile del lavoro, o cpmlla ebs riebiede maggior pa- xien^a, s'insegnerä solo «puando veile altre parti le kaneinlle 317 kosuljinib delov, ueenke pa naj si zapišejo to mere v svojo pisno knjižico. ?o tok merab naj umo¬ rijo deklico papir in naj si na- risojo krčijo; potom p n M ure- Lejo in spnö. Kadar neonko to Kokro uinojo, p m pokaže uei- teljiea, kaka so ureže otroška, dekliška in moška kosulja. ko tok v a,j uk doklioam no bode težko, cin si samo vro/u- jejo v gospodinstvu potrebno poriio. Kadar učiteljica kaže neon¬ kam, kako so prikrojuj o poriio, naj «leda tudi na dober okus in na varčnost. Učenke morajo tudi natanko Mati, koliko blaga jo potreba na jodno ali drugo vrst perila. onda papir i kroje od njega po¬ jedine diolovo ko s ulj e, pa ib spute. Isto se tako pouajprije govori i o mu/koj i djevojaekoj kosulji i o bogoviei (djecjoj ko- sulji), a onda se izmjoro i skroje. ?o sto su se ueeniee u svem ovom irvjožbale, moči roj 1 pobaraj e brpe na platnu, broj 2 i 3 na öarapi; 321 in 8tsv. 4 in 5 na damastu. l'otom pokaLs učiteljica, kako 86 v šivaj o Laplate. Lo ueonko to dobro razumejo, naj vsijejo v 8 v oj 6 LaLnamovalniee Laxlats »oometrijskid oblik, najpoprej v platno lglej podobo L, štev. 6, 7. 8, 9), potom v barvani katun (glej Štev. 10 in 11). kri tej priložnosti naj neitoljica opozori doklioo, cla 86 mora vsita Zaplata pri progasti in pikčasti tkanini natanko /lagati L blagom. ka poduk 86 konca s po¬ pravljanj 6in rajnega psrila. broj 4 i 5 na dainastinu. 2atim im pokaLo kako 86 krpe prisi- vaju. Lada su to ueeniee dobro raLUmjele, onda 86 prisl vaj n krps geometrijskid oblika, naj p rij 6 na platno, ko sto je broj 6, 7, 8, 9, na slici /L'; Latim na bojadisani latak, kako broj 10 i 11. Lada prisivaju pisane i prugave krpe, treba upo/oriti djevojöiee, da im se ove krpe po boji i prugad moraju točno slapati sa bojom i prugami na daljini, koja se krpa. ka 86 obuka L-avrZi popra¬ vljanjem i krpanjem rublja. 21 322 .IT § !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! — 888 - 324 325 326 S. 327 328 329 L 330 Der ^btlieilnugsnnlerriebt. Ke 8ezioni. >Vie aus der bulle der in den vorgedruelcten .ibselcnitten niedergelegten Vndeutungen ber- vorgebt, erfordert sebov die er- folgreielie Durcbfubrung der lbebrpläne kür Lurgersebuleu, io welchen baehlebrer zu wirken berufen sind, und des Kelir- planes kür seehselassige allge- meine Vollrssehulen. an welchen Olassenlebrer die 8ehüler nur ,je eines 8ehu1jahres zu leiten haben, eine nur durch ein- gebendes 8tudiuw zu gewinnende Vertiefung in den zu bedan- deinden IIuterrriehtsstoK, eine gennue Kenntnis der Llassen- ziele und des (iesamwtlebrzieles fecles einzelnen finterriehtsgegen- stavdes und einen grob» en päda- gogiseheu l'abt. Viel schwieriger gestaltet sied aber die Kehrthätiglreit des I.elirers an ^enen 8ehulen, an welchen die einzelnen Olassen in 8ehülerabth6i1ung6n zerfallen, und aw schwierigsten in der einelassigeu Vollrssedule, in wel- elier der Kehrer inelirere Kb- theilungen von Lebüleru von ungleichem ^lter und von un¬ gleichen Kenntnissen gleichzeitig zu unterrichten luct. Da es beim ^btbeilungs- unterricbte vorzugsweise auf eine gewissenhafte und ausgiebige Ausnützung der 2eit und eine zweekmaf'uge ^rbeitsvertbeilung anlrowwt, und diese niebt so Vd otteners un pieno sue- eesso nell' eseeuzione dei piani d' insegnawento per senols cit- tadine, in eni sono ebiainati a prestar l' opera loro waestri specialisti, e nell' eseeuzione del piano d' insegnaniento per seuole popolari generali di sei elassi, in oni i waestri di elasse non banno a guidare cbe seolari di una sola annata, si riekiede senza aleun dubbio, conie si scorge dai copiosi cevni eon- tenuti nei eapitoli stawpati, seria weditazione della wateria da trattarsi, 1' esatta eonoseenza della weta di eiascuna elasse e della weta eowplessiva di ogni singola wateria d' insegnaniento, ed eziandio wolto tatto xeda- gogieo. Kuttavia all' attivitä del wa- estro s'alkaeeia weta i>iü ardua in quelle seuole, ove le singole elassi vsngono divise in sezioui, ed ardua in somwo grado nelle seuole popolari di una sola elasse, nelle quali il waestro ba da istruire eontewporaneawente piü sezioni di seolari non aventi la stessa etä e d' ineguali eogvi- zioni. 8ieeowe nelle sezioni il tutto dipends a preterenza dal sapere eoseienziosancente utilizzare il tewpo e dividere eonvenevol- wente il lavoro, ed in eio non essendo tanto faeile il eoglier - 331 - O poduku po oddelkik. kreberos li »pomije in pro- misliZ namigljajo, kolikor M najdeš v dosoclanjik odVort deutlieb und rein vorspriebt und quelle pol della lingua d' in- seguamento nell' istru/ione intuitiva, nella grammatiea, c) nell' ortograba e nella eom- posi/ione, alla i^uale appartiens pure la dettatura. K' istru/ione intuitiva, eome giä ku osservato nelle illustra/ioni alla lingua d' insegnamento, dal quarto anno in poi si sviluppa in insegna- mento realistieo separate, e dove il tor/o anno korma da 86 solo una «lasse, ovvero uua se/ioue di una «lasse, «io sueeede dal ter/o anno in poi. Kon sara qui superlluo 1' ae- eenuare al eome il „leggere e serivere" ed anebe l'istru/ione intuitiva possano essere «om- binate insieme. Introdotto il kanolullo nella vita seolastiea (veggausl le rela¬ tive osserva/loni nelle illustra- /iom summen/ionate), eonverra dappriwa passare ad aeeonol eserei/l xreparatorl per k in¬ segnamento dello serivere e leggere, vale a dire ad eserei/i della mano e dell' oeebio (mentre i kaneiulli, essendosi impratieluti delle rela/ioui dello spa/io, ver¬ ranne guidati a traeeiare dei punti, delle linse vertieali. ori/- /ontali ed oblique, degli augoli, del tratti aseendenti e diseen- denti, delle linee eurve e degli inrroriaiuenti), e eosl pure ad eserei/i degli organi dell' udito e della kavella, msutre il maestro dirä eon ebiare/za e purita di linguaggio uua proposi/ione o una parola, e la kara piü volte 335 ö) sloviueo, 6^pravopi8je in spisjm kamor 8paäajo tudi uarekovalne vajo, blaxorni uk 86 razvije poöeusi 8 eetrtim Kolškim letom v samostalui stvarni uk, kakor smo Le omeuili v uavodilu ra ze^ikovui uk. a 8 tretjim Kolškim lotom v tistili solab, v kateri b je tretje solsko leto ra/red xa 86, ali pa posebeu oddelek v razredu. blajbrL ue bode odvee, ako tu¬ kaj spregovorimo uekoliko besed, kaka 86 spaja „eitanje" 8 „pi- saujem" iu prvo iu drugo veLe 2 ua^oruim ukom. kreduo priöues 8 pisaluo- braluim poclukom, skrbi, da 86 otroci uekoliko udomačijo v soll, kakor 8mo ti Le priroroöali v do- tieuib pojasuilib /a jezikovni po¬ duk. kripravljaj jili potem 8 pri- meruimi pripravljalnimi vabami ^a pisaluobralui poduk: VeLbaj,jim roko iu oko 8 tem, da jib ssMa- uis 2 razmerami v pro8toru, da jim ra^kaLss iu veliš delati toeke iu ri8ati uavxieue, vodoravno iu Ko86 orte, kote, potegljaje gori iu doli, krivulje iu zan.jko; veLbaj pa jim tudi ubo iu govorila 8 tem, da zim ra/loeuo iu cisto ua- rekujes posamezne stavke iu be- sede, katere uaj govore ra teboj, stavke uaj razkladajo ua besede, besede ua 2loge; glasuike v 2I0- gib uaj izgovarjajo vsakega 2a se. Oaz pa otrokom vselej kak ö) u obuku u citauju; obuka se pako u uaukovuom jeziku dieli a) u roruu obuku, ö) slovuieu, 0) u uauk o pravopisuib i pisme- uib sastaveib, a k ovim spadaju takodjer vjeLbe u pisanju po diktatu. 2orua se obuka, poeam od cetvrte skolske godiue, a i od trecle. gdzs oua sama ^a se sa- eiujava razred ili jedau odio zeduoga razreda, razvije, kosto smo vse u uaputeib 2a jeruko- slovuu obuku spomeuuli, u samo- staluu stvaruu obuku. NoLda us es biti suvisno, ako ovdje 8P0M6U6M0 uesto, ua kozi se uaeiu ima „eitauje" do- vadjati u savs/ s „pisanjem" te kako se opet ovo oboje pobliLe veLe sa ^oruom obukom. krize uego li se upustis u samu obuku u pisoeitauju, gl e daj, da ti se djeea uekako sprijatelje sa Kkolom, kako smo ti to vecl spomeuuli ua oduosuom mjestu u gore spomeuutib uaputeib. kripravljaj zu zatim sboduimi predvjeLbami ^a pisocitauje, to jest, vzeLbaz im ruku i oko, uauei ib ravpo-mavati se u prostoru, eiuiti toeke, okomite, rabite i kose erte, tauke potege gore, debele potege dolje, krive erte i /amciee. Obo i govorila valja takodzer da im i^vzeLbas, a to c es postiei time, de pred uzimi ra^goviotuo i eisto ivgovaras po- zediue izreke i rieei, a oua da ib ?a tobom viseputa i/govsrazu. ka^stavlzaz s dzeeom izreke u rieei. rieei u slovks pa im kaži, da ti zasuo i/govaraju pojedine 336 ökter nacbspreeben, die 8ätxs in Wörter, die Wörter in 8ib)en verlegen, aus diesen einzelne baute berausbörsn lässt, und äi686 Verlegungs-Operationen in der ilun geeignet sebeinenden Weise (Lloxken mit dem 8täb- eben, vandeklstseben) markiert, vorgenommen vorden, so be- ginnt der eigentliebs 8ebreibl686- unterriebt. Ls verden kür die baute naeb der Anlage der Libel aueb die entsprsebsnden gra- xbiseben Leieben (Lucbstaben) auk der 8ebultake1 den 8ebülern vorgekübrt, analvsierend und s^ntbetisierend besproeben, von diesen im lakte in der bukt und nut den 8ebiek6rtakel naeli- gebildst (gesebrieben), in der Libel aukgesuebt, die gelernten im bortsebritte des binterriebtes 2N 8ilben, Wörtern, 8ät2eben gruppiert, naebgesobrieben, vor- gelesen, tvobei das Vorlesen des bebrers, das laute binxellssen oder leises Oborlesen der 8ebüler abxutveebseln iiat, und die dureb die gebildeten 'Wörter nnd 8ätr- eben bereiebneten Osgenstande besproeben. vis Lrage, ob denn der vealunterriebt in den unteren labrsn keine Lerüeksiebtigung tindet, bat sebon dureb den Hin¬ weis darauk, dass dieser llnter- riebt aut dieser blnterrioktsstuke mit dem Vnscbauungsunterriebte öusawmenkällt, ibre Lösung ge¬ sunden. ivmb kür das Leiebnen er- sebeinen im ersten 8ebuljabre keine besonderen 8tunden an- ripetere, seomporrä le propo- sixioni in parole e le parole in sibabe, kaeendone sentire i sin- gob suoni staocati e spieeare queste soomxosixioni nel modo ebe gli parra piü adatto (battendo eon nun baeebetta o eon le palme delle mnni). Lotti qnesti eserei^l, eomineera l' insegnnmento xro- prinmente detto dello serivere e leggere. .-Vttenendosi g,l sillnbnrio in (juollto ni suoni, sullo tnvolo ners, verrnnno mostrati ogli seo- lari eruandio i eorrisxovdenti segni graüoi (lettere) e sxiegati eol metodo analitieo e smtetieo. Ob seolari poi a battuta (a tempo) kormeranno le lettere in aria, le imiteranno serivendolo sulio lavagna, le eereberanno nel sillnbario, o eol progredire del¬ l' insegnamento metteranno a gruppi le apxrese kormando sillabe, parole e proposi/ioueebe, ebe soriveranno e leggeranno; nel obe il leggere ad alta voce del maestro dovra alternarsi eol leggere di tjualebe singolo seolaro o di tutti in coro a bassa voce, e degli oggetti indieati mediante le parole e le proposixioneebe verrauno dati gli sebiarimenti opportuni. Vlla domanda se nei primi anni di seuola non s'abbia ad avere alcun riguardo all' insegna- mento delle materie rsalisticbe, si e giä risposto eoll' avvertenxa, ebe in questo grado inkeriors sikkatto insegnamento si konde coli' istruxione intuitiva. Lei priwo anno di seuola non ügurano ors speeiab nexpur pel disegno, giaeebe da q!uanto 337 2nak, ali trkajo s palieieo, ali ploskajo 2 rokami i. t. ä., kaäar morajo Ogovarjati posame2no doseäo, 2logo ali glasove. 8eäaj 2aöni 8 pisalno-I^ralnim poäukom. kisna 2nam6llja 2a glasnike (erke) napisuj ueoneom na tadlo 2a vrstjo, kakor jo osnovan abeee- änik, in ra2kaZi jiin vsako örko, kako so ää ra28tavljati in sestav- ljati. keonei naj upoäadljajo erke xo taktn v 2rakn in na svojik plo- eieak (tadlieak), poiscojo naj jik v adeeeäniku in, ko jik 2aclosti pO2najo, naj sestavljajo 2 njimi 2loge, deseäe in kratke stavko, katero naj 2apisujojo in prodi¬ rajo. V o asi jim deri sam, veasi naj dero kak ueense na glas, veasi pa vsi ueonei skupaj na lalmo. Ka2govarjaj se potom 2 ueenei o stvarok, katero so 02na- eili 2 deseäami in stavki. Omenili smo 20, äa se nauk o realijak na toj stopinji strinja 2 na2ornim ukom. 8 tem smo tuäi odgovorili na vprašanje, mora se li ueitolj tuäi v prvik solskik letik 02irati na stvarni poäuk, ali no. kliti risanju niso oämerjono v prvem solskem lotu posodno ure, in to 2ato, kor je tuäi ta glasove, oä kojik sastoje äotieno slovke. kobro ee diti, äa im pri ovom razstavljanju äaäss ne- kakov 2nak svaki put, kacl imaju i2govoriti pojeäino rioei, slovko ili glasove. NoLäa bi dilo skoäno, äa uäaris palieieom po stolu ili äa im pljosnes rukama. Xaäa si ovo sve odavio, moLes tok poeoti s pravom odukom u piso- eitavju. krema tomu, kako jo poeetniea Msnovana, pokaA äjeoi na skolskoj ploei, kako se pišu i oänosni grakeki 2nakovi (pi¬ smena) 2a pojeäine glasove. La- 2lo2i im, oä kojik pote2a ta pismona sastoje i kako ik valja zastavljati, äa nastanu pismena, keoniei opouasaju (Mu) to po taktu ponajpiije prstom u 2raku 2atim na svoj oj ploeiei pa ik 2atim tra26 u poeotniei. llaila su so voe naučili nekoliko pi¬ smena, neka sastavljaju oä njik slovko, rieoi i irmeke, a onäa noka ik napisuju i eitaju. kri tom ti treba postupati tako, äa mwjenieo öitas naxrioä ti sam, onäa öitaju glasno xojoäinei ili eitaju u sdoru svi ueeniei, ali tiko. ka2govaraj so s äjoeom ob onik proämotik, sto su ik rieemi i i2rokami 02naeili. kimo, sto smo sxowonuli, äa se ova obuka spaja na ovom stopenu obuke sa 2ornom odu¬ kom, oägovorili smo u isto vriomo i na ono pitanje, ima li se uei¬ tolj u nikik Zkolskik goäinak obamrati Ztogocl i na stvarnu oduku. kliti 2a risanjo nisu u prvoj skolskoj goäini oproäioljono po¬ sodim ure, pošto se po onom, 22 338 gesetzt, äa naeb äem Dar gelegten aueb äieser Degenstanä mit äem übrigen Dnterricbte In Ver- biuäung stöbt; äie Vorübungen /un> 8ebreiben, äie 2eiebnungen 2um Vusebauungsunterriebte sinä ^a seblielälieb äoeb auebÜbungen im 2eiebnen. Desgleieben sinä äem Durnen im ersten 8ebul- ^jabre keine besonderen 8tunäen angewiesen, veil äer Debrer in äen -iwisebenpauseu unä so okt es ^ur Vukmuuterung äer kleinen Vnkänger nötbig ist, breiübungen, selbstverstanälieb in einer i!week- entspreebenäen Deibenkolge, vor- ^unebmen bat. Lei äen 8tunäenplan6ll kür äie ein- unä ^weielassigen 8cbu- len ist äie IlnterriedtsMt in balben Ltunäen angeseDt. Diese 3'beilung äer 8tnnäen in balbe ist ^'eäoeb nur bei äen ^nkängern, belebe obne V^eebsel in äer Lesebäktigung ieiebt ermüäen, äureb^ukübren — Vusnabmen von äieser Kegel kommen kür be¬ stimmte 2weeke aueb vor — wabrenä nut äen oberen äabres- stuten, sokerne es äie Obeäerung äer 8ebule /ulässt unä Mäa- gogiseb-äiäaktisebe Orünäe äa- tür spreeben, äen einzelnen Oegenstänäen gan^e 8tuuäen ru wiämen sinä. In äen geäaebten 8tunäellplausn ist äemuaeb äie Dbeibmg äer Dnterriebts^eit in bald en 8tunäen nur um äer leiebteren Übersiebtliebkeit unä Lereebnung willen äurebgekübrt. ^.uk säwmtbeben kakeln, in weleben äer 8tunäenplan kür Olassen mit ^btbeilungen äar- Aölegt ist, weisen Zterneben äarauk bin, welebe Degenstänäe! i s' b äetto si ka mauikesto, ebe auebe questa materin sta in eonnessione eon le altre. 6li esereDi xreliminari äeiio sorivere eä i äisegni per l' istru^ions intuitiva nitro non souo in eon- eiusione ebe esereiri äi äisegno. Oosl pure aba ginnastiea non son» state nei primo anno äi seuola assegnate ore speeiali, essenäoobe ii ninestro ueiie pause intermeäie, eä oZni c>ual volta b neeessari» nä ineoraZAiare i pieeoli prinei- pianti äeve mettersi a kare äezli esereiÄ liberi in oräine, s'intenäe äa so, Progressive e eorrispon- äente allo seopo. Ilegli orari per le seuole äi una e äue olassi le ore ä' istra- ^ione son äivise in meW6 ore. (Zuesta äivisione äelle ore in tante me^xe ore non ö perb ammissibile ebe eoi prineipianti, i quali kaeilmente si staneano se non si eambia oeeupa/ione. ^nebe ^uesta regola puö per motivi speeiali avere le sus eeeerüoni, mentre nei graäi superiori alle singole Materie vauno ässe »nate ore intere, per- mettenäolo perb l' organamento äella scuola eä avenäo in suo kavore äelle ragioni peäagogieo äiäattiebe. Der la Wal eosa nei äetti orari le ore ä'istrurnons sono state äivise in me^e ore non per altro, ebe per averne un ebiaro prospetto. (lli asterisobi äi tutte is tavole, 8u eui si trova l' orario per elassi eon se^ioni, inäiesno quali materis sieno äa trattarsi i in eomune eon iseolari äi äue 339 predmet Ls V rveri 2 ostalim podukom ; kajti prav ra prav ueis tudi risati, kadar pripravljaš ueenee 2a pisanje, in kadar rises pri nabornem uku. krav tako tudi nismo odredili /a telovadbo v prvem šolskem letu nobene posebne ure; v presledkib med posamernimi predmeti, in kaciar treba rdramiti male raeetnike, pridejo namreč na vrsto proste vaje v primernem redu. V urnikib -m jeclno- in dvorarredniee najdeš urni eas rsrdeljen na polure. ^.li ta razdelitev ur na polure velja le ra Začetnike, ker se ti radi utrudijo, ako jim dela ne menjaš. V posebnib slueajib ima to pravilo tudi svoje iz¬ jeme. Xa visib stopinjab pa je odločiti posameznim predmetom po eele ure, kakor je pae na¬ redim sole, in kakor karejo pe- dagogieno-didaktieni rsrlogi. V nasik urnikib je razdeljen učni eas na polure le raradi lepšega pregleda in lajsega raeuna. V vsek urnikib, kateri so na¬ menjeni 2a razrede, razdeljene na oddelke, ti karejo rverdiee, da je dotieni predmet obravnavati skupno r uösnei dveb oddelkov sto smo veä dokazali, i ovaj predmet spaja s ostalom obukom. la predvjerbe 2a pisanje i insa- rije ra rornu obuku saeinja- l vaju ipak konaeno i vjerbe u risanju. 'Pako isto nisu niti ra tjelovjerbu u prvoj skolskoj go- , dini odredjene posebne ure, pošto i onako treba da učitelj ra vrieme Stanka (odmora) i svagda, kadagod je potrebno, da rarbadri male poeetnike, pre- durme s njimi dakako sbodnim redom proste vjerbe. II satnieab ra jedno- i dvo- rarredne skole napisali smo vrieme obuke popolnsatib. Ovako ra/p o la vlj a ti ure smijes samo kod poeetnikL, koji se labko utrude, ako im ra d nje ne ir- mjenjujes. Od ovoga pravila moreš odstupiti, kada to radtie- vaju stalne svrbe obuke, ali u visib skolskib godinab valja da se bavis pojedinimi predmeti oiele ure, u koliko to dopusta rarvrstba skole, a nukaju te na to pedagogijska i didaktiöka na¬ čela. Rarpolovili smo dakle ure obuke u spomenutib satnieab samo poradi lagljega pregleda i ravnanja. II svib skriraljkab, Koje prs- docuju satnieu ra rarrede s odjeli, rvjerdioe ti pokaruju, Koje predmete imaš obradjivati skupno s ueeuiei dviju odjela 340 kür äie 8edül6r 2ivoior Lbtlieiliui- Z6U ä6i'86lb6ii 013886 Aemein- nekaktlieli 211 deliniiäelii 8iiiä. Oiireli äeii A6meiii8elinkt1ieli6ii Ilnterriedt msdrerer ^Iitiioilmi- A6ii ivirä anmlieli äer 2er8plitt6- rmiZ äs8 IInt6rriek>k88ko668 vor- AöbeUAt, Ü6IMEÜ 6M6 6111- Atzüsiläo LelianälllllA Ü6886IÜ6H ermöglielit imä siutz aii8AiebiA6 ^II8IIÜt2UIIZ äer 2eit 612161k. Oie LrtlmilimA ä68 A6M6iii8oIiaktIi- elieii Orit6rrielit68 kür melirere LrüulMÜre oäsr ^dtlmilmiAen in Ü6r 11NZ6tIl6i1t6!1 21V6ioIa88iA6II VoUr886Üul6 (8. 59 ä68 6I'8t6II Laml68) in derOeliZion, im^eieli- II611. 8ivK6ii, Oui'11611 unä in (Ion veibliekeu Onuäarüeiteii, äürkto äem Ooliror leine Lelnvieritz- leiten bietsn. LelnvieriZer g6- 8talt,6t 8ieti ä6r A6M6in8eIiaktIi(äi6 Ontsrriolit 2V6161' iVbtlmilnnAen naeü Ü6ii auk 86ik6 85 ck68 6r8k6ii Lnnä68 kür die Astlieilten 2V6i- oIa88iA6ll Voll88elnil6n 6r8ieüt- Iieli6ii LnäentiinZen. 2uuneli8t volle Iminorlt IV6rÜ6U, 1. äa88 kür die 6r8t6 iVdtlieiliinZ äer weiten Ornppe in äer 6r8k6ii Oln886 äem 1,68611 2V61 1)6- 80iiÜ6r6 Imlds 8tunä6ii in ä6r IVoolio 211 iviämon 8iml, Nllä 2var äamit äi6 Kinder äs8 2vei- ten 8eüiiljaür68 in der OeaelitnnA äer IIiit6r8eIi6iäiiiiZ826ieti6ii unä in der riekikiA6ii LetonunZ o6886r A6üdk veräen können; 2. (Is8.8 (Ü6 brliülvr Ü6r 0Ü6r6ii /Vbtlei- IniiA in Ü6N kür Ü38 21V6ik6 unä äiikko 8rlnüjg.kr A6w6iii86Ü3kt.- Ü6Ü6I1 8tiiiicl6ii 3118 Ü6r IIllk6r- rielit88praeli6 j6ii6i> I,6kr8koü 211 ivi6sl6rkol6ii üabtzii, V6leki6ii äi6 8eüük6r Ü6r 6r8t6ii iVdt-Ii6iIiinF 86210111 Ü6II3 8k6883 ekk1886. Lol- I' M86MLr6 iu 60MINI6 8i 0VV13 Alk iiieoi!V6iii6iit6 Üi 8p3ip38lixr6 16 mot6rix (I ilI868M!M6IltO. 6 P6r 00II868N6II23 81 I'6Ilä6 PO88I- Kil6 il kratk^rlL pili L ko mio, 6 81 11M223 38831 mogiio il tempo. i8triiiro in eomuii6 8eolari (ii piü 3III13t6 o 862ioni I16Ü3 861ioi3 p Op ol are imiivi83 äi äii6 ckk88i IIOII pr686IlkL 3i M368tl'O Liouiis. üiktieoltü (pLFiim 59 äol I volom e) por In imligionm pel äi86giio. P6l OLiito, P6r In Zimm8tiea 6 p6i Invori mulioiiri. On cpnmto vi6ii ncmeiiiinto nlln pnZiiin 85 clel primo volnmo 8i puo V6(l6r6 non 6886r 6081 kneilo I' i8kriiir6 in 0OMNII6 gli 8colnri äi äue 862iOIli II6II6 86II0I6 POPOlnri äivi86 äi äi!6 eln88i. kriwn äi tutto 8i 0886rvi, 1. täl6 P61' In prilllN 862iOII6 äol 8660iiäo Zruxpo äodlioiio uolln prima eln886 68861'6 äeäi- enk6 ni I6AN6I-6 älI6 W6226 or6 86pnrnt6 In 86ttimniin, aktiiieli6 i knuoiiilli ä6lln 86eoiiän nmintn P088NIIO 68861'6 M6ZÜ0 686rcitnti II6II' O886rvni'6 i 868Ili ä' illk6I'- Piiii2ioii6 6 In r6tta nee6iitua2ioii6, 2. 0I16 Ali 860lnri äelln 862i0116 8iip6rior6 H6Ü6 or6 in eui 8' M86AIIN In lillAIIN in evMIII>6 P6I' In 8660nän 6 k6I'2N nmintn, Iiniino än ripot6r6 qimlln materin ä' iii86AHLM6iito, eui AÜ 860lnri äelln prima 862ioii6 (2" amiata) 341 istega rarreda. koduöujoö vee oddelkov skupaj, doseres, da 86 ti uöno gradivo proveö ns rar- eepi, da Za lad ko uatauöueje obravuavas, pa da öas äo do- brega irkoristis. istoga rarreda. I'oduöavajuö vise odjela ua plinom uklanjaš so najme tnmu, da ue ejepkas uöev- noga gradiva; mores Za ilakle temeljitije obracliti a i opredis- ljono vrieme ra obuku bolje irerpiti. Lkupuo podueevanjo veö sol- skik let all veö oddelkov (str. 89. I. rv.) v verstvu, risanji, petji, telovadbi iu reuskik roöuik delib paö ue bode delalo učiteljem uerardeljenik dvorsrrednio ui- kakrsuib terav. 1'erje je pod- uöevati dva oddelka skupaj ua rardeljeuik dvorarrsdnieak, kakor ti Kare 88. str. I. rverka. I'o, sto uöitelj u dvorar- ' reduik puökik skolak poduöava uöeuike vise skolskik godina ili odjela skupuo, ue es mu u vjeronauku, risanju, pjevauju, tjelovjerbi irenskib ruönik djelik radavati uikakovik poterkoöa (glodaj strauu 89. prvoga svečka), 'kori jo posao, kako mores vi- djoti ua strsui 86. prvo Za s vsrka, gdje mora uöitelj u rardieljenik dvorarrodnik puökib skolak obu- öavati dva odjela skupuo. l^ajproj opomnimo : 1. da ste v prvem rarredu ua drußem oddelku višje skupiue öitauju odweujeui dve xosebui poluri na tedou, rato da so otroei drupega solskoZa lota boljo na¬ vadijo pariti na loöila in prav naZlasati bosede; 2. da imajo uöenei vise skupine v urak, ka¬ tere so skupue ra druZo iu tretje šolsko leto, ponavljati ir mate¬ rinskega jerika, ono uöno gradivo konajprije oparamo 1. da treba „eitsnju" u prvom rar- redu druge skupine prvega odjela posvetiti d vi e posebne pol ure svakoga tjedna i to rato, da se djeea druge skolske go din e urmoguu bolje irvjerbati n eitanju, pareei na rargodke j pravilno naglasivanje; 2. da moraju uöeuiei visega odjela u skupnik urab ra 2. i 3. skolsku j godinu opotovati ir naukovuoga I jerika ono, sto su so ueoniei 342 (668 r-nmitsu 8eiiu^Llii'68) iiou golorut Iiabon. 6ür clio Ledüler äor 6lltor- MUM6 ä6i' 2vvsit6ll 0IL886 (vior- t68 llllä küllkt68 8cIillijLlir) 6M- püölilt 68 8iek a) äi6 6686- llllä 8pi'g,ekiiblwA6ll imeli oill6m voiii- 6rvv>,A6U6u 6ui'llU8 2U oräll6ll uiiä 86in6in8ekklNieIi 2a b6imii- äolu; 6b6ii8o 8illä äie 8eiiui6i' Ü68 tiinkt6ll 8eiluIjLiir68 6M6 iialbe 8tuuä6 vvöeii6lltliek Ü6kllk8 >Vi6ä6rlioIuu8 ä68 Illi viertöll 8eilllIjLll1'6 LU8 66111 k60kll6ll äureilZ6U0llllII6II6U I^6ill'8toKS8 llllä ill äeu I'ääeile 11d 6reeiimi11A6ll mit ä6ll Kmäm'll 668 vi6i't6ll 8oillI^Llir68 86M6ill8eIlLktiieil 2ll Ullt6i'i'ielit6ll, ivLlirenä äer ll6U6 66lll'8tois 3U8 äeui lieeillleu ill 6611 kür .jeäo i4btIi6iIllUA' b6- 80llä6r8 LllA686t^t6II äl'6i KllIi)6U 8tlliiä6ll Lll deliLlläeill 18t. ^38 cÜ6 liubriü „k6Lli6ll" ill äer rin'sitsii 6Iii886 äi68sr 8einä- ZllttllllA betrifft, 86 ist ill äer 61'8t6ll (6'UÜI)6 äelll A6ll16ill- 8ebiätliebell 6iit6rriebt6 beiäer ^.btIl6iillllA6ll (viert68 llllä küllit68 8eIill1Mir) au8 äer Oe8ebiebt6 imä llii8 äer XLturg68ebiebt6 ^e 6ill6 baibe 8tlllläe 211 ^iämea. I)i6 2VVSI kür jeäe ^.btbeilllllA i>68timmt6ll iiLlü6ll 8tllllä6ll 8illä ä6ill Outorrirlite in äer 66vZru.- xlii6 ^urillvi'Slläsü. I)js ober6 i4b- tiieilllllZ kmm ilbll bsr6it8 äurcii- 86uoiuw6ll6ll 6siir8to6 1VI6Ü6r- Iiolsll, ivülirouli äio lllltsro k4b- tlmilmiA äir6et6ll Illlt6rrielit 61'ilÜlt. Dis kür äi6 21V6Ü6 6rupp6 6sr 6r.8t0ii Oiii886 2V6ieig.88ig6r 86>UÜ6I1 F6ll1imllt611 L6M6rKllll- AV611N0 Iislls 01'6 86PL1'g.t6 ÄMreSL cli uuovo. ?61' Zli 86olciri äol ßrllppo illksriore äsllll 86evlläll 6ill886 (4^ 6 5" Ällllllta) 8i raeeollilliiäL a) äi äi8i)ori'6 ßli 6861'0121 6i lottura 6 äi liugim 86001160 un kurim boll pouä6rllto 6 6i trut- turii in 6OMU116, ö) 6' i8trlliro ill 60MM16 P6r llllll M6W' 01'3, 86ttill13ll3i6 Zli 8eoig,ri äoÜL 5" eoi ks-lloillili äolis, 4°° llllllllta, YI1Ü6 rip6t61'6 ns! eolltoZAio 6 usi eaieoli äi 8llp6i'kei6 I» Mllt6i'i3 prssa ill Hll68t' ultima, Ma äi trattars 16 uuova imitoria äol eolltoZZio imäo tro M6226 01'6 L886A'llLt6 86§L1'LtLM6llt6 L eiL86UUL 86^i0ll6. ?61' ÜULlltO 60ll661'll6 III I'U- briea „uiLtorib r6Lii8tiedo" äeUa 8660lläL elL886, 8i äovrü IIo! primo ZruWO äsäiearo ill eo- MUU6 ali' ill86AllLM6lltO äslia 8torill 6 äoila 8toria llLturaio äi LMÜ6 Io 862i0lli (4^ 6 5^ LllllLta) UllL M62?:' OI'L P6I' ML86llllL äi qU68t6 MLt61'ib. 66 äU6 M6226 01'6 L886ZllLt6 L «3,8611113, 862MI16 voZIiollO 68861'6 äoäiellto all' ill- 86AllLM6llto äoiia tz'60A'I'LÜL. 6a 86Ä0U6 8UP6I'ior6 POtl'L rip6t61'6 la UILt6I'iL ä' iU86AllLM6lltO, M6llti'6 I Iiiterioro i'iL6V6i'ä I i8tru^iou6 äil'6ttL. 66 08861'VLriOlli iutt6 P6l 86tMlläo gruppo ä6ÜL 111'iwL 6IL8S6 äi 8euol6 äi äll6 elL88i 343 katerega so so ueenei nirhe sto- pinhe (2. šolskega Iota) uöili na novo. 2 g, nirho skupino drugoga rarreda (4. in 5. šolsko loto) priporooamo: da ureclis bralne in govorno vahe po dobro pre- mislhonem povratnem vrporedu ter obravnavaš obohe b krati, in L) da podueuhes v računstvu uöenoo 5. šolskega Iota po hedno poluro na todon skupaj 2 ueenei 4. šolskega Iota, da ponovd ueno gradivo 4. šolskega Iota in ra- eunhenhe plosein; novo ueivo ir računstva obravnavah pa v vsa¬ kem oddelku posebeh po tri poluro na todon, katoro so ra to «dmerhono. (diodo „rarprodela realih" «menimo, da tiho ra prvo skupino (4. in d. Zolsko leto) drugega rarrsda odmeriti skupnemu poduku v rgodovini in prirodo¬ pisu po pol uro na teden, drugi dve ra vsak oddelek posoboh odloesni poluri pa porabi ra romlh opisni poduk. V tem ko podueuhss le nirhi oddelok, nah vishi oddelek ponavlha, kar so ho rs uril. prvoga odhsla 2. skolsko godino u posobnib urab nova urili. 2a učenike vire skupine drugega rarrsda (4. i 3. skolska godina) preporueamo: da ! učitelj vhorba dhoeu u eitanhu i govoru dobro promlslhenim re(lom i skupno, 5^ da obuvava u ra¬ čunstvu i proraeuuavanhu plo- stink pol ure svakoga thedna učenike 5. skolsko godine skupno s ueeniri 4. skolsko godino, da urmognu opetovati ono, sto su so urili u 4. skolskoh godini. Ono pako, sto ima da nova ir ra¬ čunstva uri, treba da tumari u ona tri polusata, sto su odre- dheni posebire ra svaki odio. Olede stupra „stvarna obuka" u drugom rarredu ove vrsti skoka upororuhemo uritelha, da ima u prvoh skupini upotreblhavati po hedau polusat ra skupno obuea- vanho u povhosti i prirodopisu obihu odhela (4. i 5. skolska go¬ dina). Ona dva polusata, sto su oprodiolhoni ra svaki odio, valha upotreblhavati ra obuku u romlho- pisu. Lok uritelh podurava uiri odio, ima visi priliku, da to opetuhe. Kar smo omenili ra visho skupino prvoga rarrsda dvorar- rednie, volha tudi ra drugi rar- Ono, sto smo spomenuli ra drugu skupinu prvoga rarrsda dvorarrednib skola, to vriedi 345 red trirarrednie (urnik na 113. 8tr. I. rverka). 0 stvarnem uku v trstom rarredu pomni to le: dve poluri, kateri ste »3 obek oddelkik o6 morjenj skup- nemu poduku, Ne učiti prirodopis (po povratnem vrporedu) in Zgo¬ dovino ; ono uro pa, katero so določene vsak oddelek po- sebeN, No učiti ua nirNem oddelku (4. iu 5. solsko leto) Zemljepis po povratnem vrporedu. na videna oddelku (6. solsko leto) pa pol ure na teden remINepis in pol ure prirodoslovne. Olode tega, kako ti N 6 ravnati, kadar skupno ueis ueni .(erik v tretNem rarredu eetverorarrednik sol (139. 8tr. I. rv.), te ravraeamo na dotiena navodila, katera smo ti dali ra prvi rarred dvorarrednik Kol (str. 85.), glede stvarnega poduka pa na oparke o tem poduku ra nirNo skupino drugega rarreda rardelNenik dvorarrednik sol. 8tvarni poduk v eetrtem rar- redu tek sol in v petem rarredu peterorarrednio (167. str. I. rv.) uravnaN po navodu, ki smo ti ga dali ra tretji rar red trirar- rednie. takodNer ra drugi rarred tro- rarrednik puekik skola (gledaN satnieu na strani 113. prvoga sverka). Olede obuke u stvarnik predmetik pripomiujeino ra treci rarred, da treba prirodopis i povNest podueavati skupno u ona dva polusata, koNi su opredielMÜ ra oba odNela ovoga rarreda i to stanovitim nekim redom; u posebnib urak valNa podueavati niri odNel (4. i 5. skolska godina) u remINopisu opet nekim stano¬ vitim redom. II višem odNelu (6. Zkolska godina) obueavaj pol sata na tNedan remlNopis i pol sata prirodoslovne. 8to se tire toga, kako valNa postupati, kada se u III. rarredu eetverorarrednik puekik skola podueava skupno naukovni Norik (gledaN stranu 139. prvoga sver¬ ka), to upucuNemo na ono, sto smo gore napomenuli glede pr¬ voga rarreda dvorarrednik pue¬ kik skola (gleda) stranu 85). Hlede stvarne obuke u spome- nutom rarredu, upororuNemo na ono, sto smo o tom rekli ra prvu skupinu drugega rarreda rar- dieljenib dvorarredniea. Ono, sto smo gore karali o stvarnoN obuei ra treei rarred trorarrednik skola, vriedi tako¬ dNer ra tu okuku u IV. rarredu ove vrsti skola, kaoKto takodNer ra peti rarred peterorarredniea (gledaN str. 167. prvoga sverka). 347 8 temi urniki in 2 rn2lo26uo ursclbo ucnsZn Zrnäivnsino 2nprs- eili, än no prienos pre^Aoänj stro- kovnjnski obrnvnnvnti stvnrnsZn ukn, xn än Zn tuäi popolnomn ns i2khueis; kn^ti obäslnvnti worns äotiens koseks i2 bsriln v nn- lnse 2n to oäinsrMub urnb in uk pojnsn^'svnti 8 prsärnsti in poäueh'ivim rn2kn20vnn^'sin. .4ko so otroei rnrliens stnrosti xäruMiu v ^eäsn rn2rsä nli oä- äslsk, W obrnvnnvnti ueno Zrn- äivo i2 po8nin62nili prsänistov — knr smo Z6 vsekrnt povänr^nli — v vselstnsin povrntnsw V2porsäu, knkor ^6 26 stsvilo oääslkov nli solskik Ist. konrni PN, i rad, moraju pri¬ slanjati na ono, sto si ik ustmeno podudavao, ili da ik timi vje- /kami pripravljaš ira ustmenu okuku. kismene ^adace pojedini!, odjtzla u^imaj, ako se kako dade, i^ onoga predmeta, kojim se kavi i ustmena obuka u dotidnoj uri. Lada pako moraš odustati od ovoga pravila, tada imaju te 2adaotz služiti, da ucenici opetuju ono, o dem si ik prije ustmeno podueavao. ?osam6M6 oddelke moraš laj tiki rad pojedinik odjela pri tikik vajak nadzorovati, valja da nad^ires. kora^mje- Xad/orovanje si olajšaš, ako stiZ li učenike tako, da svi, posadis ucence tako, da se na ! koji spadaju u pojedine odjele, prvi pogled vidi, kateri spadajo ! skupa sjecle, to ce ti njikova v ta ali ta oddelek. j rasvrstba vee i spoljasnoscu svo- jom jasno u odi udarati, pa des ! ik tako mnogo lakso nadzirati. doda ni radosti, da oddelek ! 2naj u ostalom, da vije dosta, pri tikik opravilik nadzoruješ le ako samo i/.vana nad^ires ra- od daleč, ^ko Kodes, da ko kaj j duju po tiko xakavljenik odjela, uspeka, moraš naloge preglede- j ved ti je tu njikovu radnju, vati, oziroma popravljati, in de je j ako Kodes, da svoj eilj poludi, le mogoče, poprej, prodno odidejo takodjer pregledavati, dotidno otroei i^ sole. Seveda tega ne! popravljati i to obidno prije nego 350 verbessert verclen, und zvar in äer Kegel ebe die Kinder die srbule verlassen. Lreibeb vird Med der lleikigste Lobror dies Kesebäkt nirbt immer selbst und allein besorgen Domren, vesbalb es gut sein vird, die Kinder die Enkeln oder Kette veebseln zu lassen, damit ein sebüler die Arbeit des andern durebsebe. iVueb bann die Vutgabe aut die sebultatel autgesebrieben wer¬ den, damit die Kinder die Ver¬ besserungen in ibren ketten narb der vorgesebriebenen ^Veise vornebmen. Lei der Entstellung des Leetionsplanes sind die Vünsebe des Katerbeten, der aut dem Lande dureb seine seelsorge- ptliebten in Knsprurb genommen ist, zu berüebsiebtigen und naeb- stebends Kegeln zu beaebten: 1. Die jedem Oegenstaude zugemessenen stunden sind tbun- liebstgleiebmäkigautdie^Voeben- tage zu vertbeilen. Lies gilt so- vobl tür den direeten Lnterriebt, als aurb tür Übungen, damit ein angemessener ^Verbsel die Krlieitstreudigbeit der sebüler unterstütze. Oemgemäü dürten einem Kegenstande, tür veleben wenige stunden bestimmt sind, nirbt zvei stunden naebeinander oder an demselben Lage zuge- viesen werden. 2. Len viebtigsten und srbvvierigsten Legsnständen viri¬ ebe neppuro il piü diligente maestro sarä semxre in raso di poter da se solo aeeudire a questa bisogna; il xerebe sarä rosa ben tatta, ebe i tanoiulli si rambino a vieenda le lavagne o i ciuaderni, aeeioeebs uno seolsro rivegga il lavoro del¬ l' altro. Il eomxito poträ anebe sssere seritto sulla tavola nera, akbnebb i tanriulli taeeiano nei loro rjuaderni le eorrezioni eome vengono indieate. Völ eompilare il riparto settimanale delle ore d' istru- zione bisognerä prendere in eonsiderazione i desiclerl del raterbista, ebe in eampagna b oeeupato nella eura delle anime, ed osservare in tal proposito le seguenti regole: 1. Le ore assegnate a eias- euna materia vanno, per r,uanto e tattibile, distribuite xropor- zionatamente tra i giorni della settimana; il ebe vale tanto per l' istruzions diretta quanto per gli esereizl di ripetizione, aerio ebe un rambiamento opportune msntenga nsgli seolari il piaeere ebe provano nei loro lavori. Ker la rpial eosa non sara leeito di assegnare due ore di seguito, od anebe nello stosse giorno, ad una materia a eui sono destinate poebe ore. 2. Kilo materie di maggior xolso e piü ardue si dedieberanno 381 more vselej storili niti najmar- ljivojsi ueitelj sam; rato storiš prav, ako veliš otrokom, naj si ramene ploZoice ali rvorke, ba popravi bruZ bruZewu naloZo. kabko so tubi napiso irbelek na tablo, ba otroci popravijo xo- ZroZke v svojib rvorkib, kakor 8i jib prej navadil. Ii bjeea ir skole irabju. kakako ba no ce niti najwsrljiviji učitelj mooi to oviok sam obavljati i rato eo biti bobro, ba urobi to tako, ba ueeniei svojo xloeiee ili rabaöniee mobjusobno irmjonjuju, pa ba jeclan preZlobava rabnju brnZoZa. Noros i tako urebiti, ba iii sam ili tko oä uLenikS, napiZo irrabak na Zkolskoj ploci, pa ba bjooa popravljaju poZrosko n svojib rabaenieab, kako si ib vee priuöio. Labar sostavljas naueni rob, 86 moraš obirati na katebetovo reljo, kor katebot na bereli oskrbuj tubi äuZno pastirstvo. Vrbu tega 86 ravnaj po sleboeib pravibb: 1. Larboli uro ra vsak preb- rn6t, kolikor so clL, rarmerno na posamorno bnovo v tebnu in 8ioor ra neposrobni in ra po- srebni uk; kajti primerna me¬ njava ilgje U66N66M vesolje bo bela. 2ato pa no smeZ obloeiti probmetu, kateremu jo obmor- jonib lo malo ur na teben, bvob ur na isti ban ali pa eolo rapo- roboma; 2. imenitnisim in terjim prob- metom obkari prvo uro v bnovu, Laba sastavljaZ naukovni rob, valja ba se obariroZ na vjorouri- toljovo roljo, koji ima na la- bsnju ba obavlja i svoje busobri rnicke burnosti. Osim toZa pari i na slieboca pravila: 1. tire, Zto su ra svaki prob- mot oprebieljono, imaju so, ko¬ liko je moZuoe, rarmjoruo po- rarbieliti po banib u tjobnu. Ho vriebi ra onaj slučaj, kaba imaš, ba sam pobuoavss bjeeu, kao Z to i ra onaj, kaba se imaju bjeea sama vjorbati. I'o biva rato, ba primjerena irmjena raba pospjesuje u bjeei veselje ra rab. ko tom se ra jeban prebmot, ra koji je oprebioljeno samo malo ura, no smiju obrobiti po bvie uro iraseboo ili u isti ban. 2. ^namenitijim i torim prob- motom valja bornaoiti ono uro 352 m6 man die^eniMN Ltuuden des laZes, in veloben der Oeist no eli kriseb und /ur MkknssunZ des be/unlieben Onterrieiites mebr beknbiZt ist; den leiobteren Oegenstäuden raume man die letzten 8 tu ode ii ein. 3. Nan unterricbte nieiit län- Zer als eine Ltuude in einen! und demseiben Oegenstande. 4. In den 8cbulen mit M- tkeilun^sunterriebt erbalte ^'ede L-dtbeilunZ, so okt sie in der, Lobule nnvesend ist, d. ii. vor- und nnebmittaAS, soweit als tbun- lieb, aueb direoteu Onterriobt. 5. Oer direete Outerriobt ^veebsle mit der stillen Oesebal- tiZunK tbunliebst ab. 6. Oie stille LesebnktiZunZ ist durob den direeten Onter- riebt tbunliebst ru unterbreeben und ibre Oauer moAiobst ein- 2usebrnuken. 7. Viejeni^en OeZenstande, velobe ein AleiebLeitj^es Onter- riebten zweier oder melirsrer ^btlieilullgen einer Olnsse zu- lassen, sollen, evie sobon oben erklärt vurde, kur alle Lobuler AleiebzeitiZ gelebrt v,'erden, vie 2. L. das Lebreiben, 2eiobnen, das LinZen, der ^nsebauuuZs- unte-rriebt, das Oesen, die Lprneli- lebre, dis OlaebenbereebnuuZen, die Itealien (turnusmäki»). Oa die ^usnützun^ der einzelnen Ltundeu dureli mündlieben I7n- quelle ore del Ziorno, in eui Io sxirito e anoor kreseo e piu atto n eomprendere il relative inse- Znamento, ed alle mnterie piü kaoili si assegnernnno le ultime ore. 3. Xon s' insegnern xiü n lunAo di un' orn In stessn wnterin. 4. lileUe seuole von insetznn- rnento per serdoni oinsounn di Musste verrät per qunnto ö kntti- bile, istruitn nnolre direttninente ogni qunl voltn si troverL in iseuols., eioe nelle ore nntinreri- dinns e xorneridinne. 5. O' istru^ione direttn e 1' ooeupiiriione in silen/jo verrnnno seinpre nwieendnte. 6. O' oeeupn/ioue in silen/io verrü, per qunnto s kattibile, interrottn inedinnts l' istrurione direttn s, possibilinents, verrü lilnitatn in sun durntn. 7. Duells innterie elie ain- wettono un' istru/ione simultanen in due o xiü seirioni di unn olnsse, verrnuuo eontempornnen- mente, eome di soxrn ö gin stnto spisAnto, inseZnnte n tutti ZU seolnri, eome x. e. ln soritturn, il disegno, il ennto, ln Zrnmmn- tien, i enleoli di superlieie e le mnterie re ul i stiebe, e eio seoondo un oerto turno, poielie 1' utilir:- ^nrs le sinAole ore medinnte 1' inseZnnmknto orale e 1' eser- eiüio ebe lo eomplstn e di tnntn 358 ko je dub 86 Livaben in bolj sposoben 2a uk; nadnje uro pri- brani pa 2a laHe predmete; 3. jsdnega ill istsga pned- meta U6 uei dlje kot jedno uro; 4. odredi tako, da ima v manjsib solab vsak oddelek pred- poldne iu popoldne neposredni iu posredni uk; 5. neposrodni podulc iu vaje uaj 86 kolikor mogoee vrste; 6. skrajšaj iu pretrgaj vaje 2 neposrednim ukoru, kadar iu kolikor 86 c!a; 7. kakor 8llio Le omenili zgoraj, je obravnavati 2 V86wi ueenei d krati o»6 predmete, kateri 86 dado ueiti istočasno v dveb ali vee oddelkib jsdnega razreda, cl6uimo n. pr. pisanj6, risanj 6, petje, naborni uk, branje, 8lovuioa, preraeunjanje ploseill, realije (v po vratnem V2po- reäu). Dober U8p6b doseLes le le daj, e e izdatno porabiš vsako uro, bodisi /a ustni poduk, bodisi 2a dopolnjujočo vajo, in e e prav ra^sleliZ eas tor razvrstiš in me- dana, kacla jo djetinji um jeste ril i bodar te 2ato sposobniji, äa sbvas N9PS9I-ll9 -II9I91 9819^ .I9ZIMNNPSL2 NI 9888,0 dpSf NO, 11111(181101-990 N9P N9ZNI1-IISPN^ N9NSP89ZNN nsqo II9P P8II SPN3Ä .19-190 NSP9f 'sllIU-S88II8N0^ 99P UI PNI8 NSIIII-OZ N9ZI88IP.IPNI SIP .IIIO 'in 'n pnn N9P08 nsqn 8SPP<-NS1 -P2 NSPOZPSq 89p N9P0 NSKI^ .IOP 8(111119-8.1110 .19 p NI NN8P -08 0^18 I9PIII0 3lp II»8 II9P999V -19PNPM PPM SIIIS 8P8- '9-IIOU -9S-NN8ZNMII199O INI ! NSH9-8IU -N8P P8PI<1iZ9Z N9P98N9P 'NSP08 N9P999I -9-I9,s8llN UU8P08 NSPNIZl SIP PNII N9I190.Nl8S(- PN8-8II9I>90 NI9 8118- '9-(19II.I0-!1II88lMIN?I198 -N^ INI !pO8 N9P99L N9qSIM989s N9PI92-N80 0PIl9P9.I(l8'-N9 88P N9-I9L2 .I9P NI '1191-90.1(189p -1180 NIS 9PNII-Z 119 (-181- N 9-8.19 OSP NI 8P8- 'S-PI.I.IS-llNP8NclZ INI 'g'2 08 '9PN9L-SIIIPM9Z 9PNN-Z S2N8Z SNIS 9PN8-8NS899 NISNI9 888P 'NSPMMS -N8.I8P 8N9PN08 -S(- N9P08 9PIM.19 S-ININI-8Sc- .INO 'N-9889- 112 sl9L28-PI.US- -N-0 N9IP98N9P NN- SPNII-Z 921188 SNIS PM) SIPS89IP 'Ml- -I9.NP8 .IP8 89 -1991 'NSPNS-L N9INNI0lls8 I-9N.I(-8NV NI 9PIIN-Z 9MI- SNIS -ISl-N -I-9IN -S89-P .ISP NI PN8-8 -119899 N9I--98N9P PNII NSN19 .IN- -lSPIPO -lSP -I90IN88P9IN-IM 9IP 1-08 S.IPs-IIPZ N9-8.I9 NI- 8 -19^ N9P 8(IN- -ISI--.I90 Spll9PSL29<- -981-9 '0--9-IP 8-8SP SI-9 nsp PNII 9PN989N.I9 S889.IS-NI 8-9I.I8L 8- 8.IINI NI 9-0998 OlIlIIO- 88P 's8l-PIN SIP SIVI '-8I 8-0-.1-0 -Sp SN0I2IK-IN-8IP 8--88S,- 8-N8Ilb NSP .IN- 8lIN-NSPSc- .ISPIS-3 N09 Ip '08899SN8 uonc- -8 82N8-N0I-MI ZNNI-O 9pll92ll88ns pnn -I-9I.IIS- — — 355 njus predmete tako, da vzbujajo zanimanje ; ruzdjeljujes vriemo, einig u uee- uieib uzbudjujes živo zanimanje i uklanjaš 86 jednolienosti. 8. pri otroeib prvega šolskega leta navadno ne moros zabtevati, eia 80 ti pazljivi vee nego pol ure v istem predmetu; kajti jako redko zanima jeden in i8ti pred- met prvenee po eelo uro. lke posebni razlogi bi te mogli sklo- niti, da odmeriš kakemu pred¬ metu e kdo uro. Ludar 86 n. pr. pri jezikovnom uku v prvi pol- uri ruzgovarjas 2 otroci o Kukom glasniku, lubko v drugi poiuri das pisati znak za tu glasnik; uli pri nazornem uku, kudur 8i otrokom razkazal Kuk predmet in M potem napeljuješ. ds ga ri¬ šejo; pri računstvu, kudur 86 iinajo otroei vaditi, kako je pi- 8uti številko uii 868tuviti številni obruzee, ko 8i jim prej razložil število i. t. d. Dosedanje opazke 80 menda dovolj jasno pokuhale, kako je učiteljem veeruzrednie 868tuvljati nuueni red za posamezno raz¬ rede; zato pu tudi v pregledane učne nažrte ni8mo uvr8tili nika- krsnib urnikov za te sole. 8. Vrlo je težko, da djeeu budu 8abranu i pazljiva, ako im 86 je eielu jednu uru daviti je- dnim i i8tim predmetom i zato ne 8mije ueitelj u prvoj skolskoj godini i8tim po8lom zaokupiti pozornost djeee vise od pol ure. O8obiti 8umo razlozi moraju vo- j e vati za to, da 86 za neki predmet upotrebi eielu jednu uru. Vo 86 može n. pr. dogoditi u jeziko- 8lovnoj obuei, kudu 86 prve pol ure govori o nekom glasu, u druge pol ure imuju ueeniei, da pišu znak (pismo) za tuj glas. I u zornoj obuei može 86 za jedun te isti predmet »potrobiti eielu uru, ako se djeei neki predmet razlogi, a ondu 86 upu- euju, kako du gu nuertuju. II računstvu može do togu doei, kudu se djeei tumuei neki sta- noviti broj, pa se zatiiu imuju du vježbaju, kako se piše brojku ili obrazne dotienoga broju i j os m. dr. kredmnievujuei, da ee po nuvedonib nuputeib labko svaki ruvnujuei ueitelj na sbodun na- eiu sustuviti nuukovni red zu svuki razred svoje skole, to ni¬ smo u popravljenib nuukovnib osnovub napisali ni jednogu nau- kovnogu reda za viserazredne skole. 23* 356 Visi 8ebvi6riger gWtaltet 8ieb die Lutvertnug ein68 8oleken klan68, 8mvie die Lebandlung cl68 ganzen blntorriebt68 in der getbeilten 6ine1a88jgen, und am 8ebvj6rig8ten in der ungetbeilten 6jnelL88ig6N Volk88ebul6. Vu8 die8sm 6runds vurden den be- züglieben 8tundenplan6n aueb die Leetjoll8x1ane (8. 8, 9,10, 11, 34, 35, 36, 37) mit der be- 8timmten Vb8iebt beigegeben, da88 8is den 8ebullejterll al8 Nu8ter bei der Vuf8tellung uber- 8iebtlieber Leotion8plän6 und zur an8ebaulieben Lrläuterung der VOraUZgebendtzll 8tundenplan- tateln dienen. ^Velebe von den beiden ge- nannten 8ebvierig8ten 8ebul- tormen den Vorzug verdiene, bangt von ver8cbisden6ll Ver- baltni886u, nämlieb von der Vn- zabl der Linder, velebe dis 8obule zu belieben, von der Lntkernung, velobe die86lben vom bltornbau86 /ur 8ebule zurueb- zulegen baben, von den Lrverb8- verbä1tni886n der Levobner de8 8ebul8preng6l8 und von der Oe- räumigbeit de8 8obu1zimmsr8 ab, V68balb von Lall zu Lall ent- 8obied6n vordem mu88, ob in einem Orte der b1ab)tag8unter- riebt oder die ungeteilte oin- ola88ige Voib88ebule eingeriebtet vorclen 8oI1. Lür einzelne 8ekul- orte vurde der Antrag «stellt, du88 8ieb der Lebrer vormittags nur mit den 8ebülern der Ober- gruxpe zu be86bäktjgell babe, und die Linder der lbntorgruppe uur eine 8tunde bebuL Hm- 8euole di pib di una ela886. Naggior ditüeolta pre8snta la eompilazione d'un siliattorlparto, eom6 anebe la trattazione di tutto 1'jn86guam6nto, neba seuola xoxolare divi8a di una ela886, s la ma88ima dittieoltä nella 8euola indivi8a di una ela886. ker laueste ragioni ai relativi orar! 8ono 8tati aggiunti anebe I riparti 8tzttimanali delle ore d' i8truzione (x. 8, 9, 10, 11, 34^ 35, 36, 37) e eio eon la inten- zione, ebe servano ai dirigenti di modello uol kormare i xro- 8petti dei riparti 86ttimLllaIi delle ore d' mtruzione ed a 8ebiarimento delle tavole degli orarl dalle ^uali 8on xreeeduti. tzuale delle duo xiü dittleili torme di 8euole te8te nominate meriti la prekerenza, dipende da varie eireo8tanze, oioe dal numero dei taneiulb ebe avranno da treciuentare la 8euola, dalla di8tanza cb' 688i avranno da xereorrere dalla ca8a alla 8euola, dallo eondizioni indu8triali dogli abitanti del di8tretto 8eola8tieo e dalla 8tanza xiu o meno amM; Il perebo di volta in volta eon- verrä deeidere, 86 in un luogo 8ia pib eonvoniente 1'ill86gnare a mezzs giornate, ovvero 1' in- trodurre una 8ouola indivma di una ela886. ker aleuni luogbi e 8tata katta la propoLta, ebe nelle ore antimeridiane il ma68tro 8' av6886 a oeeupare soltanto eou gli 8eo1ari del Zruppo 8U- perioro, e ebe i ianeiulli del grup po inferiore av688oro a 1ermar8i in i8euola un' ora 8ol- tanto per xreparare i eompiti 357 UnoZo težje je uöiti in po- rarvrstiü preilmete v ranäeljeni, in najtežje v nerazdeljeni jeäno- ra^reäniei. Doclali smo teäaj äo- tieniw urnikom tuäi nauene ra?- preäelnioe (str. 8, 9, 10, 11, 34, 35, 36, 37) prav nato, äa di si solski voditelji po tob vzor¬ čili sestavili pregleden naueni red, in da di ran videli, Koko 1s umeti .spredaj stojeee urnike. Xa vsak naein je jako težko dobro uravnati jednoranredniee. XIi se imajo randeliti v skupine, ali ne, to naj 86 doloei po ran- lienib ranmerab, n. pr : po šte¬ vilu vsolanik otrok, po tein, kako dale«" imajo otroci v solo, s eini 86 peeajo prebivalci solskeZa okrožju, ,je-Ii Zolska soda äosti prostorna, ali ne j. t. <1. 2avoljo teza se mora cloloeiti na vsak kraj posebej, ali se ima uvesti poldnevni poduk, ali ima ostati Zola uerandeljena jednoranred- uiea. 2a nekatere šolske kraje 86 je nasvetovalo, «la bi uči¬ telj dopoldne ueil le višjo sku¬ pino, in otroei nižje skupine naj bi prišli v solo le na jedno uro, «la bi izdelali svoje domaee NnoZo je teži posao, kada se ima Zastaviti takov reä, Kao Zto i u obee, kaäa se ima pod- uöavati u randisljenib jednoran- reänieab, ali je to svakako naj- muenije u nerandieljenoj jedno- ranrednoj puekoj skoli. Xad smo äakle na strauab 8, 9, 10, 11, 34, 35, 36, 37 un dotiene satuiee na veli takoäjer i uaukovne reäove, ucinili smo to upravo poraäi to^a, jer smo btjeli, äa služe ravnaj ueini učiteljem na unor koä sastavljanja preAeclnib naukovuib reäova pa i nato äa nornije protumaeimo predidime satuiee. Ivoju oä ovib äviju naj težili vrsti skola iäe preänost, to ovisi ocl rajnik okolnosti, poimenee oä broja äjeee, koja Zkolu po¬ lare, oä daljino puta, sto Za iniaju prevaliti oä roditeljske Kues äo skole, naäalje oä toza, eim se bave stanovniei äotienoZa skolskoZa Kotara i oä prostra¬ nosti äotiöne Zkolske sobe. 2ato se i mora 2a svaki slueaj na- pose oälueiti, ima li se u nekom wjsstu ustrojiti Zkola sa polu- änevnom obukom, ili pak neraL- äieljena jeänora/reäna pueka skola. 2a nekoja se je skolska wjesta savjetovalo, äa se ueitelj prije poäne bavi samo äjeeom vise skupine, a äjeea niže sku¬ pine äa äolare samo jeänu urn u skolu. äa im'aäe äomar'e xa- 358 kerti^unA der ilLusiieken ^rkeiten in die 8eiluie üu konnnen kätken, vakrend naekniikkaZs der Leürer nur die Linder der IInterZruppe unkerriekken ivürde, und die Linder der OberZruppe nur /um 2veeLe der LinübunZ iu die 8eiiuie 2U komrnen Kütten. deden- kaiis sekiiekt die un^etkeiite 8ekuie inekr bildende und er- rieklieke Nowente kür Lekrer und 8eküier in sied, als die getkeiite. Ls sei dernnack der rvveek- maKiMn LinriektunF dieser 8ekui^attung eine ggu2 keson- ciere LetraektunZ Mividwet. vis eineiassiße ungetkeiite Voilcssekuie, untsrsekeidet siek vor allen ükri^en sckou dureii ikre OiiederuvA in drei 8eküier- aktkeilungen. von deren jede inünciiieken Ilnterriedt vom Lek- rer sikäik, vükrend die keicien anderen gieiek^eitiA siek der stiiien LeseküktiZunK kin^uxceken Kaken. Nit Lüeksiekt auk llie. durek die VereiniZunK dreier ^.btkeilun^en bedingte Lesekrän- kunA der Unterriekts^eit kür^ede derselben, ist 68 ciaker Lüiokt des Lekrers, kür jede ^.btkeiiunK und kür ^jecie kalke 8tunde sekon iru Voraus die ^ukgaken sorZ- kaitiZ aus^uvLklen, damit er mit cier TluveisunZ derselben nur 616 ailernötkiASte 2eit (2^4 Ni- nuten) verliere. Lut der Lekrer keine keseiiiekiiekkeit unä ver¬ steck er es niedk, seine 8eüüier -uir ^usdiiko iiernnrnriieiien, so verliert er kür äis Lonkroie cier ?ur skiiien LeseiiLkkiZunZ uuk- ^eZebsnen Arbeiten noed inedr Xeit. Lür clie Lonkroie ein^einer 6oin68tiei; nienkre eke neiis ore porneriäinne ii nineskro non istruiredbe cüe i kaneiuüi ciei Arupxo inkeriore, eä i kLneiuili ciei Zruppo suxeriore avrebdero da venire n seuoia, nküne äi kure äegii eserei^i di rixetisione. In oZni enso ia seuoin indivisa ö piü eonkseenke oüo seoxo dei 1' iskru^ione e dsü' educn^ione. bieeiie si dovrL xrendere in ispeeinie eonsidern^ione enme si debbn orZnnixrare sikknkkn seuois,, p ereiie eorrisponda xiennniente aiio seoxo. Lrc seuoin popoiare indiviss, di uno ein88ö si distinZue giL eoü' essere eowxoskL di kre se^ioni, eiuseuna deüe qunü rieeve dni inneskro 1' iskru^ione ornie, nienkre is aikre dne devonu eon- keuiporaneninenke dnrsi nii' oeeu- pn^ions in siien^io. Oonsidernndo eiie, essende unike ie kre sesioni, e Ziuoeokor^n iimiknre ii kernpo eoneesso nii' iskru/ncme per ein- seunn di esse, ne eonsegue eke ii nnioskrn e in dovere di ses- Ziiere innnu/i krnkko eon ogni diiiZenrla i keini per einseunn se/ione ed Lnciie per einseunn wer/' orn, nküueiie neii' kisse,- Znnre i dekti kewi non perdu eiie ii tempo sikakko indisxen- sgKile (2—4 winuti). Ove ii mneskro non nbkiu uieunu ukiiikL, 0 non suppiu knrsi Future du' snoi seoiuri, perderü uneor piü kempo neüu revisione dei luvori dati a^li seoisri oeeupaki in siien^io. ker ia revisione dei sinZoii kewi 959 naloge; popoldne pa naj bi pod- ucevul 16 nižjo skupino, otroci višjo skupino pa bi so bodili v solo lo verdat. Vsekakor je nerurdeljenu solu prikludnejsu ucencem in učitelju ra irobrurevanje in odgnjevaiije. dače; poslio podno puko du pod- ueuva sum o djoeu nire skupino, u onu vise skupino, du dolure u skolu samo du so vjerbaju. Xe- rardieljenu jo skolu s obrurovnib i urgojnib rurloga svukuko sbo- dnija koli /u ueitolju toli /u učenike nego li rurdieljenu. Lutegudelj bodemo tu so po- sobej preudarjali, kuko bi so dulu najprimernejše uravnati ne- rurdeljena jednorurrednicu. krvu posebnost nerardeljene jednorarrednice jo tu, du so ueonei rsrvrsseni v tri oddolko; jeden oddelek poducuje učitelj ustno, druga dvu oddelku pu se med tem buvitu s tibimi vujumi. Ler ima tuku solu tri oddelke in se v sled toga vsukemu irmed njib prikrajša učni eas, je uči¬ telju dolžnost, da so poprej skrbno odbere in pripravi naloge ra vsak oddelek in vsako poluro, da, odkupujoč k večjemu 2—4 Lato eemo se ovdje nesto porubaviti, da posebiee promo- trimo, kako bi se sto sbodnije imale urediti ovakove skole. dednorurredna se uerardie- Ijenu pueku skolu rurlikuje od svib ostulib vse time, sto su joj ueeuici porardieljeni u tri odjelu. Dok učitelj ustmeno podueavu jedau odio, onu se ostala dvu odjelu imuju buviti tibim rudom. 8bog ograniöenosti vremenu, sto je opredieljeno /u obuku svukogu odjelu, u potice odtucla, sto su tri odjelu sjedinjenu, duruost je učiteljeva, du rudace vec uuu- pried i pomnjivo irudire ra svaki odio ra svaki polusat, da rudu- vajuc ib, irgubi, koliko je moguce, munje vremenu (2—4 času). naloge, irg minute cusa. 8e vse cusa potrati učitelj, dos ee vise izgubiti vremena kadar pregleduje naloge, katere ra nadriranje onib rudnju, sto ib so ueenoi irdeluli na tibem, uko ^ je raduo odjelom, koji su bili ra¬ nima dovolj spretnosti, in uko ne ! davljeni tibim radom. ako je ne¬ žna ueenee navaditi, du mu po- vjest te ne rnsde priučiti nekoje mugujo pri tem delu. Lu pre- učenike, da mu u tom pomaru. gledovanje nekaterib nalog (pre-! La nadriranje pojedinib rudutaku 361 pisovanje, U66nj6 na pamet) labko porabiš 11661166 dotienib oddol- kov, 16 povedati jim moraš, Irsko naj ravnajo: druge vaje us ničili o (Idol kili (n. pr. ir raöun- stva, spiska, poiisvljsiijo gradiva ir narornega uka) naj pregledu- jojo pomoöniki ir: visjib oddelkov. Voditi in uadrorovati moraš so- V6(IS t6 pomočnike sam; po- verjati smeš taka opravila 16 najsposobnejšim in najstarejsim uoonrom ill 16 ra nekaj öasa, a ir pedagogiskib rarlogov nikdar no 8M68 ustanoviti 8talii6 tak6 slurbe. Vudi nimaš nikdar od¬ birati ra pomooniko uoonre onoga oddelka, kateri inia neposredni poduk, nikdar lini nimaš irrooati poduka samega, ali celo dopusoati, da bi v strabu imeli svojo sou- 66N06. 2 racotniki ravnaj posebno previdno, da jim ne skališ ve- solja do uka, in da uspešno ir- koristis ras, ki je odmerjen tibim vajam; kajti pomisliti moraš, da je njim ro tako odmorjonib manj ur na dan nogo starejšim ueen- eem, in pa da jib jedno in isto nepretrgano opravilo labko dolgo- easi ter jim omrri solo, kro- udariti moraš torej dobro, kakšno vaje ti je dajati otrokom prvega šolskega leta, da dosoros ome¬ njeno svrbo. (kao sto je prepisivaujo i učenje na irust) dadu se upotrebiti uooniri onoga istoga odjola, u koji i sami spadaju, ako ib uoi- telj u to up uti. Ine vjerbe nirib odjela (kao sto su n. pr. vjerbe u računstvu, pismenili sastavoib. opetovanju i onolli, sto 86 jo učilo u rornoj obuei) mogu nad- gledati pomooniri ir visib odjeda. Lamo se pako po sobi rarumieva, da mora uoitelj sam ravnati i nadrirati rad ovili svojib pomoč¬ nika i da taj nadror smije po- vjeriti samo najvrstnijim i naj- starijim uoenikom i to samo ra kratko vriomo. lo 86 pomornirko nadgledanje pako ns smije ni- kada ir vrni u stalnu slurbu. I toga se mora uoitelj strogo ru¬ vati, da no porivlje nikada na pomor uoenikL ir onoga odjola, koji u isto vriomo sam podueava. Voka no smetim s uma ni toga, da su pomoenioi samo na pomor, a da im no smijo nikada po- vj eriti samo obuoavanj e, a j os m suj e da rukovodo skolsku stegu. kosto su poeetniei i onako manjo vremena svaki dan u skob nogo li stariji urenioi i pošto im trajan a jednak rad vrlo labko dosadi i skolu omrari, to mora uoitelj pariti osobito kod tib pooetnika, kako da im ranimanje sto rivljini ureuva i kako lli rod. ÜLVULjo 86 PO toll opom- njad, 8MO odkimali v VM'Ci 2L uaueno ra2pi'6d6lui60 (8tr. 8, 9, I. 2V,) polurno vajo rL6UN8tVU, ö^l UL20ru6wu uku, e^) pr6pi80- vgnju, k^) U66IM na pamet, c) 8pi8ju. Kairo 8mo voö Zoro 8ponm- nud, valja 86 pri 8L8tavljaujii naukovnoga reda oba2irLti ua uöovno predmoto, Koji 8li6d6; 8 toga 8MO ii primjorku 2L uau- kovni rod (8trana 8. i 9. prvoga 8V62ka) odredili vjeLbo, Koje imaju ribati po pol 8ata, 2g, raöun8tvo, ö^l 2ornu odiiku, c^l 2g, pr6pi8ivailjo, N66uj6 UL pa- M6t, e) 2L pi8UI6U6 8L8tavk6. V 66M di 86 paö mogli mali ^aöeiniki V62dati? "In 0P02LI'- jamo ueitolja UL dana mu NL- VodÜL, kako iwL ravnati 2 2a- 66tlliki prvo toduo 8vl8k6ga lota, ter do8tavljLwo: ^d a/ Völi jim ri8Lti dolo- 66U0 število toeok, to 86veda 12 ob86gL 26 Obl'LVULVLllid števil, potem orte, pokoneuo iu U6P16- V68U6 Kri266, vkenea (kvLcli'Ltdo), pIoZöieo, 2V62äie6, 8tolöd6 iu cil'UZO. V86 V UL^'6äll08tLVU6j8id odliksd; (d^ Pin 868tgvlpiti Zto- VÜU6 in 1'L6UU8l(6 okrg2t!6, pi- 8LÜ 2L Vl'8tjo 2ULN6 PIN Zttzvildo, kakor 8l6d6 äruZL 2L drugo, iu odrgtuo, 2Lpi80VLti 80dg in lidg 8t6VÜL iu PO2U6^6, ko 8i prisol 8 podukom 26 daljo, jim ukaLi UL pl08Üie6 pr6pi8ovLti rgöuuo, i2V6d6U6 UL sol8ki tadli, raku¬ nom dodgjgli i2vod6. Kat6r6 8i i2dri8gl UL tadli, in Mali iu ra- ?a u 06m da 86 vjk/dgju poeotniei? Oloclu logg upueujeino ÄlgtoljL UL ouo, 8to 8M0 rukli 0 p08tupLuju 8 poöotuioi 2L prvid tjodLUL 8kol8k6 godiim t6 OPL- 2LM0 gl6d6 toeko a) 0cit6lj 66 2L tidi rgd uöouikg uaci dovoljuo gradiva II tow, 8io 66 im 2L(lLVLti, dL pravo nbki 8tLuoviti droj io- öska, daksko proma od86gu proii66uili brojova; ugdaljo 66 iw roöi, da riZu uokoliko 6rtg, okomitid ili rg2itid kriLidg, pro-» 2oröiöL (öotvoriugl. xlooioL, 2vj6- 2di6Ä. 8tolioL i mu, dr. ali 8V6 to II NLP6dll08tLVlljj6M obliku. NoÄ 66 ili PO tido 2Ll)Lviti i tiw6, 8to 66 im llLloliti, dg pravo broj6VU6 i I'L6UU8tV6U6 odrL266, da 86 vjeLbgju II pi8Lllju ULII- 66llid drojkg, da redom nLpi- 8uju drojko i to 8Ld idi!6 od MLlljid UL V666, 8L(l OP6t od 364 der 8cbultatel in die 8ebieter- tatsl mit Dinrutügung äos mit der 8ebultatel au8Zelö8ebt6n Ke8ultat68, d«8 8ebrsiben und Dearbeiten der Reebnullg8aut- gabon «U8 ibrem Ileebenlurebe u. a. m., biulänglieben 8 toll ?ur 8tillen 8elb8ibe8ebättigung bieten. jl eopiare dalla tavola nera nelle lavagne i problemi giä 8eiolti eoll' aggiunta del ri8ultato ean- eellatovi, Io 8erivere e 8eiogliere problemi dal to8to cli arit- metiea eee. ^.d ö/ Der ^N8ebauuug8- uuterriebt kann nur daun mit gutem Driölge ertboilt verden. venn der Debrer den berüglieben 8toti' gensti8eb ordnet und in einer der .4utlä88ung8fäbigkeit der 8ebüler ang6M6886nsn 'Weiee darlsgt. I)N8 Lind merkt 8ieb und reprodneiert den 8toit um 80 leiebter, je mebr die ^Vnord- nung und Darlegung de886lben dem kindlieben 6ei8te ent8priebt. Da man bei der Leapreebung eonereter Dinge in beuri8ti8eber Wei8e und naeb einer gevi886n Ordnung vor/ugeben lrat und 6nt8preebende. nut die 8ebul- tatel gerieiebuete einig ebe biguren die il.utta88ung und da8 Lebalten d«8 Debr8toike8 fördern, 80 rvird der Debrer gut tluin. rvenn er die 8ebüler anvei8t, dieae Di- 'gm'en 2ur Dete8tigung dö8 im ^n8ebauung8unterriebte t4ukge- fg88ten gut ibre Däteleben in derselben Ordnung naebrubilden, in veleber 8ie der Debrer gut die Intel ge^eiebnet bat. 8o >vird 8ieb der .-tniänger gn eine gem886 Ordnung gevöbnen, an n'slebe er 8iob bei der IVieder- bolung ds8 Oebörten balten ^vird, und bei der Darstellung der -Ol ö/ D' i8truxione intuitiv« poträ S88ere impartita oon buon 8ueee880 8olo allora ebe il mae8tro abbia di8p08ta la materi« in ordine genetieo, e 8aputo aeeo- modarla alia eapaeiia intellettiva degli 8eolari. II taneiulio prendera nota della materia e la riprodurrä eon tanto maggior taeilitä, quranto meglio 1' ordine s 1' e8po8irdone di 688a eorri8ponderanuo alia 8ua pieeola mente. Daeeudo d' uopo, nel trattare eo86 eon- erste, di proeeders eoi metodo 6uri8tieo e 8eeondo un eerto ordine, e promovendo le iigure eorri8pondenti dieegnate 8ulla tavola nera 1' attbrrsre ed il riteuere la materi« d' in86gna- meuto, il mae8tro tara eo8« buona ^ualora sgli, per eon- 8olidare c>uanto avranno appre80 gli aeolari nell° i8trn/ione intui- tiva, li guidi a eopiare 80pra le loro lavagne (jU68te iigure nello 8tö880 ordine in ebe il mae8tro le avrä di86gnate 8ulla tavola nera. In queato modo il prineipiante 8i avve^/era ad un eerto ordine, al quäle 8i atterrä nel ripotore quanto avrä udito, 8i rammenterä, quando gli ven- gano pr68sntate le dette iigure, 365 LUN g,ti naloge, Katers najdejo V svojib raeunieuli j. t. 6. Io M dosti gradiva 2a tibe v uje. ^d ö). Laporni uk ti Kode le ten tuj M (>8066 U8P68U0 olu'uvna- vuti. uk o genetieno ra^redis ueivo ter je rarlugus primerno dstlnski ra/umnosti. Otrok si /upomni in olmuvlju gradivo tem lsgljs, eim primernejše detinskemu duliu je urediš in razložiš. Ler se ti je ravnati xo bevristieni metodi in po nekem stalnem redu, kadar govoriš o konkretni!) stvareb, in ker pri¬ merne, preproste podobe, nasli¬ kane na šolsko tablo, mnogo pri¬ pomorejo, da uöenei razumejo ter si zapomnijo uöivo, storiš prav, da jim ukažeš prerisovati te podobe na plosöico v istem redu, kakor si jib sam risal na šolsko tablo. 8 tem si ueenei živo vtisnejo v spomin tvarino, ako so jo prej um sli pri nabor¬ nem poduku, 'kako se začetnik privadi tudi N6kemu redu in t6ga 86 drži, kadar ponavlja, kar jo slišal; kadar riso ome- njtzno podobo, 86 domisli uei- toljsvib razprav in pojasnil tor jib zbere, rekli bi, v celotno vseib na manje, da napisuju brojke, Koje pokazuju taki ili libi koji broj. Lada vee ponesto uzna- preduju u računstvu, dat c6 im, da sa skolske ploce prepisuj u na svoje plosics izradjene racun- stvens zadatke, pa da dodavaju u svojib ploeieab i iz no s uk tib zadataka, koji je bio na skolskoj xloöi izbrisan; konaeno, da pišu i izradjuju raeunstvene zadatke m svoje raeuniee. Oleds toeke Učitelj može samo tada poduöavati s dobrim uspjebom u zornoj obuei, ako odnosno ueivo genetieki poroda, te ga tumaöi onako, kako ga ueeniei laglje sb vasuj u. O im 86 poredanje i razlaganje vise pod- udara sa djetinjim umom, tim es ga diete laglje pamtiti i ob¬ navljati. Lod razpravljanja konkret- nib stvari valja da se ueitelj drži beuristienoga ueevnoga oblika i nekoga stalnoga reda, Ilisue na skolskoj ploei u jednostavnib slikali ono, sto djeei tumaei, promiee time kod njib to, da nauk laglje pojimaju i u pa¬ meti d rž s. L ud je tomu tako, to ee biti dobro, ako uputi uče¬ nike, da i oni na svojib ploeieab oponasaju istim redom ono, sto su vidjeli, da je on na ploei risao, ne bi li se time bolje učvrstili u onom, sto su ueili u zornoj obuei. lim angs- deuteten 'Weise zu verwerten. Können die Kinder einmal lesen, so können ikuen ans der Kibel lekrreieke und überkaupt soleke Lätze, ^vsleke das Interesse des Lekülers zu kesseln geeignet sind, naek vorgenomniener Erklärung zum Memorieren gegeben werden. Oie Memorisraukgabs erstrecke siek ankängliek auk eine, später nut' zwei und dann auk niedrere teilen, dene Kinder, veleks das zu Msworiersnds vor Lekluss dsr kiezu bestimmten Xeit erlernt baben, baden das Memorisrts, damit sie niobt obns Lssckäkti- Aung bleiben, niederzusebreiben. Oas Vuskragen des Memorierten kann der Oebrer den Kindern selbst übertragen, indem er sie di puanto avrä spisgato s detto il maestro, e eoncentrerä il tutto eome in un quadro. Oostoekö sgli saprä serivsrs, il determi- nare cd il ripetere la materia trattata neb' istruzione intuitiva sarä per lui un mezzo eklleace ad eecitars e mantsner I' attenzione. V ottenere ede poeo o nullu di rilevunte. I'er lu cpisl eosu nel eompilure il ripurio settimunule delle ore d istruzioue eonvsrrü uver eura ede ull' istruzione toeodino eziundio delle ore intere. 6io si otterrü eon muMior kaei- litü quuloru vengullo ultime le ore intere, essende stuti di giu munduti u eusu i pnneipiunti. 8i noti ode quunto b stuto detto di sopru eirou l' insegnumento in turno, si uttuZliu allu nmMor purte delle sudäetts muterie. du seritturu vieno, u dir vero, uvnoverutu kru le muterie piu importunti dedu seuolu popoiure: non di mono in nnu souolu di unu elusse non vi si potrü dedieure ode poeo tempo. ?er Onesto motivo il muestro dovrü, speeie nellu seuolu popoiure di unu elusse, budur bene ede i suoi seoluri serivuno tutti i lcn'o temi eon un euruttere nitido, e kueeisno le lottere di korwu regeln re, potendo soltuuto in tul modo ruggiungere iu metu dell' istru- zione. 373 ni ki 2 daj xa 2daj privajajo daljšemu delu. Lakor 8MO rokk. je ra2deljen UOIli 038 23 ueenee srednjik in visjili stopiš na xolure 26 2aradi 2aeetnikov. iVli 23 nekatere predmete. n. pr. 23 risanj, pri- rodopis, 26mljepi8, tu in tam 23 raeunstvo, slovnieo, 1263 jedna Murg, malo ali vsaj toliko N6, da di Kilo imena vredno. Ilsta- navljajo naueui 1'6(1 , moras torej p32iti, da okranis 23 poduk tudi nekaj eelik ur. Xgj Kolje storis, ako nastaviš eele ure /adnje, ko 80 2366tuiki 26 odsli domov. Lkoruj pri vsek navede- uik predmetik je pa2iti na opomnjö, katere 8M0 napisali tzlede poduka PO povratnem V2poredu. Viti 86 kadkgda 1'adlljami, Koje nesto vise vr6M6U3 traju. 8to 86 i 23 uöenike srednjega i visega stepena mora vrieme okuko porg2dieliti u polu83t6, to potiöo, KostO 8M0 V66 spomenuli, ponajviso odtuda, Zto 86 valja 0k32il'3ti 113 PO66tllik6, Imgdtz ipgk predmsta, kgo sto je 113 primär, risanje, prirodopis 2s- mljopis, slovniea 3 dollokle i ra- eunstvo, u Mik 86 23 vri6M6 oä pol UI'6 dadö poluöiti malo, ili nista 2imm6iiita. I'oradi toga moras koä 838t3Vl^3N^3 ugukov- U0A3 1'6 do 113 tO P32iti, du dodjo u ujoiii uskoliko ciolik U1'3 23 obuku. Io äos I13jl3Zl^6 po- 8tici tiui, dg pr6U6868 oiolo uro U3 Kongo, to Mt, kudg 8U V6Ü poöetuiei i2 skolo i238li. Lod U3jv666M diolg 8POIU6UUtiK prod- UI6t3 VgM ti P32iti U3 ONO, 8to 8U10 K01'6 rokli 0 8tgluom, 8ko- dllOM I'6du u obuei. I)38i ^6 poduk V- pi83chi ^6d6u llg^imsuituisik prodruotov ljudsko 80 l6, voiidor UIU moro ^6diioi'32i'6ditio3 odmeriti le mulo 6383. 2gto ^'e ueitelju P08obuo U3 joduoivmi'oduiei 8troM Aleduti U3 to, d3 xisejo ueeuei V86 uglotz'6 ei8to, iu dg delgjo erke. Kur 86 dg, pravilno; k3jti ls tako ^6 moei doseöi ueno 8vrko. Okuku u pisanju 8psda do- duse medju ngj2N3nionitijo pred¬ metu puike skolu, pg ipak 86 ovoj Zrani okuko inoLe u jeduo- i'32r6dnoj skoli posvetiti samo malo vremena. 2ato mora ueitelj pomij p366 u jedllor32rednoj pue- koj skoli strogo na to pariti, da mu ueeniei sve 2adaee öisto pišu i da pismena, koliko je meZues, pravilno cine, j er se samo o vako M026 polueiti ueevna svrka. 375 M teli solab No risanNe 2a učence II. i III. oddelka skupno (^leN str. 4., 5. in 9. I. 2V02ka). Ker 86 to oro otroci 2., 3., 4-, Z. in 6. solskeM lota pečaNo istiin prodinetoin, seveda ni NIOMČO odka2ati otrokoni 2. in 6. soIsKoZL leta n^äue in isto naloge. Učencem Nednega oddelka narisi toreN na tabio Kak lik, učencem drugega Olillcdka PL narek ih Kak drug lik. I'o pa gro od rnk in p' koristno le tedaj, ako pm preN razločiš lik, kate- rega lilijo risati, in akoNe ta I2 samib prem, krogov ali polu- krogov, all PL ob ^6tIN6IN 12 prem in kroLllib delov. II risanju 86 učenici II. j. III. Och'olL ovakill skola V^j62l>L^U skupno. (Oledaj NL 8trLlli 4, 5, 9 i 9. prvoga 8V62ka.) ?08to 86 pako dNeca 2., 3-, 4., 5. i 6. skolske godiuo 2L vriomo ovo ure mo- raNu baviti tibim radom, to Ne 8L8INL naravski, da 86 äNeci 2. i 6. skolske godine ng U1026 2L- dati istL radiha. Heka daklo učiielN nariZe NL skolskoj ploöi Nodan lik 2L Nodan odio, L dru- gim neka diktuNe drugi. Io äik- to vanNe bit ec labko i koristno samo tada, Lko učitelj ta^ lik neoniiroin prho rL2l02i, 1 nlro SL- 8to^i i2 PI'LVLOL, IrruAOVL, poln- KrUAOVL, ili Lko ^o 8L8tLvhon oä prLVLOL i krnKOVL, ili äiolovL krnZL. Oloää nrnikL NL 8trLvi 31. I. 2V02kL 0PL2I1N0, äa ^0 V po- sodlli polnri neiti V prvoin oä- äolku (4. in 5. šolsko loto) 26in- ljopis, v posebni uri v äruMw oääolku (6. Zolsko loto) 2owho- pis in nLrLvoslov^o, v 8kupni poluri .joär-u toäon prirodopis, äruZi toäon pa 2Zoäovino. Oloäo SLtnieo NL strani 31. prvoZL 8V02kL upO2orujcmo eitL- toha, äL so 2L vrionio posebno pol uro poäueLVL 11 prvom oäjolu (4. i 5. skolskL Zodina) 20m- hoxis; 2L vriomo posebno oiolo uro uci so u äruZorn oäjolu (6. skolska FoäinL) 2ornhopis i prirodoslovno, L u skupnoN po¬ lovici uro .joäLN tjoäLn priroäo- pis, äruzi tjoäLN povjost. Ha 35. strani v rL2proäclku „sobota, II. skupina, II. oddelek, 2. ura" KL26 i2ra2 I^aravoslovls ali 2 srn II o p is Ha strani 35. u stupcu su- bota, II. skupina, II. odio, druZa ura, Ka2o i2ra2 Vrirodoslovls ili 26m1Ic>pi8 j 376 darauk div, dass öws 'VVoede die Xaturiedre und in der ^veiten IVoeim die OeoZra^diie eine Zan^e 8tunde ^u bedandein sei. L'brinens dann uaeb Umständen den beiden genannten KeZen- ständsn Mied nur )e eine daibe 8tunde per 'lVoeds Asvidmet vmrden, venu es der Ledrer verstedt, nur diesen 2eitumkanZ iu Xnsprued nehmende Lüder ^u entwerfen. (8. die kruderen Lemerirungen.) io cede signibea ede uns, setti- inana e du, trattare dsiea per ui? ora intera, e 1' altra settiwana ZeoZrada pure per un' ora intern. Lei resto a eiaseuna delle an^i- dette materie si potrle seeondo ie eireostanre, dediears solo una M622' ora in settimana, purede ii maestro sappia kor- mare dei cpmdri ede non riedie- dano tempo maMore. (VeMNsi ie ossorvarioni preoedenti.) Der Iortbildnnvirte zu bekanäeln, unä äass läeäurek äer lloäen kür sing kruektkrin- Zenäe öekanäluuA lanävvirt- seliaktkeker kedren iv äen kort- kiläuuZssekulen vorzukereiten ist. klrst venn äen 8ekülern äie Vorkenntnisse auk äer unteren unä mittleren Ilnterriektsstuke vermittelt voräen unä ikre K akiZ- keit zur KukkassunZ lanckvirt- sekaktlicker Deliren ^sliöri^ ent- viekeit ist, kann äie ^.ekerbau- kunäe mit Vussiekt auk klekolZ in äer 8ekuls zur LekanäluvA kommen unä äas Interresse cler Kinäer kür äieselke in ^nsxruok Aellomwell veräen. 8oll aker clie868 Interesse cvaekerlnalten veräen, 80 wu88 cler l'ortlnl- clunKZunterriolit prnktiKeli sein, cl. li. in äemselden äürken nur 8olelie Hieorien beliunclelt ver- clen, velelie nneii cler Xutur cles llocleiis nnä seiner krocluetivitüt, sovie nuelc äem Klima im Le- reielie äes 8eliul8prenAel8 Ver- vertun^ ünclen können, unü es sincl äieselbsn auek äurck Ver- ^ione üsieu, e per la prepara- ^ione äeZli allievi al loro stato, eseroiti i kaneiulli nelle »re li- kere acl esozuirv in moclo ratio¬ nale aleiini lavori aZriooli. kaoncle si stabiliva ne' piani ä' insegna- mtzllto e s' ineuloa cli nuovo ne' relativi eapitoli clelle istrutioni, eke äi ksiea e cli storia naturale 8i clieno agli aluuni quelle notioni eke riZuarclano la kutura loro oecupLtions cli agrieoltori e P0880NO rsnäere prokeura. nells souole cli xerkemonamento l' istru- tions ä' eeonomia rurale. (Zue8ta perö puö trattarsi eon buon sue- eesso neke seuole sol quanclo Zli aluuni nei graäi inkeriori e nieck clelle seuole popolari sieno stati korniti clelle neeessarie eoAnitioni preliminari, ecl al)kiano aequistata 1' attitnclins aä inten- äere un inseZnamento teorstieo cli asronomia. Ker teuer clesto l' interesse äeZli alunni, l' istrutiono äi per- ke/ionamento äsve essere pratiea, eonviene eioe ek' inseZni solo quelle reZole agronomieke eke la natura, la kertilitä äel terreno. e il ekwa äel äistretto seolastico eonssntollo ä' applieare, e eke si PO88ONO climostrare meäiante sperimenti nek' orto seolastieo katti nelle äekits staZioni. Ke conkeren/e äs' maestri o äiri- 383 naertik za Ijuäsk6 Kols, äa 86 ima obravnavati priroäoznan8tvo tako, äa boäe HL korist boclocemu poklicu uceneev, t. j. prikoänjim xoljecleleom, ter äs. 86 pripravi poälaZa izclatnemu kmetij skomu poclnku v naäaljevalni Koli; tuäi v äotienik oä8tavkik navoäil smo opozorili na to oäreäbo. 86 Io potem je pričakovati uspeda oä kmetijskega nauka v Zoii ter 86 naäcjati zaniman.ja oä uceneev, ako 80 8i ti na nižji in sreänji stopinji priäobili po- trebnega Manja, in ako 86 jim je razvila razumnost /a kme- tijsko nauke. poljoäjslstva. Laäi toga jo u ueovnik osnovak za pueku skoki oclroäjeno, a u äotienom oäsjoku uaputaka upueujo 86 na to, äa 86 priroäoznanstvo iwa poäuca- vati 8 obzirom na zvanjo uce- nika, Kao buäucik gospoäara i tako pripravljati tlo ploäonosnu nauku o gospoäarstvu u skolak za äaljno naobrazenje. I8toin kacl 8i ueeniei nakave preätocno vnanjo na nizik i 8r6clnjik stup- njovik pouke, t6 86 njikova 8P0- 8odno8t za skvaesnje gospoäarskik nanka äostatno razvije, može 86 uspjesno poäueavati n skoli nank o ratar8tvn i zaktievati, äa 86 äjeea za ovn 8truku zanimaju. La pa Koko zanimanje trajno, poäucuj praktično v naäaljoval- ni soli. Lavi 86 torej le 8 takimi nauki, katere je inoei praktično uporabljati z ozirom na zemljo in njeno ploäno8t ter na poclnebje sol8k6M okrožja, in poclkrepi jik v solskeni vrtu 8 p08ku8i, katero moraš 8eve- <1a primerno uravnati po letnem 6S8U. Lo tek naeekk imajo pri- recliti ueitelj8k6 konkorenee in! ^ko pak želimo, äa ovo zani¬ manje kuäo uviek živo, mora nauka u äalnjoj naokrazki kiti praktična, to jest razpravljati 86 smiju 8amo one teorije, Koje 86 po naravi tla i njogovo ploclo- vitosti i 8 obzirom na poknebijo moZu upotrobiti u äotiönom skol8kom kotaru; 0V6 toorije valja poclkriopili i pokusi u skolskom vrtu, koji 86 llakako imaju prilagoäiti Zociisnjim clo- 384 8uede im 8eduIZurten, velede sieti nuturlied el en 3udre826itsn anxuaedlieken datum, 2U erdurten. vi« vedrer- Oonkeren/en (Leiter) verden bei der LntaverkunZ de8 Vedrplune8 tür den dortdildunZ8- uuterriodt uu )eder einxelnen 8eduls (8 6, 8eite 274 de8 I. I>andö8) die8sn 6rund8ütx6ll LecdnunZ 2U tragen dalmie vrulr- tmed vird stell der vnterriedt uued daun Zestslten, venn der vedrer seine 8edtder suk im MduvprenMl etva vordundene Nusteiuvirtsedakten küdrt uuci idneu iu denselden dasjenige, vus or iu eter Leliule goledrt dut, xeiZt, oder venn er die- selden, vo 68 die Verdaltnisse Zestutten, unter 86iuer persön- ljeden Teilung auf den (münden der einzelnen llesitxer der 8edul- gemeinde, seldstverständlied naed Zextlogenem diesdexüglieden vin- veruetuneu mit denselben, naed einer bestimmten, evodldured- duedten Leide iu passender 2eit vkropkungen der Bäume uuci vtlunxungen voruedmen lässt, fliedured vird der vedrer xnr vebung d68 'VVodlstandes der OemeindeZenossen uud der Zau- 26u Vemeinds und niedt veniZ xur vrdödung der 8edultreuud- liedleeit in der8eldeu beitrugen. Der vedrer meine aber niedt, dass er iu den wenigen 8tunden, die idw in den vortbildungs- 8eduien für den vnterriedt mir Verfügung 8tedeu, den 8edüiern eine grüudliede vinsiedt in die Lodenbuudunde vermitteln könne; er dut 8ied damit ^u begnügen, 8eins Hörer xur rVnnendung der lundvirtseliuftlieden Vrundsätxe Zenti nel tissure il piano didut- tieo per ogni sin gola seuola (§ 6, paZ. 274 del vol. I) lmnno du tener conto di pue8te wu88ime koudumentuli. l'ratieo 8uru pure l' in86Znu- mento, ciuulora il mue8tro eon- durru Zli 8eo1uri a vi8itars le tenute agrarie di modello, ede 8i trovu88ero nel eireondurio seolu8tieo, s mo8trerL in 6886 eiö ede in i8euolu uvrü 8pie- Zuto; ovvero quuloru, eoll86llten- dolo le eireo8tun26, lara kure uZli alunui, 8otto Iu per8onul6 8uu diremone, 8ui kondi del eo- mune 8colu8tieo, previ i dovuti ueeordi ooi po88ideuti, deZl' iu- us8ti e delle piavtuZioni d' ulderi con ordine den xonderuto s de- terminuto. der tul modo s«li eontri- duirü al xro8xerum6llto del eomuue, ed ueer68eerü Iu 8timu ed il rispstto ul muestro ed udu seuolu. Mn pre8umu xerd nelle poede ore ode Zli 8tunno u di8po8imone nellu 8cuolu di per- kemonumento di procueeiure uZli ulunni unu kondutu coZnixione dell' uZronomiu. 8iu puM di 8olo uvviurli ucl uppdeurne i principi kondumentuli ui vuri rumi del¬ l' eeonomiu rurale, s di reuderli 8U8eettidili di proZre88i e mi- Zliorumeuti uZrieoli. 8i limiti 385 voditelji sol ueni nasrt 2g, vsako nadaljevalno solo poselmj (Z. 6, stran 274, I. 2V02.). Dejansko xoraben bodo poduk tudi tedaj, alco bodo učitelj s svojini ueonei obiskoval i2- gledna gospodarstva tor tamkaj ra2ka2oval vso to, kar jo ueil v soli, ali 60 bodo 2 njimi bodil eopit in prostat drevje, kjer jo to mogoee, PO 20M- ljiseib xosaw62nib posestnikov šolsko občino. Do so ve, da so mora poprov dogovoriti 2 doti- enimi lastniki. Obiskalo pa naj gospodarja 2a gospodarjem; ka¬ terega in kedaj, naj dobro pre¬ sodi in določi. bam. Učiteljsko skupstino, kao sto i ravnajuci učitelji neka na ova naeela pa20, kad badn na¬ pravljali ueovno osnovo 2S, daljno i2obra2onjo n pojedinib skolab (8. 6. str. 274. I. 8V02ka). kraktiean bit eo nauk i tada, ako učitelj budo vodio učenike na »2orna gospodarstva i ovdjo ib upo2oravao na ono, sto njim jo u skob prodavao, ib gdjo to dopustaju okolnosti, ako budo sam vodio djoou na 2emljista pojedinib posjeduika skolsko ob¬ line, to ju, dakako spora2umno s dotienimi posjodniei u sbodno doba stanovitim, dobro promis- ljonim rodom, budo uvjoLbao u oplomoujivanju i sadjonju voeaka i t. d. 8 tem pripomore uöitolj svojim bbsnjim občanom in eob občini do blagovitosti ter 2olo povzdigne ugled solo in vesolje 2a njo. blikar pa ngj ueitelj no misli, da mu bodo mogoeo te¬ meljito 862naniti uöeneo s kme¬ tijstvom v tob mabb urab, ka¬ tere so mu odloseno 2a poduk v nadaljevalni soli; 2adosti mu bodi, da pripravlja svoje uöeneo na to, kako je uporabljati kmetijska naeola v ra2nib gospo- darskib strokab, in da jim V2budi 2Lnimanjo in razumnost 2a na- Lrläuteruuxen. Dim 60 ueitolj podiöi bla- gostaujo pojedinib obdinara i eislo obdine i povoeavati njikovu naklonost prema skob. Xb si ueitolj no Linije utvarati, da do, u ono malo sati, sto su u skolab 2a daljno i2obra2ovauje oprodio- ljeni 2a poduk, ueoniko temeljito uputiti u ratarstvu, ved so mora, 2adovaljavati tim, da svojo slu- saoeo upueujo, kako bi upotrebib gospodarstvona naeola u rarmib strukab gospodarstva i da ib eini pristupno svakomu napredku na gospodarstvenom polju, bloka 25 386 aut dis verschiedenen ^veiZe der Landvirtseliatt anxuleiten und virt- sebattlichen Oebiste emptänAlicb xu machen. Lr bonutxe daher die Ilnterrielttsstunden xur Lnt- vielrelunA allZemein ZiltiZer Lrundsätxe, welche xum blei- benden LiZsuthume der 8ehüler vsrden müssen, uuä vergesse es nie, diese Lrundsätxe auch in ihren Lexie!um»en xu den ver- sehisdenon ^veiZen der Land- virtseliakt darxustellen. 80 veise er 2um Beispiele, wenn er von der kdanxenernäh- run» spricht, daraut hin, dass eine und dieselbe Ldanxe nut einem und demselben Leber niebt inehreremale nacheinander, es sei denn bei einer entspre¬ chenden, die LodenersehöpkunZ dintanhaltenden LünAunZ gebaut werden bann, dass man dem Loden die entxoAenen 6rund- stoite xurüchgeben muss u. a. m. LVas insbesondere die hiermit angedeutete Obemie betrillt, so beschränke sieh der Lehrer bei der Behandlung derselben aut die nothvendigsten, leicht läss¬ lichsten und durch Versuche ohne Lchvieriglreit xu veran- schaulichenden Lrundlehren der¬ selben. Liebei ist möglichst populär xu vertahren und sind die vissensebattlichen Lsnen- nungen und Begründungen nut das Lothvendigste xu beschrün- ken. Überhaupt hat der Lehrer die Nethode seines Unterrichtes in den Bortbildungssohulen der Duttas sungstäbigkeit der Volks- Mindi alla spiegaxione di quelle leggi ehe per la loro importanxa Ali alunni dsvono ribadire nella mente. Lroeuri di tar eompren- dere i raxporti di esse leggi coi singoli rami dell' eeonomia rurale. Baceia p. s. vedere, allorclis parla della nutrixione delle xiante, ehe non eonviene eoltivars di seguito la stessa planta sullo stssso terreno a meno ehe non ne venga impedito l' esaurimento eon aceoneia coneimaxione; ehe e necessario rendere Zli ele¬ menti ehe Zli lurono sottratti eee. ker eio ehe ooneerne parti- colarmente l'inssAnamento della cliimiea, il maestro si limiti al piu necessario, al xiü taeile, a eio eh' eZli puo dimostrare intuitiva- wents aZli alunni. 8ia popolare, eviti la nomenelatura seientibea, s restrinZa le teorielm al piu necessario. Lome nella seuola popolare, eosl nella seuola di xertexionamento convien adattare il metodo alla eapaeitä intellet- tuale deZli alunni: bisoAna in- seAnare e non esxorre. Il soZ- 387 predek v kmetijstvu. Heue ure naj tedaj porabi 2a to, da raz¬ vije uesnoem le take oboe pri- rnane umike, katere si imajo uöenei rapomniti 2a celo svoje rivljenje. Mkar naj ne porablja tsb uaukov obračati ua rarne stroke kmetijstva. dakle u satib, toj obuoi opredis- ljeuib, rar vij a obcenito istiuita načela, koja valja da si učenici ra uviek prisvojs, a ta uaeela ueka prikare u ujibovu odnosaju prama rarbčitim strukam gospo¬ darstva. ^ko rarlaga, recimo, kako se branijo rastline, uaj oporori ua to, äa ui moči sejati ali saditi jedne in iste rastline vso let ra vrstjo na jedni in isti njivi; to bi se dalo le tedaj, ako bi se remija s primernim gnojem varo¬ vala irmolre; prav tako naj omeni, s91s 9s99fIiNss U9PII9 s99^ 9sp ZsgsOss 99 9ls9N801s '9M1(»s II9ZNII9Ä 99sls9s9s 8lM.I9p.icps 9989sp 999Is9^s 99P ssllMss 'PUs8 8ssIs.)sOl IsJOII psOIsUsNII 99P9L U9(s9^s 9Is98sslsV96 8VP 9ps 01s9s9L pp.III.O 1I9cs98sIIV U9ZIII1IIIsOI92 9Is9sO8 99P0 9ZI99sLIsS8 112 99sNIsJF III9P III?M Hll9.1V '1s98sspv96 slpsll 99lsV 997.10 sls9s999s11ss 99ss /Is98Is>sl'96 Illss 9ssi!s8 -99" :Z1Ill'8s9^ 9sp ssss 819.02 -8sls9s999sllss U989sp 911s lsOil^ '11198 II92s98 112 sls.)s999sllII8ss9p8ss99s -PUVss 99P IsMII? pgsFP slsV^ '988'sss llloo scmiip9099^ -'HM 'Is 'gs ll9ss1?.OssO 'll9ssO.O O9P99.O U9Z 0.099 ssps 112 s sVs 1100 Osp M88sllss1?Is99^ 9Zss8llIIZ 899pll0891s 001 pilil 'll9NIs.1s9^ ll9Is9Is1s99O98 Ms sls7ll999sllls 99P 89sls1>s999sllss II9IslssssV IsJ8s919VPUl?s 89P OssOsF III? p9sO II9sp9s?sss ll9Is9ll1?M Us PUU II9sps?sg Us 'U9s99.O990 U2 Zllllpssis -s90s U9lsSsssll99(s 999lss 088999s -Ms Ms 988IUsUU9)s U9s99ss9.O99 08 9IP PMl U989s N2 8sllpUVs8 -9MP ssM ss1UsZ8s9s.Opll7,>lss 90sm kaelilislisn ^sisbusu bat sm kurzer Abriss äsr llrojsetiouslsbrs vorauzu- Zsbsn. Vosb ist äamit ksiuss- vvnAs eins tbsorstiseks l.sbauä- luuZ äsr lmbrs äsr äru'stsUsuäsn Vsomstris Zsmsint; es sollen vislmsbr äis 8ebülsr auk rsiu praktisebsm IVsZs, also auk (kruuä äsr ^nscäiauunA mit äsr LsäsutuuA äss (krnucl-, üuk- uuä 8sit6iiri8868 bskauut Zsmaetit ivsräsu. 2u äisssm 2vseks siuä sinkrurbs ^somstrissbs Lörpsr, iusbssouäsrs äsr VVurksl, äas rsZslmäiäi^o ssebsssitiZs Prisma, äis rs^simäüiAs ssedsssitiKS k^i'Ämiäs, äsr 86likrseiit6 Lrsis- crvlinäsr imä Krsisics-rsI, äis IvuZsi zu vsrvvsnäsu uuä äis- Leibsii m äsu vsrseliiväsiistsu lä in86Aiig,msuto äsi äiSSAUO eomprsuäs tauto il äi8sZuo s, muuo lidsru, cinuuto il äissZuo Momstrieo. Usäiuuts il primo si äsvouo rsiiäsrs ubili Zli ubmiii rul 686- «uirs sorrsttumsuts krmili orim- msuti. Oio si xotrü eoussZuirs eol äissZuurs sullu tuvolu usru, uslls äimsu8ioni muZZiorj obs 8i possrmo, ls korms clu ruMrs- ssutursi, s eou lo 8xis83.rs äsbitumsuts il äissMO, prima äi karlo eopiars, agli aluum. Il äissAuo Asomstriso, iisl 86II8N piü strstto, ba il sompito cli rsmlsrs kamiZliars aZli aluum l' riso äsl eompasso s äslla riZa s ls piü krscpisnti eostruzioui Zsomstriobs. /V qussts psrä ba äa prcmsäsrs uu esuuo suUs proiszioui. Oou la cpual eosa uou 8i vuol äirs ebs si sspouZa uu trattato äi Asomstria ässerittiva, ma ebs si proesäa pratieamsnts, sios ebs si kaeeia eapirs ms- äiauts iutuizious agki allisvi olis sosa sia xiauta, prospstto s pro- blo ä' uu oZZstto. qussto sooxo l'iussMauts si valZa äi sswxliei sorpi gso- wstriei: äsl subn, äsl prisma rsZolars ssaZonals, äslla pira- miäs rsZoIars ssagouals, äsl eibnärn s sono rstto a bass eireolars s äslla sksra. I Mali sorpi sssli 1i karä rapprsssutars uslls piü svariats xosizioui. 393 koduk obsega tu prostoročno iu goomotrijsko risanje. koduk v prostoročnem n sanji iE usposobiti učoneo, da prav risojo laLje okraske. Du učitelj to doseLe, naj narise vsak lik v vollkom Eriki na tablo, naj A a primerno ra^loLi iu potom da učoneem ponarisati. Obuka u risanj u obukvača koli prosto ručno, toli geometrijsko risalo. krostoručnim risalom iinaju so učeniei usposobiti, da lakse urese točno ertaju. 'Ko es učitelj polueiti, ako svaki oblik, Koji se ima predstaviti, ua Zkolsko.j daski u velikoj mjori nariZe, točno ra^- jasnl i /a tim ^abtieva, da Za učeniei prerisu. Geometrijsko risanje v oLjem smislu ima učence pripraviti «Io tega, 3a Majo sprstuo rabiti sestilo iu ravuilo iu izvrševati tists geometrijske koustrukeijo, katsrs so rabijo posobuo pogosto. kro¬ jno MouoZ risati predmete, ka- tori so v prostoru, moraš ne- koliko ra^loLiti uauk o projekciji, nikakor pa ss uo Spuščaj v too- rotično obravnavanje opisuo geo- motrije, ampak po Zgolj prak¬ tičnem načinu, torej naborno dopovej učoneem, kaj jo načrt, glavni in postranski očrt. 8vrba geometrij skoga risanja u uLom smislu jest uvjoLbati učenike u porabi s osti la i ravnala, upoZnati ga s najobičnijimi geo¬ metrijskimi konstrukcijami, krije nogo ss počne poueavati stru- kovno risanje, valja podati kratak pregled o projekciji. 'kun so pako niposto no misli na tooretičko ra^glabanje nauka o opisnom mjorstvu, voe treba učenikom samo praktičkim putem, to jest na temelju Zorno obuko razjasniti, Zto Znači temeljni naert, sastav, i bočni naert. V to naj ti slučijo jodno- stavna geometrijska telesa, na prvem mestu kocka, pravilna Zostsrostranska prizma, pravilna sesterostranska piramida, pokon¬ čni kročni val in stoLee in krogla. KI tu svrbu upotrsbljavaju ss jednostavna geometrijska tje- losa, osobito koeka, pravilni sesterostrani bridnjak, pravilni Kostorostrani Ziljnik, pravilni kruLni valjak, kruLni čunj i kruglja, te se u ra-niib polo- Lajib u tomeljnom naertu, u sastavu i bočnom naertu pri- 394 8ktzIlunFtzn im 6riwd-, /Vuk- und Löitsurissö dar2U8ttzlltzll. Ditzdöi 8wd Zuke VorlaMu und sorg- kälkiA au8Z6välilktz Nodelltz 2U iltzilützsu. Dis darzu8ktzlltznd6ll Objeeks sind von Loiktz dtz8 l,Llirtzr8 mit dtzii 8eilültzrll eiu- ntzdsud 2u ds8prtzell6n und kitzdtzi iu8dtz8oudtzrs dis rieiltiAtz /Vuk- ka88UllA dtz8 2U8awwtzllllallA68 2vi8ell6ll dem 6rulld-, /Vuk- Ulld 8eittzuri88tz, Lll2U8krtzbtzll. 8ptzeisll dtzi dtzm VDt8ekuiisiiützitzktusu wu88 68 der Dtzlirtzr al8 tzius 8tzilltzr 6r8ttzN /Vukn/d/tzU M86dsu, dis Leirülör mit dein ^6omtzkri8ell6n ^uaawwtzlliiallZtz dtzr Hieiltz ds- kaullk M waeiltzn und dem- Ztzwäk dei der Dar8ttzl!ung 8oieiltzr Odjtztzko darauk 86li6ll, dll88 dureli dell sr8i6ll LnDvurk dsrselkou der gtziiaiulktz 2u- 8Lllllll6llkillllZ klar und dtz8tiinmk liörvorkrsktz. LelllieDlieil vird dtzwerlrk, dll88 der 8eilulktz8ueil di8 ^uw 14. Dei)tzll8jlldr6 kaum au8reiellk, uw die Lllllbtzll dallw 2U driu-iell, dll88 816 dtzll Dllktzrritzdt88to6 auk- iiedwtzll, ivtzdditzll die Dork8uilg die keutige Xeit erlleiZekt, kür da8 Volk nickt guv2 unbeleucktet bleibe; 68 wurde erklärt, wie der Kekrer in .jeder 8ckul- guttung den un gedeuteten vielen mit ulken kiükten 2U2U8treben bube. Incls8 werden weder die in äen vorliegenden Länden ent- kultenen Kekrpläne, nocb die un diö86lben gekilüpkten krlüuts- rungen den erwün8ckten krkolg kerbeikükren, venu der Kekrer di68ölben niebt ein gellend erlägt und gewi88enkukt beacktet, wenn er nickt durekdrungen von der giol.ien Veruntwortlicdkeit, die nut dun lu8tet, 8öine gun/e krakt, 8kin gun268 können ein86t2t, um die ikm unvertruute koke Vuk- gnile befriedigend ?u löuen. 2wur llüngt nickt ulle8 von der ker8önliekkeit dk8 kekreru ak, du ja uut den krkolg 8eine8 Vkiken8 die 8ckulloeulitüten, der 8ckulbe8uck der Kinder, die des tendere. Kd e eo8i, cke 8peciululente nellu 8euolu rurule lu religioile, il leggere, lo ucri- vere ed il conteggio uono le xurti xrincipuli dell' iu86gnu- mento, e 8olo venns U88egnuto un guuleke tempo uncke all' in- 86gnumollto reulmtieo, percke non vengu tru8euruto gus8to me/20, cke e pcrr uceoneio ud inllulre utilniente 8ull' unimo dei kunci ulk, e ud eceiture il loro intere886 per un ordlns di ke- nomeni, cke kormu tuntu purto dellu moderna colturu e dell' ori^- rionte intekettuule, lu cui luce e Ken giu8to cke psnetri ed irrudii uncke lu mente del po¬ poln ; ne ubkiumo trulu8ciuto di 68porre il modo, eoms il mue8tro di quul8iu8i ueuolu debbu ten¬ dere ui predetti ideuli. Vuttuviu ne i piani d'in86- gnumento, contenuti in gue8ti volumi, ne le relative in8tru2ioni otterranno l' eiketto brumuto, guu- loru il mu68tro non ponderi u dovore e non O88srvi co8cien- 2io8umente gk uni e le ultre, e guuloru, non penetrundo8i della 8uu grave re8pon8ukilitu, trulauci di 8uerikeure tutto 86 8t688O 6 di udoperurs ogni msWO per corri8ponder6 ull'ulto eompito, cke gk e ukkduto. k' vero cke non tutto di- pende dallu per8ona del mue- 8tro; poieke 8ul kuon 68ito del¬ l' opera 8uu inüui8cono potente- msnte lo 8tato in cui 8i tro- 403 ponabil večnega cilja, na katerim je človeku težiti. Zategadelj 8mo te opozorili, da je posvetiti, posebno v solab na deželi, veronauku, citanju, pi¬ sarn in računstvu naivec truda in dela, ter omenili, 6a je poduku v realnib predmetib ie nato od¬ merjeno nekoliko časa, da se vsekakor poslužis tudi teb lepib sredstev, da vnemaš blaga euvstva v sreib svojib ueeneev, pa da vnbudis v njib vesele do vede, v katero sega ta uk, in slednjič, da ne ostane Zakrit pulen del nnanstvenega obroba, ki se pae mora, kakor nabteva sedanji vek, vsaj nekoliko po¬ jasniti ljudstvu; pravili smo, kako se ti j6 truditi na vso moö, delaj na tej, ali na oni soli, da dosežeš onnacene svrbe. dloda niti učni načrti, niti pojasnila, ki smo M dali natisniti v teb nven- kib, ne bodo imeli pravega uspeba, ako jib dobro ne pre- ndarik ako 86 vestno po njib no ravnaš, in ako si nisi svest veliko svoje odgovornosti ter ne napnes vs6b sil, vseb svojib Zmožnosti, da povoljno resis imenitno nalogo, ki ti je pover¬ jena. a da pri svem tom nikada no smetno s uma vjeenoga cilja, /a kojim jo covjeku težiti. 8 toga smo i spomenuli, da su poimenee u seoskib skotali vjeronauk, citanje, pisanje i ra¬ čunanje glavni predmeti, oko kojib se rad učiteljev ima po- glavito kretati, doeim je stvarnoj obuei samo nato odredjeno neko vrieme, da ne bi mož d a učitelj kakogod naboravio služiti se ta- kodjer ovim lispim sredstvom, da gane djetinja srca na sbva- eanje svega, sto je dobro i liepo, da unbudi u mladeži nanimanje na onu granu nnanja, koju ova obubvaea i da se napokon pri- licno ranjasni puku jedan dio duševnega obnorja, kako to naliti sva današnje vrieme. Ilanložismo, kako mora uči¬ telj u svakoj vrsti skole svimi svojimi silami toniti na tim, da postigne spomenute svrbe. klu niti es U60VN6 osnove, sto ib sadrnavaju ovi svenei dovesti do željeuoga uspjeba, niti ce to po- luciti ranjasnjenja, koja smo na nje nadovenali, ako ib učitelj temeljito ne promonga i savjestno na uje ne pani, ako proniknut velikom svojom odgovorvosäu, ne utoni sve svoje sile, sve svoje duševne sposobnosti, da nadovolji povjerenoj mu velikoj nadaei. Res, da ni vse odvisno od učiteljeve osebnosti, ker na uspeb njegovega delovanja mogočno vplivajo šolski prostori, šolsko M stoji doduse sve do oseb¬ nosti učiteljeve, jer na uspjeb njegova rada djeluju silno skolske prostorije, polanak skole, učila, 26* 404 bebrmittel, dis bmgebung des Lindes und (!is Verbältnisse, in denen es lebt, mäebtig einvirben, aber man Kami mit Lüebsiebt darauk, dass selbst die günstigsten ankeren Verliältnisse einer Lebule einen guten Lr^iebungs- und bnterriebtserkolg niebt ver¬ bürgen und dass die bbätigbeit (les bsbrers 8slb8t über un¬ gültige Verbältnisse, in denen 8ieb sein Mrben bevegt, den Lieg davonträgt, doeb mit Leebt bebaupten, dass der gute bebrer die gute Lebule maebt. I8t der bebrer von der Le- deutung, von der Heiligkeit seines Vmtes durebdrungen, bält er sieb vor Vugen, dass ibm die bamilien ibr Bestes, ibre Linder, anvertraut baben, ervägt er, dass er, indem er dieselben in 2uebt und blnterriebt übernimmt, den Orund kür ibre glüebliebe Zukunft, kür die einstige Oe- staltung des bamilien- und des socialen bebens /u legen bsruken ist, und dass er sonaeb den bamilien, den Oemoinden, dem Ltaate, und veil er niebt nur kür die 2eit des irdiseben bebens des Individuums, sondern aueb kür sein e vigos beben virbt, aueb Oott, dem unbesteoklioben, blarsebendsn, gereebten, aber aueb strengen siebter seiner bbätigbeit verantvortlieb ist, so vird derselbe niebt verksblen, seines Vmtes mit der grökten Oevissenbaktigbeit, mit dem größten biksr, mit der grökten blingsbung und mit aukoxkerungs- vano gli edibeii seolastiei, la piü o meno assldua kre^uentlione della seuola, la somma dei m6Wi didattiei, le eondi^ioni kamigliari degli allievl, e 1' am¬ biente in eui si muovono e vi- vono. Vd ogni modo, eonside- rando ebe le piü kavorevoli eon- dmioni esterne di una seuola non ne assleurano il buon sue- eesso, e ebe 1' oeulata sd ener- giea attivitä del maestro trionka ünanebe delle eireostan^e piü skavorsvoll, veile Wall si eser- eita e si svolge l' opera sua, si puü a tutta ragione sostenere, ebe il buon maestro ka la buona seuola. Ove il maestro sia penetrato dell' iwportan/a e della santitä del suo ministero, qualora egli rieordi semxre, ebe le kamiglie gli banne aküdato guanto bavno di piü earo, eioe i ügli; qualora Metta, ebe xrendendo egli ad edueare ed istruire i kaneiulli pone il kondamento del loro av- venire, eome pure c^uello delle kamiglie e della kutura soeietä, e ebe 8 äeu Okuiben Lil 8 ein 6 6VVIA6 Le8timmunA, clie XeigiiiiA. 8ieli in 8ittlielier Le^ielinnZ 2ii V6i'- vollkoinmnen iiiiä «lig 4nliiZkeit unči äs8 Ltreben, 8ieli korl2n- bÜÜoU Ullä Luk AII6L 'M886N8- Aödiotgu, Niš velelien er kur 86111611 L6111 k KoiiItzrunA lioleii knun, torten 8elii'6it6ii. uou MO lL8eiAre all' nllievo elie abkLiicloiiA la 8euolA äoni xiii prs2io8i äi qii68ti. eios la keäe kermn nvlln 8iiA eternL cle8tiiiA- zione. il äe8iäerio ekkenee cli p6rt62ionLi8i llivrAlmeiite, 1' atti- tiicliiie e In 608tLiit6 temlvn/L n eelLivMi in tntti Mei rnnii clel 8nx6rs, ä' onäe, in Limonin eolln 811L voen^ione, xnc> t.rnrro il mnAZior proiitto. 411 ko M mpustiZ 12 solo, bolnik dnrov na pot v življonio, noM so: vorn v njogov voeni nomon, žoljn, dn bodo od dno clo dno boM, tor sposobnost in vosoijo do drdjnjoZg, iLobrnLovnnM in nnprodovnnjn v vsnkom /nnnji, KntorO NIN UtOFNO v njoZovom stnnn prnv priti. mož OZ dati svojomn u2Mjonikn, kndn M i2 Zkolo odpnZtoZ, boljib dnrovn 2n život, noZo 1i nko n njoZovo nilndMbno sreo neiopiZ visrn n njokov vjooni cilj, sklo- nost, dn so äudorodno svs viso nsnvrsuis, to sposobnost i težnjo, da 86 i dnlj6 nnobrn2uj6 i nn- xr6dnj6 n svib onib Zrnnnb 2NLnjn. Koj6 mn n VOZOVI! 2 vonj n M026 koristiti. 412 InklM-Ober-ziM. Leite LrlLuterunsen. 3 ^.IIZsmsine Lernerlrungen. 4 Nuttersxrncde . 10 Oer Ledreiduntsrriekt . 40 Onterrickt in einer weiten Lxrsede . 30 Osvirenunterrielit. 60 Oeoinetris . 100 Naturkunde .112 Oeogrs-xdie . 168 Oeseiricdte . 192 Instruction üir den Ilntsrriekt iw OreidnndLeieiinen sn Voiksscimlen 202 Instruction Ilir den Onterricirt irn OreiksndLeicirnon nn LurZsrseiruIsn 220 Ossnnz.240 turnen .. 254 "VVeidliclie Onndnrbeiten.294 Osr ^.dtlieilungsunterriclit. 330 Oer Oortkildungsunterriedt. 376 Lelilussvort ..396 MM» I« UMMNM» MIM VS rsrsrrssv