ZELEZAR
Leto XIX.	1979
MAJ	št. 9
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
Letos poteka deset let, odkar so se delavci .železarn Jesenice,' Ravr ne in Štore na referendumu 15. septembra 1969 izrekli1 za združitev v združeno podjetje Slovenske železarne. V tem jubilejnem letu lahko ugotovimo, da je združitev dela in sredstev dala dobre rezultate. Nismo dosegli vsega, kar smo si na vstaftu želeli; zlasti na tržišču smo ostali preveč razbita vojska; specializacija proizvodnje, usklajevanje poslovanja, optimizacija izkoriščanja finančnih virov,, enotno usmerjanje razvoja in skupen nastop v republiških in zveznih institucijah Sistema družbenega planiranja so nam pospešili ozdravitev'oziroma zboljšanje ekonomskega položaja v vseh združenih delovnih organizacijah in. v sestavljeni organizaciji kot celoti. To dokazujejo tudi' ža-klj učni računi za leto 1978.
V letu 1978 je sestavljena organizacija združenega dela Slovenske železarne' v primerjavi z letom 1969 dosegla naslednje rezultate:
	1969	1978	Indeks 78/69
— surovo jeklo	626.437 ton	787.845 ton '	126
■HR blagovna proizvodnja	517.259	801.797 ton	155
— realizacija	1.522 mili j. din	10.885 mili j. din	715
— akumulacija, phvečana z amortizac.	123 mili j. din	1.463 mili j. din	1180
"— izvoz	, 6,123.000 S	40,943.000 $ .	665
—• zaposleni	11.818 delavcev	17.705 delavcev	148
—	Pojmovanja, -..vdak izumitelj- ,. jo bilo srečanje z izumitelji želo stvo zmanjšuje možnosti za.zapo- ' ljubo, saj je bil tudi/sam'kovinar slitev,. so nazadnjaške, saj z, ino- . in še je ukvarjal z izumiteljskim vaojami Ustvarjamo. možnosti ža • delom. '
odpiranje novih delovnih mest..TO je bilo Qe nekaj misli iz po-
— Skrb vzbuja počasnost, s ka-	govor a'predsednika ■'Tita z izumi-
tero se ponekod lotevajo vpelje- - telji, ki sem. jih povzel .iz dnevni-. Vanja , in izrabljanja izumov v ka Delo, ž dne 28. aprila .letos, proizvodnji. .. rt	Tudi .ljubljanska televizija je v
—- Nekateri '- naši znanstveno- svoji oddaji med drugimi poro-raziskovalni inštituti niso prišli.: čili -istega dne ob 21,30. .prikazala daleč pri povezovanju svojega detajle - pogovora predsednika, dela s prakso.	Tita z .izumitelji in' v Oddaj o 1
ir- Vselej je treba oceniti, ¡kak- vpletla tudi delo naših, štorskih šen Je delež novatorja k napred- inovatorjev. i-ku proizvodnje in povečanju do- Lahko smo ■Veseli, da: smo v ne-hodka m novatorja pa podlagi kajmmutni oddaji uspeli prika-tdga primerno nagraditi in stimu- zati uspehe, naše delovne ongani-hrati. .	,	g zacije na inventivnem področju.
'la-stoMm silami moramo iz- Predsednik komisije za raeionali-popolnjevati tehniko in tehnolo- zacije, Ferdo Haler, je v pogovo-SD°-v ,	,	.	ru z novinarjem RTV Ljubljane,
— Kaze, da so nekateri znan-	Marjanom Koncom, v .nekaj be-
stveni inštituti dokaj šibko pove-	Sedah, spremljajoč is filmskim
zam ,š proizvodnjo.	prikazom naše delovne organiza;,
—	Krog izumiteljev bi morali cije, predvsem valjarno II in in-
močno razširiti, tako da; bi čim ventivne dejavnosti, povedal p več ljudi pritegnili k razvoju pro- delu komisije za racionalizacij o, o izvodnje.	' ' društvu DIATI in o prihodnjem
Na koncu pogovora z izumitelji "-j delu. je predsednik Tito dejal, da mu	Vlado. Renčelj'
Proizvodnja slovenskih železarn v marcu in prvem četrtletju 1979
, Slovenske železarne so ta velik skok dosegle s povečevanjem ter strukturalnim spreminjanjem, proizvodnje, z ekonomižiranjem poslo-vanja, s pridruževanjem predelovalnih delovnih organizacij Verige Lesce, Plamena Kropa, Tovila Ljubljana, Žične Celje in Metalurškega inštituta Ljubljana leta 1973, pri vrednosti pa je Svoje dala tudi inflacija. Trije tozdi so sicer lansko leto izkazali skupaj 25 milijonov dinarjev izgube, pomembno za SOZD Slovenske železarne pa je, da tudi leto 1978 nobena delovna organizacija kot celota ni zaključila z izgubo in da je prvič preskočil meje: v blagovni proizvodnji 800 tisoč ton, v realizaciji 10 milijard dinarjev, v amortizaciji 1 milijardo dinarjev, v akumulaciji 600 milijonov din in na koncu leta mejo 18 tisoč zaposlenih.
S temi dosežki so Slovenske železarne -prve med organizacijami združenega dela v republiki in so zato lahko na uspeh ponosne.
Razumljivo, je, da je velik napredek napravljen tudi v primerjavi z letom 1977, in sicer v realizaciji za 27 %, v sredstvih za osebne dohodke, ki jib je bilo bruto razdeljenih 1.846 milijonov din, za 25 %, v čistem dohodku Z dosežkom 2.828 milijonov din za 39% in v akumulaciji, doseženi s 601,5 milijona dih, celo za 94 %. Ob tem se je število zaposlenih povečalo le ¿a 3 %, kar pomeni, da se je produktivnost povečala fizično in zlasti po doseženi vrednosti proizvodnje.
G K
Mnoge preproste stvari lahko veliko koristijo
Tito, dne 27. aprila 1979 Brdo pri Kranju
Predsednik republike Josip Broz-Tito-je dne 27. aprila sprejel delegacijo. Zveze izumiteljev Jugoslavije, ka jo je vodil pred-, sednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije iii .predsednik 'zveznega koordinacijskega odbora za . u stvarjalnost Mika Špiljak.-
- Sprejem izumiteljev je -bil pri nas .v Sloveniji, na Brdu pri Kranju. :
V živahnem, zanimivem pogovoru z inovatorji in izumitelji, je predsednik 'Tito med ostalim poudaril: .1
Delavcu, iki je avtor inovacije, mora pripasti tudi določen odstotek prihranka, ki ,ga omogoča njegov izum.
Vsa poročila zadnjih dveh let sem obrnil, vendar boljšega podatka o mesečni realizaciji proizvodnje predelovalcev žice, kot je dosežek v mesecu marcu, nisem našel. Skupno so izdelali 16 % vdč kot je povprečni mesečni načrt; najnižja prekoračitev je v Verigi, pa še pri njih 9 %. Pravzaprav so že februarski rezultati nakazovali, da so se v všeh delovnih ; . organizacijah . zavzeto . vključili v izvrševanje akcijskih, programov, za cim uspešnejše izvrševanje 1 nalog letošnjega gospodarskega načrta. Ppdatki d marčnih proizvodnih dosežkih so samo dokaz, da vnema ni .popustila. Pri vsem moramo tudi' upoštevati, da so 'bili lani v marcu doseženi dobri rezultati. Letos je- znašala proizvodnja surovega železa okoli 1.000 ton več kot v lanskem mesecu marcu, proizvodnja surovega jekla je bila.lani kar za 5.538 ton večja, blagovna proizvodnja je letos v železarnah za .2.852 ton večja, pri predelovalcih žice 380 ton večja in izvoz je bil letos po vrednosti,,za. okoli .1 milijon dolarjev višji kot marca lani.
Vso proizvodnjo surovega železa so opravile visoke peči Železarne Jesenice, ker je 'Ma elek-.troredukoijska peč Železarne Štore ves mesec v velikem načrtova-
nem popravilu. Na Jesenicah so izvršili mesečni načrt 106%, skupni mesečni načrt je bil pa dosežen 87 %. V letošnjem-.prvem četrtletju je bilo proizvedeno 5 % surovega železa manj ¡kot v enakem obdobju lani. Sredi aprila je pričel ponovno z obratovanjem elektroplavž v Štorah. Do konca leta ne bo- prevelikih .težav, da ne bi mogli ujeti zaostanka v izvrševanju zbirnega načrta, ki je bil' ob koncu marca dosežen z 81 %.
Proizvodnja surovega jekla je bila dobra, doseženi pa so bili že tudi precej boljši rezultati. Mesečni načrt je bil izvršen 99 % in v tem načrt proizvodnje SM jekla ¡(v Železarni Jesenice) 106 %, mesečni načrt proizvodnje elek-tro jekla jpa 95 %. Elektrojeklarne v vseh treh železarnah so delale dobro im izvršile svoje mesečne operativne načrte,. Linearni mesečni načrt so dosegli na Jesenicah 100 %, na Ravnah 107 %, v Štorah pa še 4—5 mesecev ne bo proizvodnje, ki maj. bi rešila letni načrt. Nova električna obločna peč je v montaži, v gradnji je tudi daljnovod ih začeta je gradnja transformatorske '.postaje, ki bo napajala novo peč z električno energijo. Res izredni napori bodo morali biti vloženi, da bodo do-(Nadaljevanje na 2. strani)
Nadaljevanje s 1. strani)
gradili peč in vse potrebne naprave za pričetek obratovanja pravočasno, da bi vsaj letos v slovenskih jeklarnah proizvedli več 'kot 800.000 ton jekla. V prvem četrtletju je bilo proizvedeno 3 % manj jekla kot v istem obdobju lani. V zbirnem načrtu, znaša zaostanek po prvih treh mesecih 6%. V štorski- jeklarni, ki je izvršila linearni načrt v marcu le s 64 %, izvršujejo v treh mesecih 66 % načrtovane proizvodnje za to obdobje.
Rezultati doseganja blagovne proizvodnje so bili, kot že v uvodu rečeno, zelo dobri. Železarne so izvršile mesečni načrt 102 % in v tem:. Železarna Jesenice 104 %-, Železarna Ravne 109 %. in slabše Železarna Štore, kjer imajo težave z zagotovitvijo vložka za valjarne — 90 %., Proizvodnja po prvih treh. mesecih j.e 2% večja kot v istem obdobju lani, za zbirnim načrtom pa znaša zaostanek 2%.
Z odpremo ni težav, saj je praktično izravnana s proizvodno količino.
Predelovalci žice skupno še nikoli niso dosegli tolikšne proizvodnje kot letos v marcu, in v letošnjem prvem četrtletju so proizvedli kar 11 %'več, kot do konca meseca marca v lanskem letu. Mesečni načrt so izvršili: Plamen Kropa — 121 %, Veriga. Lesce — 109%, lovil Ljubljana — 123% in. Žična .Celje— 119%. Razen v Verigi;, kjer za seštevkom načrta prvih treh mesecev zaostajajo-za oboli 70- ton ali nekaj več kot 1 %,-ostali trije tudi v izvrševanju letnega načrta zaenkrat nimajo skrbi. ’	. "
V	letošnjem letu je tudi živahna investicijska dejavnost. V teku je nekaj,, za prihodnjo proizvodnjo in delno, tudi že ža letošnje izvrševanjegospodarskega načrta, zelo pomembnih naložb. Na Jesenicah je že pričela poskusno obratovati' nova naprava za neprekinjeno ulivanje. Zelo uspešni so bili tudi preizkusi delovanja* velikih Škarij — za staro železo, uspešen proizvod sodelovanja pri izdelavi med Železarno Ravne, Metalno Maribor in licenčno firmo Lindemann iz Zahodne Nemčije.
V	Železarni Ravne so v gradnji temelji za kovaška linijo. Napravo samo bodo že v maju preizkusili pri dobavitelju,, preden jo bodo odpremili in pričeli z dokončno montažo. Gradbena dela za livarno posebne litine so v teku. Pričakujemo, da.¡bodo stekla, tudi dela za nove naprave in rekonstrukcijo v jeklarni.
V	Železarni Štore, kot že omenjeno, je v. montaži druiga električna obločna peč in v 'kratkem se bo lahko pričela montaža nove peči v žarilnici. Več novih strojev" v obdelovalnici valjev že dela,;, v letošnjem, letu -bodo' realizirana še druga dela v livarni in'obdelo-valnici valjev..
V	Verigi -bodo do konca aprila zaključili glavna gradbena dela za novo orodjarno in preselitev tozda TIO;
V	Plamenu je že v letošnjem letu pričelo z delom -več strojev za proizvodnjo, posebnih veznih elementov in odpreskov za hladno predelavo.
Letos bo torej že realiziranih več investicij, ki bodo omogočile, višjo proizvodnjo jekla in več gotovih izdelkov. Za naprave, ki so še v uvajanju, lahko .upravičeno pričakujemo, da bodo dale več
kot lani,, kar se tudi uresničuje. To velja za valjarno žice na Jesenicah, za proizvodnjo jeklovle-kov, kjer delajo novi -stroji, za. hladno valjarno na Jesenicah, za proizvodnjo vzmeti na Ravnah, za proizvodnjo traktorjev v Štorah in še bi lahko naštevali, kaj_ vse daje več, kot je bilo. Sedaj je treba stremeti.za tem, da.bodo vse investicije dajale tudi itpliko, kot od njih pričakujemo.
Letošnja realizacija, prodaje; je kar 32 % višja, kot je bila dosežena po lanskem prvem četrtletju. V marcu- je bila-dobra- in-je pilar., izvršena 103 %-. Povprečni mesečni načrt niso realizirali v ■Štorah, kjer je bil zaostanek za planom 4 % ter v Verigi, kjer je znašala izvršitev 98 %. Rezultat izvrševanja četrtletnega. . načrta je slabši. Vse tri železarne zaostajajo za planskimi: nalogami in znaša skupna izvršitev 95,%. Pri predelovalcih žice je stanje boljše in je izvršitev 102 %, med njimi- zaostaja Veriga 14-%' za zbirnim načrtom.
Načeli smo že drugo Četrtletje. Potrebe domačega trga so velike in'le malo. je: proizvodov,, za katere se. je treba potruditi, da bi jih lahko prodali. Po rezultatih dela v februarju in marcu so obeti za naprej dobri,, čeprav se tu in tam kažejo težave z zagotovitvijo odgovarjajočega -vložka za načrtovani program proizvodnje. Marsikje nastopajo težave zaradi pomanjkanja delovne sile in prekomerne-klukt-uac-ij e: Na zasedanju delavskega sveta sozda SŽ v Žični Celje,; ki je bil 18. aprila,, je omenil predsednik, mladinske organizacije, da se moramo tudi za to vprašanje obrniti najprej k sebi in pogledati,- -kaj, vse -manjka,, da bi bilo manj flufctuacije in- kaj vse moramo ukreniti, -da bi imeli večjo prisotnost zaposlenih na delu. Strinjam se z-njim, tudi to. je zalo pomemben pogoj -za reali-; Zacijo letnega gospodarskega načrta in pomembna aktivnost, kateri je treba posvetiti več pozornosti.
Milan Marolt
O Cankarju
Eden- od četverice naše- -literarne Modeme (poleg Župančiča, Ketteja, Murna),.. Ivan CANKAR, je bitir-ojen na klancu 'siromakov-na Vrhniki 10. maja 1876. S svojimi pesmimi. v prozi- je pel o naši domovini in ljudeh, po drugi strani pa j e z žgočo satiro in protestom v svojem dramatskem delu in. literarni polemiki tolkel;-po socialnih, krivicah, se boril ža lepše -življenje svojega- naroda-,proletarca. Preživljal je -težke čase, ker ga takratni slovenski -kulturni in politični vaditelji niso razumeli; zakaj njegov pogled je -bil uprt naprej, p rek.-bed n ih strankarskih prepirov, v pravo podobo prihodnosti našega naroda. Vsa njegova: dela- izpričujejo eno samo vdanost domovini, obe-nem,pa so obtožba njenih -hlapčevskih -liberalnih in ‘klerikalnih ljudi (Hlapci, Za narodov blagor), -so -neusmiljena borba -proti -nasilju (Kralj, na. Betajnovi). Iz vsega njegovega ustvarjanj a, vej e nezlomljiva vera v slovenski narod, narod hlapcev. Jernejev., ki se ne ustavijo, -dokler ne najdejo .pravice. In res so jo našli v trdi in neusmiljeni, dosledni borbi; nista je podelila ne frak in ne talar. Mi smo doživeli ■tisto, v kar je Cankar veroval. .
R.	U.
Zaključna dela na objektih elektroobloeme peči IM in zariiniee
V mesecu aprilu smo ponovno preverjali roke dokončanja.-nekaterih investicijskih del pri. žarilnici in. elek-tr-bobločni peči- II. tJgoto-vih. smo, da zaostajajo predvsem:.¡gradbena dela in tudi -nekatera montažna dela. Z gradbenim podjetjem Ingrad TOZD Šentjur in Laško je prišlo do posebnih sestankov, pa -tudi komunisti omenjenih temeljnih organizaciji so. ¡se- sestali: na, -posebnem sestanku in se dogovorili o natančnih -rokih izvršitve določenih del. Tako je .bilo dogovorjeno: .
—	Gradbena dela na žarilnici -bodo do 17: aprila izvršena -do take stopnje, da bo m-ož-no pričeti z montažnimi: deli. Firma Klemos iz Lenarta in monterji firme Ebner. bodo pričeli z montažnimi de-li 16. -oz. 17. aprila. Vsa ostala dela na zgradbi žafilnice so v zaključni fazi. -Podjetje Ingrad se je na skupnem sestanku oibvezal-o, -da -bodo vsa dela na žarilnici -končana do 25. maja. Montaža žarilne peči bo trajala približno -dva in pol meseca. Hkrati z montažo se bodo ..izvajala tudi obzidava peči in -druga instalacijska. dela. Predvidevamo, da bi bilo možno v pričetku julija izvesti na .¡žarilni peči poskusno obratovanje.
—	Dela na elektroobločni peči;-potekajo sicer z zamudo, vendar v okviru ponovno dogovorjenih, -rokov. Montažna, -dela peči-.¡bodo. končana 20. julija, ko bo pričetek poskusnega obratovanja. 'Do dogovora je prišlo skupno z izvajalci -del firme Metalne Maribor. Gradbena dela na razdelilni trafopostaji na Lipi bodo zaključena 25. junija, vzporedno pa se 'bodb odvijala .montažna -dela elefctiroopreme, ki ja bo izvajala -Hidromontaža Maribor. Pričetek teh del -naj 'bi -bil 23. aprila oziroma 4. maja. - ,
Dela na gradnji daljnovoda potekajo sicer z manjšimi problemi, vendar po določenem planu, Z ozirom, ma terminske, plane in -dogovore s .posameznimi izvajalci -del. lahko objektivno računamo, da bomo dne 22. julija, ko bomo praznovali -občinski pravnik; slavili -t-udi delovno zmago- o-b pričetku poskusnega obratovanja dlekt-roobločne. peči ill, ki je -obenem -tudi oajvečja investicija v -zaključni .fazi v občini Celje. .
Vodja TOZD jeklarn in valjarn ing. Ferdo Haler
Montažna -dela na elektroobločni peči izvaja Metalna Maribor
Razvoj livarstva v SFRJ
KRATKA OCENA POTREB PO ODLITKIH SIVE IN NODULARNE LITINE V SFRJ ZA OBDOBJE 1974—1985
1.	Ponudba
Razvoj ■ livarstva v SFRJ je povezan s hitrim tempom obnove Jugoslavije v vsem povojnem obdobju, če primerjamo leto 1939, ko je bila skupna proizvodnja sive. .litine 27.831 ton, in lleto 1978, ko je bilo proizvedeno 496.890 ton sive in modularne litine,1 potem lahko ocenimo, da je napravilo .livarstvo v (tem obdobju ogromen korak:
Izredna pomembnost odlitkov za razvoj vseh panog gospodarstva .(saj vse temeljijo več ali manj "da tako ali drugače‘oblikovanih in obdelanih odlitkih) je bila glavna osnova za rekonstrukcije starih' in izgradnjo novih in modernih livarskih kapacitet.
■Konec leta ,1962 se je formiralo Udruženje jugoslovenskih livnica, s tem da .se je.v tern letu proizvedlo 198.743 ton sive litine v 100 livarnah. Hitremu tehnološkemu razvoju livarstva v svetu so sledile vse jugoslovanske livarne in .tako imamo danes že prek 250 livarn sive in -nodularne litine. Od vseh livarn 61 največjih proizvede prek 80 % celotne jugoslovanske proizvodnje odlitkov sive:'Ih nodularne litine.
Za boljšo predstavo navajamo proizvodnjo sive in nodularne ilifi-
ne po ¡republikah	za obdobje	1974—1978,	tabela 1.		
Leto	1974	1975.	1976	'' 1977'	1978
Naziv republike	¡ton	ton	ton	ton	ton.
Srbija	149.005	164.388	174.341 .	185.233	201.635
Hrvatska	■87.098	89.390	83.131	94.056	100.069
BiH	82.736	87.271	81.463	. 76.363	92.297
Slovenija	72.103	77.079 -	81,729	83.936	98.450
Makedonija	784	1.363	-2.154 ;	2.137	3,255
Črna gora	392	632	624 .	. 703	-1;184
SFRJ	392.118	420.123	423.415 G	442:414	496.890
Kot smo' že navedli, je razvoj livarstva tesno, povezan s proizvodnjo'-vseh vrst.potrošmih in investicijskih dobrih, katerih produkcija dosega tudi hitro stopnjo razvoja.
Zato lahko za naslednje obdobje pričakujemo, da se- bo ta stop-, nja rasti -nadaljevala in lahko ocenimo predvideni. razvoj livarske proizvodnje do leta 1985 z interpolacijo trenda preteklega obdobja:.
T = 434,8 + 23,2 x oz: tabelarično:
■v ,000 ton
Leto	1974	1975	1976	1977	1978	1979 1980	1981	1982	1983	1984	1985,
Y	392	420	423	442	497
x	—2	—1	0	+1	+2	+3	+4	+5	+6	4-7	+8	+9
T	379	412	434	458	481	504	528	551	574	597	620	644
2.	Povpraševanje
Kakor izhaja-iz politične .ekonomije, je potrošnja osnovni namen in končni smisel vsake proizvodnje, kaj ti. pokrivanj e potreb je pogoj za obstoj ljudstva in njegov razvoj,
Ista defirricija-velja tudi za livarsko proizvodnjo, kjer lahko grupiramo dve'veliki veji potrošnje, ih sicer:
a)	proizvodnja motorjev in motoma industrija,
b)	Strojegradnja.
Ti dve veji. reprodukcijskega procesa sta doslej „potrebovali ,oz. potrošiM naslednje količine pdhtkov-sive in nodularne litine.
Potrošnja sive in nodularne litine v obdobju’4974—1978 v SFRJ, tabela 2. .
Leto Naziv'	1974	. 1975	1976	1977	1978
Motorji im motorna ■industrij a ’	122.867	130.995-	132.869	152.325	174.521
'Strojegradnja	286.320	289.960	- 291.294	306.119	,330,769
Skupaj	409.187	420.955	424463	458.444	505290
Princip linearnega trenda razvoja z interpolacijo lahko uporabimo tudi. pri potrošnji in dobimo naslednji trend: T ■= 443 + 22,9,-x OZ. tabelarično,:
Leto	1974	1975	1976	1977	1978	1979	1980	,1981	1982	1983	1984	1985
Y	409	421	424	458	505
x	—2	—1	0	+1	~1	+3	+4	+5	+6	+7	+8	+9
T	397	420.	443	466	489	512	535	557	580	603	626	649
3. Sklepne misli
Iz primerjave ponudbe :in povpraševanja Vijdimo, da sta ti dve komponenti v precejšnjem ravnotežju, saj-je povprečen koeficient pokrivanja 98,06, kajti povpraševanju potreb po: livarskih odlitkih je sledilo povečevanje proizvodnih kapacitet na livarskem kompleksu. Takšno, ravnotežje se pričakuje tudi v prihodnjem srednjeročnem planskem obdobju, tše posebno ker so temelji samoupravnega sistema planiranja dani z zveznim zakonom o planiranju ih z zakonom, o združenem delu. Ti dokumenti postavljajo kot temeljno kategorijo planiranje dohodka. Ta je osnova za razširitev materialne 'baze ¡združenega dela, seveda, prek vseh elementov, od planiranja pogojev in osnov za doseganje dohodka do njegovega večanja in razporejanja. Prek načela sočasnega planiranja bo usklajena celotna družbena reprodukcija z dejanskimi možnostmi in pogoji za razvoj.
Ivan Žolnir
Pogovor z nagrajencema
V zadnji številki našega glasila Štorskega železarja smo prav na 'kratko objavili, da so naši inovatorji za uspešno delo: na inventivnem področju dobili nagrade in priznanja Inovator Celje 78. Eno prvih nagrad je prejel tov: Jože Korent, ki vam ga 'bomo danes predstavili.
Po nekajmesečnem ,. premoru smo de -dobili novega analitika za inventivno dejavnost. To je tov. Dušan Krošl, dosedaj na delovnem mestu tehnologa za hidravliko. in pnevmatiko „v TOZD vzdrževanje. Tudi njega bomo predstavili našim bralcem. Sicer pa začnimo z nagrajencem -tov. Kurentom.
Dipl. ing. elt. Jože Korent: »Vsak nerešen problem mi da misliti, praktično je stalno navzoč...«
Joža, te dni si dobil eno izmed prvih nagrad Inovator Celje78 in zlaito plaketo. Bra-lče bo zanimalo .za kaj ?
»Nagrado in-plaketo sem-dobil za štiri v lanskem letu uspešno izvedene .inovacijske predloge.' Eden «od teh bo precej zmanjšal stroške- .električne .-energije,| kar je danes, ko smo v .energetski krizi,-še Jcako dobrodošla. Po -grobih
o.cenan bo letni prihranek od tri do štiri milijone dinarjev. Gre za glajenje električnih ,konic. Poraba električne energije v naši železarni je precejšnja. Tako smo z obremenitvijo 24'MW sedem do osemkrat na mesec presegli povprečno moč. Za to smo morali ' ELEKTROGOSPODARSKI SKUPNOSTI SLOVENIJE plačevati precej denarja. Z inovacijo je bilo možno - te prekoračitve preprečiti in iz tega Izvirajo tudi prihranki.«
Prav je, -da se predstaviš našim bralcem Štorskega železarja.
»Rojen sem 9. 8, 1950, leta v Celju. Po končani -osemletki sem obiskoval'STš v Krškem, nato sem odšel v -Ljubljano, -kjer sem uspešno -diplomiral na fakulteti za elektrotehniko, smer avtomatika. Vojsko sem služil v Zadru. Konjiček mri je vsekakor elektronika, .tu je dovolj sprostitve in vedno -nekaj novega.«
Imaš že lepo število inovacijskih dosežkov. Kaj -ti pomeni ta .ustvarjalnost in -miselnost poleg opravljanja rednih delovnih nalog?
. »Predvsem notranje zadovoljstvo in. sprostitev po uspešno rešenem problemu. Vsak nerešen problem mi da mis-liti, praktično je stalno navzoč, dokler ga ne zaključim -tako, -kot -mora biti. Preprosto povedano, moram ga uspešno 'končati!«
Struktura naših ¡inovatorjev je pestra, t-u so delavci iz. različno strokovno 'izobrazbo. Kaj praviš, ah smo že dovolj naredili, ali bpllje, kaj narediti, da bi dosegli še boljše uspehe?
-»Sem -mnenja, 'da za inovacijsko dejavnost -ni nujna neka dodatna; posebna, izobrazba. Je pa zaželena. -Potrebno je, da i-maš smisel, da -imaš veselje, da imaš kot pravimo »žilico«, ki te spremlja in ti ne da mlr.u. Zato -menim, da.lahko vsi, ne glede na strokovnost, tako ali drugače pozitivno, miselno delamo na -inventivnem področju. Smo uspešni, vendar br--lahko naredili več. in dosegali boljše 'in množlčnejš.e uspehe na tem področju.«
Kaj načrtuješ? Vemo, da si presedlaj iz merilne v oddelek za avtomatsko vodenje procesov: Bodo tudi tu dani pogoji za inventivno délo?
- »Res je, zapustil sem -merilno službo in- prišel.-v novo ustanovljeni oddelek za avtomatsko vodenje- procesov, ki že po svoji vsebini dela zahteva inventivno in kreativno delo. Vendar mislim, da -bo še vedno dovolj dela tudi na inovacijskem -področju, ne samo na opravljanju novih delovnih nalog, pač pa tudi kje drugje!«
Imamo samoupravni sporazum -o inventivni -dejavnosti. Misliš, da je v redu -in ah' nudi potencialnemu mislecu možnost ustvarjalnega dela. in ali pravično nagrajuje?
»Na naš oziroma samoupravni sporazum Slovenskih železarn o inventivni dejavnosti ne bi imel pripomb- Sestavljalo, ga je verjetno 'dovolj strokovnjakov, ki so skušali •narediti najboljše. Delavcu so dani pogoji za -inventivno délo. Novatorje bo potrebno še bolje finančno in še 'kako drugače stimulirati, da ■ bo delež inovatorjev k napredku proizvodnje ■■im povečanju -dohodka «videa in pozitiven. Predlagal pa bi, da -se poleg pismene prijave - -neke -izboljšave takoj pokliče kot -inovatorja -tudi recenzenta, -da -se postopek poenostavi in skrajša v •korist inovatorja in čimprej realizira ¡kot' gospodarska korist.
Tov. Dušan KrošL Tako je odgovoril na zastavljena vprašanja.
Precej še jih je prijavilo na razpis analitika za inventivno dejavnost v naši OZD. S kakšnim motivom ,si se ti, Dušan, prijavil?
»Prijavil -sem 'se ¡precej zaradi zanimivega in pestrega področja dela ter zaradi tega, ker nadaljujem s študijem in, želim -na novo pridobljeno znanje čim -koristneje uporabiti.«
Tvoja izobrazba in tudi nekajletne izkušnje pričajo, seveda to
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
tudi želimo-in pričakujemo, da boš uspešno opravljal nove zadolžitve. Pričakuješ težave?
»Na področju inventivne dejavnosti je bilo pri -nas precej storjenega, Mnenja šem, da so vsi, ki so se do sedaj ukvarjali s tem, vložili veliko truda. S pričetim deloim je treba nadaljevati' in. iti še dlje. Veliko dela nas- še čaka. In brez problemov pri delu seveda ne ibo šlo. Vendar menim, da nerešljivih problemov ne bo.«
Mislim, da sva nekaj zamudila, morda bi povedal nekaj o sebi, kaj in kdo si, Dušan Krošl?
»Rojen sem pred šestindvajsetimi leti v Celju, kjer sem tudi končal osnovno in srednjo šolo. Kot štipendist železarne sem nato nadaljeval š študijem na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani,
Ing. stroj. Dušan Krošl: »S pričetim delom je treba nadaljevati in iti še dlje.«
po zaključenem višješolskem študiju sem se zaposlil , v železarni. V začetku kot tehnolog, kasneje 'pa kot vodja oddelka za vzdrževanje hidravlike in pnevmatike v pripravi vzdrževanja.«.. .-
Štorski inovatorji so v zadnjem času malo zatajili. Pozna se, da že nekaj mesecev nimamo analitika za inventivno dejavnost. Bomo zamujeno nadoknadili?
»Zamujeno- moramo m bomo nadoknadili. In ne samo to. Storiti .moramo še več!« .
Potrebno bo uskladiti dela z našim razvojnim oddelkom, oživeti in obnoviti delo z delavcL;ki hočejo nekaj miselno narediti, vzpodbujati praktično vse zaposlene, ali preprosto povedano, želim si več uspehov na 'tehničnem, tehnološkem in varstvenem inventivnem področju. Kako to doseči?
»Na precej dolgo vprašanje bom dal kratek in jedrnat Odgovor. Z nadaljevanjem začetega dela -v vseh do sedaj že znanih oblikah ter z nenehnim iskanjem novih, še boljših poti in načinov.«
Kako doseči učinkovitost hitrejšega,’ a vendar konstruktivnega reševanja predlogov v korist inovatorjev?
' »S tesnim sodelovanjem in dogovarjanjem z vsemi, ki se kakorkoli ukvarjajo z inventivno dejavnostjo ter s. čimprej šmj o rešitvij o vprašanja stimuliranja vseh, ki sodelujejo v tem procesu.«
Im za zaključek. Obema sogovornikoma želimo uspešno delo na inventivnem področju. DIATI naše delovne organizacije pa mora še naprej vzpodbujati zaposlene z izobraževanj em k miselnosti,, da bodo izboljševali in izumljali.
Ne bi rad obnavljal parole »delaj in misli«, kajti vsak, zaposlen član kolektiva mora v svoji moči, v okviru svojih, sposobnosti tudi
nekaj več -narediti poleg oprav-, ljanja delovnih -nalog' in dolžnosti.
Res je, da smo v zadnjih letih napredovali v raeio-nalizatorstvu in nc-vatorstvu, pri: samoupravnem Urejanju tega področja in pri materialnem,vzpodbujan ju izumiteljev'- in- ra-cionalizatorjev. Vendar v celoti ne moremo biti zadovoljni. Ustvarjalnih sposobnosti - na-ši-h ljudi ne izrabljamo niti.toliko, kot so njihove -možnosti. Lansko leto, kb nas je za-
pustil analitik, smo veliko izgubili, veliko zamudili, tudi učinek gospodarske -uspešnosti ni bil tak, kot smo pričakovali. -Potrebni bodo veliki napori, da bi to nadoknadili.
iln prav zato smo veseli naših inovatorjev, veseli smo takšnih, kot je’ tov. Korent in vrsta drugih. Prav tako sm.o veseli', da smo le dobili, mladega in .nadobudnega analitika, kajti od njega prav tako veliko .pričakujemo.'
Vlado Renčelj
Priznanje
Predsedstvo ObSS Celje je na svoji 15. -seji dne 18. aprila po obravnavi predlogov, ki jih- je . predložila organizacij sko-kadrov-ska komisija, sklenilo -podeliti najvišja občinska sindikalna odličja, SREBRNI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, 5 o-snovnlm organizacijam zveze sindikatov in 25 -sindikalnim aktivistom.
Med odlikovanci, ki so na posebni svečanosti v okviru programa prvomajskih proslav, dne 23. aprila 1979 sprejeli to visoko odličje, je tudi član naše delovne organizacije, tov. Zlatko Leskovšek; rojen 3. 12. 1950, zaposlen v TOZD mehanska- obdelava,
Tov.. Zlatko se -je 'takoj po zaposlitvi v železarni aktivno ivtolju- j čil v delo mladinske Organizacije, bil- član predsedstva te organizacije in zaradi aktivnosti je bil leta 1974 predlagan iti -sprejet v članstvo zveze .komunistov. -
Zelo hitro se je vključil v delo sindikata, tako da si je s svojim; delovanjem v -organih sindikata pridobi! zaupanje delavcev in lan-
sko leto je bil že -drugič izvoljen za predsednika osnovne organizacije sindikata TOZD mehanska obdelava. Ravno tako je že dve mandatni dobi član sveta konference OOS Železarne Štore, na zadnji volilni konferenci .pa mu je bila zaupana funkcija podpredsednika sveta konference OOS žš.
* Svojo aktivnost izkazuje tudi v občinskem In republiškem merilu. Tov. Zlatko opravlja predsedniško funkcijo občinskega odbora delavcev proizvodnje in predelave kovin,, istočasno .je tudi član tega odbora na nivoju republike.
Ob svojem aktivnem delovan ju v organih sindikata je deloval..'ih deluje .tudi v organih-samoupravljanja in organih Zveze komunistov.1
Z ozirom na njegovo aktivnost na vseh področjih si je tov._Zlatko prav gotovo zaslužil to visoko 'odličje, iki mu ho služilo kot vzpodbuda za njegovo nadaljnje delo: .
Čestitamo!
Pričevanje iz NOB	15
TRN V PET!
Ob dekletih so se sem in tj a, sprehajali oficirji in jih drezali ;s palicami ter pri tem J klatili neslane šale na njihov račun. Naši trije ujetniki sp se skoraj razveselili zopetnega srečanja s Suhorčani, čeprav šp kmalu u-videli, da so vsi skupaj v veliki kaši in da ni mogoče’ pričakovati nobene pomoči od nikoder. Pomoč pa bi bila že to, da se nihče med njimi ne bi izdal, da pozna Bliska in njegove tovariše. To so trije, ujetniki sicer upali, vendar pa se na to povsem zanesti niso mogli.
V sobi so ujete partizane razvezali .in jih posadili na poseben prostor za vrati, kjer so jih lahko imeli; najbolj na očeh. Vsem trem se je žica globoko zarezala v zapestja, ki so jim zatekala in so skozi črne podplutbe komaj spravili kri v obtok. Nanje, sta merili kar dve strojnici in še brzostrelka posebnega stražanja, ki ga je policaj v dežnem plašu postavil tja nalašč za to, da, bi. u-jetnikom preprečili vsakršen medsebojni razgovor ali celo morebitni pobeg.■ Sam se je tudi prepričal, - da so vsi varnostni u-krepi, kakor jih je naročil, tudi res izvedeni.
Ko se je policaj v dežnem pla-
šču nekaj časa še pogovarjal .z drugimi oficirji in jim pripovedoval, kako. so se ujetniki junaško borili na Suhorju, preden so jih ujeli, za kar je celotno zaslugo pripisal sebi, je vse skupaj razen stražarjev in ujetnikov pognal iz sobe in tudi sam odšel.
Po njegovem odhodu je nastala v sobi moreča tišina, ki, "je niso prekinjali dalj časa niti pogovori treh stražarjev. Šele čez čas, ko so si medsebojno prižgali cigarete, so se začeli potihem pogovarjati med seboj. Trije ujetniki 'so lahko le sklepali iz njihovega namigovanja, da se ta razgovor tiče predvsem njih.
Cigaretni dim je medtem dražeče priplaval do ujetih partizanov in jim povzročil neuštavljivo poželenje po tobačnem . dimu. Slabše, ne more biti, kot je-že, si je dejal Janez, in'prosil v dobri srbohrvaščini stražarja z. brzostrelko, naj mu prihrani ogorek, ko bo dokadil cigareto. Na veliko začudenje treh ujetnikov pa je stražar potegnil iz žepa kar celo škatlico, dal po- cigareto vsakemu med njimi in jim jo tildi prižgal. Pri tem je še zbodel Bliska, češ, da mu je čast ponuditi cigareto
partizanskemu oficirju.
Blisk jc nekajkrat strastno potegnil cigaretni dim vase in takoj mu je nekoliko odleglo. Po glavi so mu spet začele rojiti misli, kako bi preprečil, da ga ujeti aktivisti in vaščani; s Suhorja ne bi morda ogovorili kot znanca ah ga celo poklicali z njegovim partizanskim imenom Blisk. Dobro je vedel, kako zelo je osovraženo to ime med Nemci, italijanskimi fašisti, .četniki, Nedicevci,. belogardisti in drugo sovražno sodrgo v Brkinih, na Pivškem in po vsej Primorski. Dobro je vedel, kaj bi se mu lahko vse zgodilo, če biga sovražnik spoznal. Zato je skušal navezati pogovor z nekoliko bolj človeškim stražarjem, ki je ujetnikom privoščil cigarete. Toda čeprav je bilo na stražarjevem o-brazu opaziti nekaj popustljivosti in manj sovražnega zadržanja, kot pri njegovih dveh vrstnikih, je na v§e ogovore vztrajno molčal in šeni..maral spustiti v pogovor. Celo zavrnil je Bliska, naj umolkne, in pri tem pomenljivo pokazal na svojo brzostrelko.
Blisk se za to ni menil. Hote je preslišal stražarjevo zavrnitev, in se kar nenadoma - obrnil neposredno na ujete Suhorce na drugi Strani ob zidu in jih glasno vprašal: »Od kod pa ste vi vsi, da nikogar ne poznam? . Res vas ne poznam in ne vem, od kod ste! Zakaj me potem tako zabodeno gledate?« Več tudi. ni mogel reči, ker je že priskočil stražar z brzostrelko in jo nastavil Blisku neposredno na prsi ter mu divje u-
kazal, naj takoj utihne, sicer bo dobil cel rafal v srce'.
Po tem dogodku je nastala moreča tišina, le sem in tja je bilp slišati kakšen stok .mučenih in pretepenih ljudi. Toda naši trije junaki so bili zadovoljni in odleglo -je tudi Suhorcem, kajti uvideli so, da jih trije partizani niso izdali, da so člani OF. in sodelavci partizanov, aktivisti in organizatorji odpora in N OB v tej partizanski vasici v- Brkinih in njeni okolici. Zadovoljni šd bili'tudi Blišk in njegova tovariša, saj so bili prepričani,, da jih Suhorci še niso izdali in da tega ne bodo storili, četudi bi jih še mučili, kar se je pozneje tudi res zgodilo.
Kmalu nato je bilo na dvorišču - slišati vojaško trobento, ki je klicala h kosilu. Nekaj kisle, nezabeljene zeljnate juhe,' v kateri je plavalo nekaj napol gnilih krompirjev, so kuharji prinesli tudi u-jetnikom. Bili so prehudo zlač-:njeni, dh bi jo zavrnili, vendar šo se hudo ponujali z njo, preden so jo spravili vaše.
Ni dolgo trajalo, ko se je po kosilu spet prikazal v sobi policaj v dežnem plašču. Z njim so prišli še trije orjaški vojaki trdega videza, da jih je bil strah že pogledati. Ustavili so se ob ujetih Suhorcih in pričeli vztrajno ogledovati najprej, ženske in dekleta. Zgodilo se je'prav tisto, kar so že predivdevali tudi naši trije ujeti, partizani, ko se se dogovarjali o svoji verziji zagovora oziroma pojasnila, kako so se znašli v bunkerju na Suhorju.
Izgradnja transformatorske postaje
Z izgradnjo dinge.elektrooMočne peci v jeklarni.ismo morali pri-st.apilfftudi k izgradnji nove 'transformatorske postaje 110*35 kV LIPA.
Obstoječa- 'transformatorska, postaja RTP Plavž-je. z ozirom na lokacijo, jeklarne ineuigO’dno 'locirana in nima možnosti nadaljnje širitve.
' Zahteva po izgradnji transformatorske postaje ! 10 35 kV in daljnovoda iz RTP Podlog je bila postavljena že leta 1970, ko smo pristopili k izgradnji olektrojeklarne.
■Oradinjo^ daljnovoda bi morali sami financirati, iker naj bi 'služili izključno ndšim potrebam. Z ozirom na naše finančno stanje m ostale možnosti izgradnje ;DV na 'take pogoje nismo mogli pristati. Angažirali smoInštitut Milan Vidmar, da nam je izdelal študijo p možnosti napajanja eleklroobločne peci v Železarni Štore. S študijo je bilo dokazano/ ida za-napajanje prve EO.P ini potrebno gr-aditi DV Podlog Štore, ampak zadošča že-postavitev transformatorja moči 20 MVA 110*35 kV na stikaiišču 110 kV PLAVŽ. '(I
Na -podlagi te,študije smo pristopili k razširitvi stikallišča 110,kV Plavž v RTP 110 '35 kV Plavž.
Gradbena dela opravlja Ingrad Celje, vendar z zamudo
Ker je prostorsko omenjeni objekt izel-o utesnjen, ni bilo možnosti za (nadaljnjo širitev. ‘Premajhne so'(tudi zmoigijivdstl oh stoječih, daljnovodov, ki napajajo RTP iz Selc.
ilz navedenih razlogov srno se mofali odločiti za novo lokacijsko transformatorsko postajo in traso daljnovodov. .
Na podlagi študij, ki ji^i jfej -izdelal•' Inšti-tiit Milan Vidmar in na
Pričetek montaže, konstrukcije trafopoštaje
. podlagi naših sbdanjih in dolgoročnih potreb po. električni* energiji, smo se -odločili za izgradnjo transformatorske postaje -v koridorju daljnovodov, ki potekajo prek področja, kjer. smo sedaj locirali transformatorsko postaj o.-Lipa¡110/35 kV.
Na -poidialgi, našega koncepta je Inženirski biro Elektroprojekt izdelal glavni projekt, transformatorske postaje. Postaja obsega tri transformatorje jskupne moči 100 MVA in pripadajočo elektroopramo. V prvi fazi bosta montirana ¡dva -transformatorja 20MVA. in 40 MVA. Transformator 20MVA bo napajal vse obrate v Štorah II in po potrobi tudi Štore I. Transformator 40 MVA pa (bo napajal elaktroobloč-' ne peči v jeklarni. V prvi fazi pa samo nova peč, ki ima moč 30/36 'MVA. V koihkor bodo v prihodnjem letu na razpolago finančna sredstva za nabavo visokonapetostnih .stikal iz -uvoza, bomo tudistaro, peč napajali iz transformatorja moči 40 MVA.
j Drugi transformator moči 40 MVA bomo nabavili v. primeru rekonstrukcije . stare 'Birelc peči in uvedbi ponovone tehnologije.
S 'tako rešitvijo napajanja naše železarne se bodo znižali stroški energije. Po /sprejetem tarifnem pravilniku. je namreč energija na 110kV omrežju cenejša za 10 % od energije na-35 kV omrežju.
Glede na sedanji način napajanja in planirano količino porabljene energije iz 35 kV omrežja bo znašal letni prihranek 400, mili] starih dinarjev letno.
'*• . V investicijskem programu za elektroobločno .peč je bila -določena izgradnja -transformatorske postaje samo za potrebe nove.peč:. Tudi finančna sredstva so bila. predvidena samo-za -tak obseg, ki bi zadovoljeval napajanje ene peči.
Pri nadaljnji obdelavi projekta in upoštevanju kasnejših potreb pa smo prišli do zaključka, da se 'transformatorski postaj ar Zgradi v takem obsegu, da bo z manjšimi dopolnitvami opreme zadovoljevala potrebe po transformaciji vsaj nekaj desetletij. Prenosne zmogljivosti1 daljnovodov bodo -znašale prok 200 MVA, medtem ¡ko je sedanja poraba železarne 63 MVA.
Izgradnja transformatorske postaje Lipa 110/35 kV. Za izgradnjo transformatorske postaje je bil naročen glavni projekt za konec leta 1977. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je bil izdelan šele avgusta, vezalni načrti zaščite in upravljanja pa še danes niso izder 'lani v"céióti.
Gradbena dela so bila oddana GIP Ingrad Celje TOZD Laško že v avgustu 4978, vendar to Ingradu ni uspelo. V decembru in januarju so bile nizke temperature, pri 'katerih se zemeljska dela ne morejo (izvajati, -tako -da se j e (izvedba zemeljskih del prenesla v marec letošnjega ileta.
Taka zamuda pri gradbenih delih ima za posledico, da se montažna dela niso mogla začeti v decembru, kot je bilo predvideno.
Kovinar Laško je izdelal jekleno konstrukcijo že decembra 1978, vendar' je ni mogel montirati.
Montažna dela je prevzelo podjetje Hidromo-ntaža Maribor (montaža 'visokonapetostne opreme in transport, transformatorjev) k
Vso visokonapetostno opremo in transformatorje smo naročili v letu. 1977 in-je že vsa. v Štorah. Z ozirom na' trenutno stanje del .bo morala- Hidro-montaža zelo skrajšati rok montaže zaradi kasnitve gradbenih del, kat pa je vprašljivo z ozirom na nekateri montažni material.	...	—	- v
Predvideni rok dokončanja del, 20. julij, bo možno zadržati samo v primeru, da ne pride do motenj pri nabavi, materiala'ali izjemno slabega vremena. (Montaža RTP Lipa.se izvaja na prostem.)
( Stroški izgradnje RTP Lipa so bili planirani v višini 2,5 milijarde starih din.	. ,
Dejanski stroški pa bodo znašali 3,8 milijarde starih'din.
France Nosan
Vesti iz Občinske skupščine
Vsi trije zbori, zbor krajevnih skupnosti,. zbor združenega dela ; in družbenopolitični zbor, so- še sestali na 13. seji dne 8. maja 1979. Obsežen dnevni red in pomembnost posameznih točk dnevnega reda je terjal od delegatov posebno/pozornost in angažiranost. '	.'' ■
Med 18 točkami .dnevnega reda naj omenimo ie najpomembnejše.
Točka 3 — Nadomestne volitve ■predsednika in olana Predsedstva sk-tipščine SR Slovenije.
V mesecu maju poteče mandat Predsedstva SFRJ. Iz SR Slovenije je (bil predlagan, in izvoljen tov. Sergej KRAIGHER, dosedanji predsednik Predsedstva SR Slovenije. Zaradi njegovega odhoda je bilo potrebno opraviti nadomestne. volitve za predsednika in člana Predsedstva SR Slovenije.
Republiška -kandidacijska konferenca je določila kot kandidata za predsednika . Predsedstva SR Slovenije tov. Viktorja. AVBLJA, za člana pa tov. Staneta MARKIČA; imenovana so-vsi. trije zbori soglasno ¡potrdili.'
T očka 5 . — Ocena .. izvaj anj a. srednjeročnega družbenega plana občine Celje za obdobje 1976— 1980 v letu 1978.
Iz obširnega pregleda, iki je 'bil. podam v Delegatovem poročeval-
cu št.( 8' in razprave, naj ¡povzamemo samo pregled primerjalnih podatkov gospodarskega razvoja v regiji in republiki, 'ki nam dokaj. nazorno prikazujejo uspešnost .gospodarjenja, celjske občine /v ožjem in širšem- prostoru gospodarstva v SR Sloveniji.
Ža opredelitev gos-podarskih rezultatov v občini je precejšnjega pomena tudi-'njihova .primerjava s .podobnimi rezultati v regiji in republiki, zato podajamo te primerjave za nekatere najpomembnejše kazalce razvoj a:
Celotni prihodek (korigirani) je v občini Celje porastel v letu 1978 za 24 °/6 v primerjavi z letom 1977, v regiji za 36 % in v republiki za 21%. Najvišji porast celotnega, prihodka, v regiji je v letu 1978 izkazovala " občina Velenje (4/65 %), - najnižjega pa občina Laško (-.- 21 %).
Dohodek (korigirani) je jpora-■stel.v občini Celje' za 28 %, v .'regij i za 34 % in v republiki za 37 %. Najvišji porast dohodka je imela občina Velenje (+ 50 %), na.¡nižjega pa občina Laško (+ ;+ 19 %)..
Porabljena sredstva (korigirana) so se v občimi Celje .povečala za 24 % v primerjavi z letom 1977,, v regiji za 36 % in v SRS za 20.%. Najvišjr porast beleži občina. Velenje (4- 69 %) in najnižjega obči-(Nadaljevanje na 6. strani)
VESTI IZ OBČINSKE SKUPŠČINE
(¡Nadaljevanje s 5. strani) .
na Mozirje i(+fft °/o).
čisti dohodek je v občini Celje porastel za 31 %, v regiji za 36 ih v republiki 'za 30 % Naj višji porast ČD imata občini Velenje in Šentjur (+ 50 % .in + 49 %), .najnižjega pa občina Laško; ¡(+■23 9% I
V občini Celje -so sredstva za reprodukcijo porasla za 36%, v regiji za 38 % in v SRS za 29 %. 'Najbolj so porasla ”v občini Šent--jur ža 88. % in najmanj v občini Laško' za -11 %.
Krediti za OS so v občini Celje porasli za 19 %, ,v •regiji za -8 % iri v republiki za 32 %. Najbolj so porasli v občini Slovenske Konjice za 59 %, najmanj pa v-občini Mozirje, ¡kjer so se celo zmanjšali za 22 % v.primerjavi z letom 1977.
Krediti za obratna sredstva pa sp v občini Celje porasli za 4 %; • v regiji za 31 % in v SRS za 16 %/ Najbolj so porasli ¡v občini Velenje za 6L% in najmanj v občini Laško'za 3 %.^
število zaposlenih se je v občini Celje povečalo- za 4 % v primerjavi z letom 1977, v regiji za 5% in v SRS za 4 %. V regiji imata najvišjo stopnjo zaposloval n ja občini Slovenske Konjice in Šontjjjr 4+10%), najmanjšo .pa občina Mozirje; kjer se je število zaposlenih zmanjšalo za 3% v primerjavi z ¡letom 1977.
Izyoz je bil y občini Celje večji. za -20 %, v regiji za' 28 % in V SRS za 9 %. "Najvišji porast izvoza be-: leži; -občina Slovenske Konjice (+49%), najmanjši pa občina ščhtjur (+11 %).
Doseženi dohodek na delavca je bil v občini Celje 189.607 dih, v regiji 192.733 din in v SRS . 194.5-11 dim Na j višji ’¡dohodek na'8 dolavca je' dosegla občina Slovenske Konjice s 227.883 din, najnižjega .pa občina Laško 169.743 din.
Točka 6 — Poročilo o uresničevanju zakona n- združenem delu.
■	Svet za družbenopolitični. si=-■st-sm je ¡pripravil Obširno poročb lo o uveljavljanju Zakona o združenem, delu v celjski občini. Poročilo je v zgoščeni obliki, vendar zalo konkretne in objektivno, deljeno na posamezna poglavj a, in sicer:
1.	- Samoupravno sporazumeva-. nje in sprejemanje-- samoupravnih splošnih aktov,
2.	Samoupravna organiziranost,
3 Dohodkovni odnosi:
a) pridobivanje dohodka - bj razporejanje dohodka in či-.staga dohodka
■	c) ¡Svobodna-menjava dela
d) delitev po delu in rezultatih dola, .
4.	Samoupravno družbeno planiranje, .
5.	Delovanje delegatskega siste-
mn
Vsako poglavje zašle je pravzaprav celota. Saj je v njem ocenjeno stanje in stopnja opravljenega dela v preteklem .obdobju, kot tudi kritičen pristop k, oceni v posameznih delovnih sredinah.
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je ŽELEZARNA ŠTORE v teh analizah zelo ugodno ocenjena, s tern pa hi rečeno, da smo opravili vse obveznosti, ki jih pred.nas postavlja dograditev naše samoupravne organiziranosti in uveljavljanja sprejetih obveznosti iž samoupravnih, splošnih aktov.
Zaradi obsežnosti gradiva naj ob zaključku te točke dodamo le
zaključek podanega poročila. V naslednji številki pa varn bomo posredovali še predlog stališč.
-ZAKLJUČEK
Zavedamo se, da smo tudi tokrat, kljub obsežno zastavljeni .aktivnosti ter kompleksnosti ugotovitev, ostali na pol poti pri o-predeljevanju vseh kvalitetnih sprememb in aktivnosti v dograjevanju in spreminjanju družbenoekonomskih oidnosov in položaja delavca-saimoupravljalca ter problemov, s katerimi se na tem področju ¡srečujemo, kajti obsež-n.ost 'te problematike ■ nam zaradi omejenosti ne dopušča kvalitetnejšega in kompleksnejšega pri-’stopa. Menimo pa, da poročilo omogoča ugotoviti stopnjo urejenosti in uresničevanja določil ZZD ter sprejem nadaljnjih aktivnosti in nalog na področju družbenega dogajanja.
Poročilo ne vsebuje samo ugotovitev iz razgovorov v organizacijah združenega dela, temveč je Odraz širokega dogajanja — aktivnosti v občini v preteklem letu. Poročilo je tudi odraz široke aktivnosti delavcev družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih sil, ¡predvsem ..zveze- stoftflsg.-; tbv in zveze. komunistov ¡pri obravnavi zaključnih ¡računov in o-cen gospodarjenja za-preteklo leto ter stališč- republiškega- sveta zveže sindikatov o pridobivanju ih raizjporejanju dohodka in delitev po deM- 1®- rezultatih - dela, ki ■pomeni; konkretizpij QÀn- -opredelitev do vrste problemov in vprašanj, ¡ki so se pojavili pri dosedanjem uresničevanju zakona o združenem delu-ter s ¡tem pri celovitem uveljavljanju in dograjevanju družbenoekonomskih odnosov -in družbenoekonomskega položaja delavcev.
V dokument nismo vključili obširneje nekaterih področij, ki so bila v bližnji preteklosti obsežne-je obdelana, tu mislim predvsem na uveljavljanje položaja krajevne skupnosti, delegatskih odnosov ih druga področja; ki pa pomenijo s tem dokumentom celovito obravnavo dogajanj v preteklem letu. Nesporno je, kar poročilo tudi potrjuje, da je bila aktivnost v preteklem letu obsežna na vseh ključnih področjih uveljavljanja družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov ter, da je bilo potrebno maksimalno angažiranje vseh delavcev v združenem delu, delavcev organiziranih v družbenopolitičnih organizacij ah.-.in vseh družbenih faktorjev na nivoju občine, da so se naloge realizirale.
Tako lahko danes ugotovimo, da ni kritičnih primerov pri normativni urejenosti odnosoy v temeljnih organizacijah, da sicer se del organizacij združenega dela nima sprejetih vseh samoupravnih splošnih-aktov, ki bi, celovito urejali-medsebojne odnose, da pa vsi predvideyajo realizacijo te osnovne-naloge y letošnjem letu. Drugo je vprašanje kvalitete, ki pa ni v celoti zadovoljiva ter bo potrebno še dosti prizadevanj,, dogovarjanja in sporazumevanja,, da bomo tudi na tem področju naredili korak naprej.
Izredno intenzivno je bilo dogajanje na področju samoupravne organiziranosti v združenem delu. Dograjevanje sistema-družbenoekonomskih odnosov je postavilo tudi zahtevo, da se organizacije združenega dela -ustrezno samoupravno organizirajo in ta
proces je bil v Celju stalno prisoten. Menimo, da bodo vsi ti procesi, ki trenutno potekajo oz. so v fazi usklajevanj, dali dobro osnovo za uveljavljanje vseh o-stalih odnosov v temeljnih organizacijah in Višjih oblikah organiziranosti združenega dela.
Največ težav se pojavlja pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov v vseh njenih oblikah. Dosti je še odprtih vprašanj pri uveljavljanju odnosov pridobivanja dohodka z udeležbo v skupnem prihodku in s tem nadomeščanje kupoprodajnih odnosov; uveljavljanja pridobivanja dohodka z m-deležbo v skupnem dohodku in preseganje kreditnih odnosov; u-rejanje odnosov med trgovino in proizvodnjo in celim spletom vprašanj, ki zavirajo uspešno u-veljavljanje odnosov na tem področju; svobodno menjavo dela, ki se je v vrsti delovnih sredin ,dei-no-že ¡uveljavila,-v drugih pa še niti ne razmišljajo o Ureditvi odnosov na tej osnovi ter želijo zadržati neenakopravne odnose med delavci; na področju deltam dohodka in. čistega dohodka, ki mu je potrebno dati čimprej novo vsebino ter uveljavljanju delitve po delu in {rezultatih dela, ¡s
j Jezik naš
Namenili smo se objaviti zelo zanimiv in poučen sestavek »Jezik naš vsakdanji«, s katerim želimo opozoriti tudi na napake, ki jih vsakodnevno hote ali nehote delamo tudi pri nas. Avtor, Janez Svoljšak v Jeseniškem železarju, na preprost toda zelo prepričevalen način opozarja na naše napake. Preberimo članek, dvakrat, trikrat in videli boste koliko je vreden. Skušajmo tudi sami odpraviti navedene napake in še mnogo drugih podobnih pri vsakodnevni rabi v pisarni, ha sestanku, v pogovoru ipd.
S.e je zgodilo, da me je popadel smeh ali pa zgrabil ¡krč, ko sem prebiral reklamne napise ¡na izložbenih oknih v trgovinah, v 'kakšnem lokalu, v avtobusih — po ¡lepakih in letakih. .
. ¡Lotil se. bom .primerov.
Na .izložbenem steklu je bil prilepljen listek:
Prodajamo zelje v -glavah.
Za stavkom sem naredil piko, kot se po vseh pravilih pač spodobi. Vse tole dolgovezenje ima namreč samo en ¡namen: da bi začeli spoštovati vsa pravila, ki določajo pisanje in ¡govor slovenščine v javni rabi.
Berem tisto reč, se krohotam, ¡potem pa stopim-, v ¡trgovino. Poprosim prodajalko, da ¡bi' mi .prodala svoje zelje v glavi.
»Koliko ¡glav bi ¡pa. radi?«
»¡Samo eno. Vašo.«
Bila je ¡namreč zelo čedna. Ne zeljnata glava, temveč trgovska pomočnica.
-" Nesporazum.
»Ne- razumem. Koliko zelja v glavah bi radi ¡kupili?«
»Sporazumiva se:
Odslej prodajajte zeljnate glave, o zelju v svoji glavi bi pa raje ne nalepljali več napisov na izložbeno okno.« .
Vsa zardela se je oddrsala k steklu in odlepila tisto zelje v glavah.
¡Malo dalje: .
Znižane pletenine.
Pomeni, da bomo jopice in pu-
katerimi bomo še povečali interes delavca, da ¡učinkoviteje gospodari ' ter 1 si s tem povečuje svoj in skupni ¡dohodek.
Lahko ugotovimo, da smo na področju uveljavljanja samoupravnega družbenega planiranj a kot oblike dogovarjanja in usklajevanja medsebojnih odnosov dosegli pomembne uspehe, bo pa potrebno še bolj povezati in koordinirati delo vseh subjektov planiranja, tako delavcev v TOZD, kot temeljnih nosilcev planiranja, družbenopolitičnih skupnosti, bank, gospodarske zbornice in drugih,
Vse to pa bomo lahko obvladovali samo z nadaljnjim uveljavljanjem vseh oblik dogovarjanja in sporazumevanja ter dograjevanja delegatskih odnosov v vseh celicah družbene in ¡samoupravne aktivnosti.
Delegati so ná .skupščini obravnavali še poročilo o poteku sanacije Cinkarne Celje, družbeni dogovor d kadrovski politiki v SR Sloveniji, družbeni dogovor o štipendijski politiki v SR Sloveniji, o podeljevanju ¡državnih odlikovanj in drugih družbenih priznanj- v občini Celje ter sprejeli več odlokov iz različnih področij.
vsakdanji
loverje -oblačili čez. popke-in zadnjice, če so jih ¡trgovci znižali, j-ih bomo morali znižati še kupci. Pa bi mi' ne bilo prijetno, če ¡bi motat namesto -spodnjih hlač natakniti pulover.
V bifeju je pisalo; da vinjenim osebam ne točimo ALKO. pijač.
Vinjena oseba?
Že drži: •
Lahko še 'kdo nacedi vina. Kaj pa, če ,:se' je nalil z žganjem? 'Z vinjakom? S konjakom? Z ¡bran-dyjem? Z unionom ali laškim pivom? In merlota, rebule ali jeruzalemčana še povohal ni?
Je potem še vedno vinjen? Ali je ¡pijan?
Zakaj je treba ljudi spreminjati' v osebe? Magari da se ga že kdo nažehta, ostane še vedno človek, se zaradi tega še ne prelevi v osebo. Kadar človeku rečeš oseba, se sliši približno -.tako, kot če bi pastiričici rekel žival. Pa je samo-ptička.
Ne točimo ALKO. pijač.
Nam je -¡zares vseeno/ kako pišemo kratice? Tistile ALKO. najbrž pomeni alkoholnih. Toda ALKO je podjetje, ki zalaga naš žganj ar ski trg z alkoholnimi mamili. Torej ¡bi se napis dal razumeti, kot da bodo; natakarice pijancem rade natočile Fructalove, Talisove ali kaj vem čigave še pijače.
Najprej:
Nobena kratica, če ne gre za podjetje; ¡ustanovo, organizacijo, društvo ali za odpravo v Himalajo, še nikoli ne končuje s samoglasnikom. Če bi na tistem papirju pisalo alk., bi bilo čisto -v redu.
Potem:
Kratice pišemo z velikimi črkami samo takrat, kadar gre za ¡naslove:
ZKJ, ZSS, KS, SFRJ, UNESCO, OZN, ZSMS, ZZB NOV, OŠ ...
Tako kratice pišemo; Nepismeni jih tako ¡tudi- berejo. Polpismeni jih berejo kot zekaje, zeeses, kaes, ueneesceo, ozeen, zeesemes, zezebe enove, oeš.
(Nadaljevanje na 8. strani)

Najboljša ekipa - Elektroenergetski
Več kot dva-meseca so potekale hude 'borbe na kegljišču v Štorah za- ¡prvaka 'Železarne Štore — 1979 v borbenih partijah, že sam začetek tekmovanja je bil zanimiv, predvsem zaradi izenačenosti po kvaliteti vseh 11 ekip. Do samega zaključka tekmovanja je bilo težko napovedati ■ glavnega favorita za najboljšo uvrstitev, čeravno: so se v najožji izbor za prvo mesto uvrstile ekipe. Livarna, Elektroenergetski-.’in Kontrole — kakovosti, šele zadnji dan tekmovanja je bilo odločeno in prvo1 mesto je osvojila ekipa Elektroenergetski zaradi
iz krajevne skupnosti ŠTORE
bpljise razlike v podrtih kegljih. Rezultati posameznih dvobojev:
TT — Mehanična	752:771
Livarna — Valjarna	800:784
Elektroenerg. — OKK	813:783
Priprava — Elektroenerg.	792:800
Komerciala— Livarna	853:839
Elektroenerg. — Valjarna	850:718
MO — Jeklarna	812:782
Livarna •¡—MO	844:815
Valjarna — OKK	794:865
Komerc. — Elektroenerg.	850:860
OKK — Komerciala . ’	,844:845
Komerciala,— TT	667:730
Skupne sl. — Mehanična	:796
TT — Livarna	762:861
OKK—-Livarna	840:830
Jeklarna — Valjarna	697:767
TT — Priprava , \	748:780
Priprava — Mehanična	748:833
Komerciala —: MO	:770
Skupne sl.-—OKK	:872
OKK — Mehanična	883:769
LivarnaJeklarna	823:819
Elektroenerg. r1- TT	872:725
Skupne sl. — Livarna	:861
Jeklarna — Priprava	756:750
Komerciala — Mehanična : MQ_— OKK	768:860
Jeklarna — Komerciala	742:814
KONČNA UVRSTITEV: L. Elektroenergetski
2.	Livarna
3.	OKK
4.	Mehanična
5.	MO
6.	- Valjarna
7.	Priprava
8.	Tovarna traktorjev
9.	Komerciala
10.	Jeklarna ...
11.	Skupne službe
—	Mihec, boš šel z nami za 1. maj na Svetino?
—	Veš, rad bi, pa mama noče. Hoče na morje, Očka pa se je skregal in samo go.de, kje so tisti lepi prvomajski izleti. (Velja tudi za druge praznike.)
Skupne, sl..— Priprava 765:789 TT — MO	' 738:799
Valjarna Skupne sl. 791:628 Mehanična — Jeklarna 817:812 Livarna -- Mehanična 884:793 Skupne sl. — Komerciala 752:825 OKK — Priprava	808:768
Priprava — Valjarna 773:826 Elektroenerg. — Mehan. 847:849 TT — Jeklarna	737:703
Skupne sl. — MO	:797
Mehanična — MO	819:814
Jeklarna — OKK '	549:852
Livarna — Priprava 827:670 Valjarna — TT	791:776
Komerciala—Priprava 631:749 Skup. siv — Elektroenerg. :887 MO •—Elektroenerg. 723:843 Mehanična — V al j arna 727:693 TT — OKK	705:832
Elektroenerg. — Livarna 880:896 TT — Skupne sl.	785:
Jeklarna — Elektroenerg. 782:839 Valjarna ■— Komerciala 606: Skupne sli — Jeklarna	:825
Valjarna — MO	804:736
MO — OKK	768:860
Priprava — MO	805:855
16 točk	8.491	kegljev
16 točk	8.465	kegljev
'16 točk	8.439	kegljev
14 točk..	7.174	kegljev
10 točk	7.889	kegljev
10 točk	7.574	kegljev
6 točk	7.624	kegljev
6 točk	7.458	kegljev
6 točk	5.485	kegljev
4	točke , 7.467	kegljev
0 točk	2.145'	kegljev
T.	V.
-r- Zakaj pa rušite stranišče? — Ekonomsko &o ugotovili, da so pisarne bolj potrebne kot pa stranišča.
V	petek, dne 20. aprila, so se ob sedmi uri zvečer -zbrali v štor-skem Domu kulture mladinci in mladinke iz vsega področja naše krajevne- skupnosti. Na svoji dve-urni konferenci so izvolili novo predsedstvo, ki ga sestavljajo predsedniki in sekretarji vseh petih območnih aktivov (v- preteklih letih so 'bili v odboru le mladinci štorskega aktiva ZSMS).
V	¡poročilu in kasnejši razpravi je bila omenjena vsa problematika, ki tare mlade v tem trenutku. S kritiko, ûa račun nas starejših hi.so skoparili, .obenem pa izrekli javno zahvalo za pomoč Krajevni skupnosti 'Štore in predsedniku sveta, -tov. Gabrščku. Odnosi z drugimi organizacijami so bili neurejeni in »napeti«, delo aktiva je s-lcnelo. na peščici navdušencev. V zadnjem letu aktivnosti pa je opaziti,- da so počasi začele, zgingati prepreke,. ki so hromile mladinsko organizacijo.
V	jeseni so mladi opravili štiristo-.udarniških ur , po : okoliških. Območjih, organizirali so športne turnirje im. očiščevalne akcije (Slednjih- se.je, žal,, udeležilo zelo malo mladincev): Pripravili so tudi nekaj političnih predavanj, organizirali pohode po partizanskih poteh, ob sobotah pa so imeli ples v avli ¡kulturnega doma.:
'Po kritiki, ki jo' je naslovil na' mlade J.0 SZDL na svoji- drugi seji- (v novem sestavu) glede slabe organiziranosti, so mladi , pristopili k pripravam na konferenco. Najprej so rešili kadrovsko vprašanje in s popisom mladincev po aktivih .ugotovili, koliko jih sploh je na območju štorske krajevne skupnosti. Nato je bil sklican posvet vseh predsednikov in sekretarjev območnih organizacij. Predlagali so kandidatno listo in pripravili okvirni program
dela.
Na konferenco so mladi, -povabili precej gostov, udeležili so se je (žal) samo tovariši Zelič (IO SZDL), Starc '(KO ZB) ih Dimeč (OiK ZSMS Celje), Tovariš Franc Zelič je dejal;, da je tako številna udeležba mladih na konferenci, (bilo jih je sedemdeset) napravila nanj močan vtis in v svojem dolgem govoru poudaril' vlogo mladine, povezave lete s frontno SZDL in o veliko drugih stvareh-. Tovariš Stare, je dejal, da je bilo sodelovanje mladine in organizacije ZB -vedno dobro; poudaril je, da marajo mladi -gojiti-, naprej, tradicijo in duh revolucije.
, Na vsebinsko zelo bogati konferenci so predlagali, naj pododbori SZDL izyolijo mentorje po območjih) svojega mentorja pa še IO ¡SZDL sporazumno z mladino.
Naj omenim še, da smo vsi prisotni na konferenci obenem lahko prisluhnili-godbi na-pihala, ki je pridno vadila v sosednjem prostoru, .Tako.je predsedujoči bral govor ob spremljavi maršev, inženirja Starçâ- pa smo poslušali ob živih zvokih boogie-woogrej a.
•Novemu predsedstvu koordinacijskega odbora .in , njegovemu predsednikuj tov. Janezu Kozoletu želimo veliko -uspeha in aktivnosti . >.-
»MOST V MOSTAH SE BO PODRL«
je. ¡bilo večkrat zaslediti v raznih sredstvih informiranja, 'bil pa je že dolgo časa- nazaj tudi glavna tema razprav- delegacije tega območja na sejah KS Štore: Sedaj je problem že ¡rešen, kajti- tovarna ¡je priskočila na pomoč z materialom -(železna, konstrukcija) in štirimi- --kvalificiranimi delavci, (tov. Karlnuzeilj, Žohar, Šuc ih Pirnat); Na delo ¡se je nesebično že nekajkrat odpravila inženirska enota celjskega garnizona in v rekordnem času postavila most. Hoteli smo intervjuvati vrle Jahte;--pa jih ¡prav takrat ni 'bilo v Mosfah,
Vsekakor vzpodbuden primer sodelovanja- naše JLA s prebivalstvom-. xr,
. Jok
Gradnja mostu v Mostah
KRESOVANJA
Na predvečer ¡praznika dela, 1. maja, so po vsej domovini na vrhovih naših gora zagoreli kresovi. Njih sij je oznanil pričetek slav-nostnega praznovanj a delavskega praznika, že 34. po vrsti, v svobodi in miru.
Tudi vrhovi okrog Štor so zažareli in se vključili v to ¡praznično vzdušje. ,
Nad gasilskim - domom so prizadevni gasilci dokazali, da nadaljujejo tradicijo kresovanj v 'Štorah. Program je bil ¡sicer, nekoliko- okrnjen, vendar je dosegel ' svoj, namen in bil lep uvod v proslave prvega maja.
Na Svetini je tamkajšnja ¡mladinska organizacija pri Virunče-vem domu pripravila kresovanja s pestrim- kulturnim programom. Veseli del pa je ob ¡kresu trajali še pozno v noč. ;
Tako je bilo tudi v Kompolah, ko je mladina kresovala-¡v Šentjanžu.
KADROVSKE VEST I
V	imeseou marcu so bile v naši-organizaciji združenega delà naslednje ¡kadrovske spremembe: ,'
DS za 'kadre in splošne zadeve je sprejela v delovno razmerje 36 novih delavcev, iz JLA pa se. j ih jevrnilo 16.
Po lastni želji je odšlo 39 delavcev, redno odpoved je dalo 14 delavcev, sporazumno ¡s podjetjem je odšel 1 delavec, invalidsko upokojen je bil 1 delavec, redno upokojeni pa šo bili 3" delavci.
,V mesecu marcu so še v naši DO poročili 4 delavci, rodilo pa se je 18 otrok.
Zaradi pomanjkanja prostora nismo v 'prejšnjem mesecu p-bja viSi poimenskega pregleda ¡s področja kadrovanja v Železarni Štore,. zato to objavljamo samo s šte-vilčmmLpodatki.
V	mesecu aprilu so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
NASE ORGANIZACIJE ¡¡ZDRUŽENEGA DELA
Poš Ivanka, administrator .— valjarna I, Podhraški Veronika, administrator — DS za komer-, ciadne posle TT, Gajič Peter, NK' delavec :— livarna II, Busrič Husein, NK delavec — livarna II, Shabani Bedri, NK delavec — livarna II, Zavšek Albin, NK delavec — valjarna II, Vrga Jandre, NK delavec — valjarna I, Hržica Vlado, KV avtoklepar TT — montaža, Grgac Franjo, NK delavec — divama I.I, Galuf Martin, PK taliiec, livarna II, Grgac Stjepan, NK delavec —r livarna II, Avdula Adem, NK delavec — elektro-plavž, Gilčvert Branko, NK delavec -^.livarna II, Šeruga Milan, PK rezkate: — MO — orodjarna, Sokolovi« Milan, NK delavec — livarna II, Pavič Vlado, NK delavec — mehanična delavnica, Ra-kič Miladin, PK -ključavničar mehanična delavnica, Selmani
(Nadaljevanje s 6. strani)’
Tisti, ki so kos slovenščini v javni rabi, jih 'svojim poslušalcem razlože kot Zveza komunistov Jugoslavije, Zveza sindikatov Slovenije, krajevna skupnost, United Nations Educa-tinal, Scientific and Cultural Organization (Organizacija Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo), Organizacija Združenih narodov, Zveza socialistične mladine Slovenije, Združenje zveze borcev narodnoosvobodilne vojske, osnovna šola.
Vsakdo, ki govori ljudem, bi ši moral zadnji odstavek zapomniti. V poplavLbesed človek he more sproti ugibati, kako bi-bilo mogoče razvozlati to ali ono kratico. Res je nekaj ¡takih, ki vsi poznamo njih pomen. Še več, je pa drugih, ki jih pogosto slišimo, pa se nam prav nič ne Miška, kako bi tiste križanke reševali.
Ob vsakdanjem nastajanju kratic Se včasih.nasmehljam. Vzemimo SIS. Ali SS. Ali KUR. Ali BU. Ali RTV.
Že res:	j' . s '
Obveščen občan ve, kdo se z zgornjimi kraticami predstavlja:
Uka, NK delavec, livarna II, Dis-darevič Esad, NK delavec -p valjarna r, Mihevc Zvezdana, administrator NS — DS za .kadre in
splošne' zadeve, Vodišek Franc, NK ¡delavec, — jeklovlek, Haram-bašič Mirsad, KV strugar — mehanična delavnica, Savič Rajko, NK‘delavec — livarna II, Medič Ferid, NK delavec — livarna II, Osreoki Albin, KV avtomehanik — TT — montaža, Avdulahi Shaip, NK delavec — livarna I, Burdevič Nevenko, NK ¡delavec —; livarna I, Kneževič Ranko, NK delavec — livarna I, Bevc Bernard, NK delavec — TT montaža, Vrečko Karl, NK delavec —
' mehanična delavnica, Delibašič Tomislav, KV mehanik kmetijskih sLrojev -r- TT montaža, Pa-jič Hanzo, NK delavec — livarna TI, Kolman Vesna, NK delavec — livarna I'I, Tušek Stjepan, .NK delavec iji livarna II, Škorič Pre-' drag, NK delavec — livarna II, Bešič Esad, NK delavec — valjarna II, Vokri Selim; NK dela-..-vec — livarna I, Mrvičin Anica, NK delavec — livarna II, Vrečko Aleksander, KV modelni mizar — modelna mizama, Kolenc Milan, KV avtoklepar —TT -—montaža, Bele Rudi, NK delavec — livarna I, ¡Novak Janko, NK delavec -PP valjarna I, Karlovič Anton, KV , avtomehanik — TT. — montaža, Djerič Sekula, NK delavec — valjarna I, Vokri Ragip, NK delavec — livarpa I, Bahtiri Xhelil, NK delavec — livarna I. .
Rozman Anton, SS ekonomski tehnik ¡jj- DS >za komercialne posle, 'Sohmi-t Bojan, KV strugar — MO obdelovalnica litine, Marš Branko, KV elektromehanik —■ edektroohrat, Rečnik Janez, NK delavec;-J valjarna I, Poznič Anton, NK delavec — ¡mehanična delavnica, Egartner Jože, NK delavec — valjarna I, šafran Ivan, PK premikač—'jeklarna II, Lu-
—	samoupravljalska interesna skupnost,
—	samoupravni sporazum,
—	krajevna urbanistična razstava,
—	biro za urbanizem,
—	radiotelevizija.
Ampak če, slišiš šis, eses, kur, bu ali celo rtv, se mimogrede v mislih ¡ zvežejo ¡pojmi, ki s. tem nimajo nič 'opraviti. Oiproščaim se,, če se ¡to-dogaja samo meni. Navajajo me namreč na prostaštvo, velikokrat pa. na težke čase pred skoraj štirimi desetletji (eses).
Zato predlagam:
Mimo pišimo kratice! Naš čas je dragocen. Trenutki, ki jih na ta način .privarčujemo za pisalnim Strojem, nam -bodo morda pomagali, da bd-mo po tipkah stisnili še kakšno traparijo.
Toda pišimo jih prav, naj gre že za velike ali za male črke!
Ko pa bo naneslo, da bomo morali ljudem govoriti in ¡bomo zagledali zapisane kratice, tedaj jim. jih povejmo z imeni, kakor jih pomenijo ¡piva, druga, peta ali osma čoka!
Janez Svoljšak
ga-rič Vinko, KV varilec mehanična delavnica, Dolšak Avgust, NK -delavec — livarna TI, Ferš Dragan, KV avtoklepar — TT — montaža, Kumer Marko, KV ka-lupar — livarna I, Gajšek Franc, NK delavec —- valjarna I, Stojanovič Radomir, KV strojni ključavničar TT obdelava, Palir Jože, KV strojih ^ključavničar —- MO orodjarna, Horjak Martin, KV rezkalec — MO h-ti-na, Lebei Branko, NK - -delavec	valjarna
I, Pisanec -Dušan, KV strugar — mehanična, delavnica, Lončar Viktor, KV avtomehanik — TT — montaža, Lisec Branko, KV kmetijski mehanik, TT — montaža, Jak-upi Vehdi, NK delavec — livarna IT, Belšak Edvard, KV avtomehanik';— TT — montaža, Ah-metevič Mehmedalija, NK -delavec .— livanna II.
Šprajc Vinko, NK delavec -r- • livarna -I, Asi-mi Ilas, NK delavec — valjarna I, Bu-rzič Hasan, NK delavec — livarna I, Hrastnik Jakob, NK delavec —..¡livarna II, Salkič Nurija, PK zidar — livarna 1, Malbašič Milisav, NK dela-., vec — ¡livarna I, Košak Milan, NK delavec — livarna I, Zalokar Martin, -NK -delavec — .valjarna II, Kolman Vesna,. NK delavka — livarna II, Velič Imzo, NK delavec’ — valjarna I, Tepič Ljeposa-■va, NK delavec — komunala.
Iz DO sta bila izključena:
Marinkovič Hranislav, NK delavec — livanna 11 in Gračner Silvo, NK -delavec iz valjarhe II.
Sporazumno -s podjetjem je odšel:
Gorjanc Franc, metalurški tehnik — jeklarna II.
Zaradi negativne ocene v poiz-. kusni dobi sta odšla iz DO:
Haraipin Dragutin, NK delavec '— livarna II in Jurič Filip, NK . delavec —. livarna II.
Odpoved delavcev:
Mlakar Franc, bolničar — ambulanta, Rozman Rudolf, PK ognjestalni zidar — jeklovlek; Bračun Olga, NK delavka — ko m-unaia..

Ocvirk Jože, strojni tehnik — DS priprava proizvodnje, Ljub e j Slavko, KV strugar — mehanična delavnica, Medved Jerko, KV
elektromehanik —: eiektroobrat, Žav-ski Marjan, -NK delavec -L va-. ljairna II, Posedel. Alojz, dipl. eko-- nomist --- DS za' komercialne ¡posle, Ferlič Vlado, NK delavec — mehanična delavnica, Mb-hajnc A-n-to-n, KV. obratni .elektrikar — eiektroobrat, Krajnc Zlatko, NK ■ delavec — TT — montaža, M o to h . Milan, KV modelni mizar r— mo--delna muzama, Ferlič Darko, KV avtomehanik rf’1‘1 s; montaža, Šturbej Anton, KV rezkalec — obdelpvataiča..litine, -Pušnik Alojz, KV avtomehanik, TT — montaža, Mastnak Roman, PK strugar — TT obdelava, Felicijan Valentin, KV rezkalec — mehanična delavnica, Kvar Branko, KV- kmetovalec. — TT — montaža, Volavšek Marjan, PK ¡ključavničar— TT
—	montaža, Sodih Ludvik, KV
valjavec	II,
Petek Marjan, NK delavec — valjarna I, Vodišek Drago; NK -delavec'r— jeklovlek, Kladnički Božidar, NK -delavec —- jeklovlek, Boršič Vjekoslav, KV -kovač — mehanična delavnica, -Hodžič Ni-had, NK delavec — obdelovalnica litine, Žibret Jože,- KV natakar — DPG, B.ukovšek Rajko, KV stru-
. gar —obdelovakiiča ¡litine, .Krag-l Vladimir, KV strojni" -kalupar —-• livarna 'I, Novak Hinko, KV ¡mehanik kmetijskih st-rojev;— TT — montaža, Recko Anton, KV avtomehanik — T T -J montaža, Jagodič Edo, KV avtomehanik — TT — -montaža, Ledinski Vladimir, NK delavec — TT— montaža, ¡ .Kolar-'Maks, KV strojni, 'ključavničar:— vzdrževanje transportnih sredstev,, Lipavee Martin, NK delavec —- ■-Ob-delo.vailnica va-; ljev, Brečko Janko, NK delavec
—	mehanična delavnica, Vrtarič Zlatko/ N K delavec ^ ¡livarna II,
. Zupanc Rajko, NK delavec — valjarna II, Pantelič Milovan, NK. delavec — ¡DS ¡priprava proizvodnje, Gril Marjan, KV valjavec pr.ofilcv — valjarna I, Kladnički Drago, NK -delavec — valjarna I, Radih Branko, KV -mehanik kmetijskih strojev — TT — -montaža, Božič Zlatko, NK -delavec. — ligama I, Žlender Drago, NK delavec '— livarna II, Manoj-lovič Milora-d, NK delavec -rJ-mehanič-na delavnica, Harapin Franjo, NK delavec — livarna II, Cvetko Marjani NK -delavec .^-. valjarna I.

Dopisujte v
ŽELEZAR

STORŠKI 2ELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne \2ELE-ZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — .Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rypi-.Po-mnenju republiškega sekretariata za prosveto iri kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št; 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.