61 v zgornji drevesni plasti rastejo črni gaber (Ostrya carpinifolia), lipovec (Tilia cordata) in mali jesen (Fraxinus ornus). Te tri drevesne vrste dobimo tudi v spodnji drevesni plasti, poleg njih tudi že skoraj suh primerek razraslega navadnega brina (Juniperus communis) in enovrati glog (Crataegus monogyna). V grmovni plasti poleg rušja, malega jesena, lipovca in enovratega gloga uspevajo vrste Clematis vitalba (obilno), Laburnum alpinum, Rosa canina agg., Rhamnus catharticus, Quercus pubescens, Q. cerris, Corylus avellana, Sorbus aria, Viburnum lantana, Daphne mezereum in ob robu Rubus idaeus ter (zunaj popisne ploskve) Castanea sativa. V zeliščni plasti je podmladek malega jesena ter vrste Hedera helix, Brachypodium rupestre, B. sylvaticum, Carex humilis, C. flacca, Aristolochia lutea, Dactylis glomerata, Sesleria autumnalis, Filipendula vulgaris, Aster amellus, Inula hirta, Briza media, Betonica serotina, Trifolium medium, Lilium bulbiferum, Peucedanum oreoselinum, Lotus corniculatus in Allium carinatum subsp. pulchellum. V neposredni okolici gozdnega omejka na opuščeni senožeti rastejo tudi vrste Koeleria pyramidata, Scorzonera villosa, Centaurea rupestris, Bromus erectus agg., Knautia illyrica, Asperula cynanchica, Eryngium amethystinum, Cirsium pannonicum, Linum viscosum, Molinia caerulea subsp. arundinace idr. Izvor tega starega, razraslega rušja nam ni znan, ne moremo pa izključiti možnosti, da je samoniklo. Rastje, ki ga obdaja, je res bolj toploljubno, submediteransko, vendar v bližini, npr. v okolici cerkvice Sv. Genderce, uspevajo tudi nekatere bolj hladnoljubne in zmerno kisloljubne vrste, npr. Antennaria dioica, Lycopodium clavatum, Nardus stricta, prav tako vlagoljubna vrsta Tofieldia calyculata. Na nekdanjih senožetih in v omejkih se tu in tam pojavlja velikolistna vrba (Salix appendiculata). V obsežnem seznamu flore širše okolice Korade je bolj alpskih še precej vrst. M e d v e š č e k (1999: 384) je objavil zapiske Toneta Kamušiča iz Gluhega Vrhovlja 4, kjer ta navaja, da je 4. julija 1931 na severnem pobočju Korade našel celo rumenega kosmatinca (Pulsatilla apiifolia = P. alpina subsp. apiifolia), kot pripiše, »zelo redko rastlino, ki običajno raste v alpskem svetu«. Literatura d a k S k o b l e r , i. & b. ču š i n , 2002: Floristične novosti iz Posočja (zahodna Slovenija) – II. Hladnikia (Ljubljana) 14: 13–31. M e d v e š č e k , P., 1999: Gluhovrhujski nabirki. Briški zbornik, Prva knjiga. Dobrovo. pp. 381– 390. i g o r d a k s k o b l e r 74. Ruscus hypoglossum L. Novi nahajališči v Srednjem Posočju in v Goriških Brdih New localities in the Central Soča Valley and in the Goriška Brda 9848/3 (UTM UM91) Slovenija: Srednje Posočje, dolina potoka Doblarec, na obeh bregovih tega potoka pod zaselkom Kolarji – gorvodno od mostu iz 1. sv. vojne, nad sotočjem Hladnikia 19: 47-72 (2006) 62 z grapo izpod Bukovja, »U Perilu«, okoli 250 do 300 m n. m., apnenec, ponekod primes laporja, mešani sestoji listavcev v soteski. Leg. & det. Zoran Zavrtanik, marec 1999 in I. Dakskobler, M. Vuga & Z. Zavrtanik, 22. 6. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU. 9947/3 (UTM UM80) Slovenija: Goriška Brda, ob cesti iz Nebla proti Kožbani, na desnem bregu potoka Kožbanjšček pod Kožbano, med mostom čez potok in hudourniško pregrado, lapor, robna združba med fragmentom črnega jelševja (Alnetum glutinosae s. lat.) tik ob potoku in njegovo brežino, okoli 150 m n. m. Det. G. Podgornik, 16. 3. 2002, potrdil in rastišče popisal I. Dakskobler, 18. 4. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. Širokolistna lobodika je v zahodni Sloveniji (izjema je deloma Idrijsko) in v sosednji Furlaniji (Po l d i n i 2002: 425) precejšnja redkost, kar velja tudi za Srednje Posočje, kjer smo jo doslej poznali le iz dveh precej obsežnih nahajališč – pri Hudi jami v Močilih, v Zamedvejskem potoku pri Plavah (z i r n i c h v c o h r s 1953: 83–84 in z i r n i c h v m e z z e n a 1986: 266) in v Zel potoku v dolini obmejne reke Idrije (d a k s k o b l e r 1995, 1999). m e z z e n a (1953–54: 36) poroča tudi o nahajališču v Stari Gori pri Gorici, kjer naj bi jo leta 1872 našel Tommasini. Po našem vedenju to nahajališče pozneje ni bilo več potrjeno, je pa verjetno. V grapi Doblarca širokolistna lobodika uspeva na precej podobnih nahajališčih kot v Zamedvejskem in Zel potoku, v mešanih sestojih velikega jesena, gorskega bresta, belega gabra, gorskega, poljskega in ostrolistnega javorja, lipovca, lipe, malega jesena, črnega gabra, redko in posamično tudi bukve, domačega kostanja in cera, na strmih, vlažnih kamnitih pobočjih. Te sestoje smo sprva uvrščali v sintakson Hacquetio-Fraxinetum Marinček in Wallnöfer, Mucina & Grass 1993 var. geogr. Anemone trifolia Poldini & Nardini 1993 forma Ruscus aculeatus Dakskobler 1999, po celoviti obravnavi gozdov plemenitih listavcev Posočja (Dakskobler, v pripravi) pa jih vrednotimo kot asociacijo Veratro nigri-Fraxinetum excelsioris Dakskobler 2006 mscr. V Goriških Brdih, v dolini Kožbanjščka, smo doslej našli le skromen primerek širokolistne lobodike v robni združbi, v kateri v grmovni plasti rastejo še vrste Ulmus scabra, Corylus avellana, Laburnum anagyroides in Acer campestre, v zeliščni plasti pa vrste Helleborus odorus, Lamium orvala, Symphytum tuberosum, Allium ursinum, Ruscus aculeatus, Carex digitata, Anemone trifolia, Galanthus nivalis, Polygonatum multiflorum, Galeobdolon flavidum, Hedera helix, Primula vulgaris, Euonymus europaea, Mercurialis perennis, Clematis vitalba, Melittis melissophyllum, Solidago virgaurea, Pulmonaria officinalis, Viola reichenbachiana in Veratrum nigrum. Gozdne sestoje na mezofilnih rastiščih v zgornjem delu doline Kožbanjščka sicer uvrščamo predvsem v asociaciji Ornithogalo pyrenaici-Fagetum Marinček & al. 1990 in Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum betuli Marinček, Poldini & Zupančič ex Marinček 1994, v sledovih pa se pojavljajo tudi sestoji asociacije Veratro nigri- Fraxinetum excelsioris. Obe grapi, Doblarec in Kožbanjšček, sta naravni znamenitosti, uspevanje širokolistne lobodike je le ena izmed njunih posebnosti. Notulae ad floram Sloveniae 63 Literatura c o h r s , A., 1953: Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Feddes Repert. (Berlin) 56 (1): 66–96. d a k s k o b l e r , I., 1995: Rastlinstvo Zelenega (Zel) potoka v dolini Idrije. Proteus (Ljubljana) 57 (5): 171–178. d a k s k o b l e r , I., 1999: Gozdna vegetacija Zelenega potoka v dolini Idrije (zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 40 (7): 103−194. m e z z e n a , R., 1953–54: Distribuzione stazionale delle Liliaceae nella Venezia Giulia. Boll. Soc. Adriat. Sci. Nat. Trieste, 67: 1–61, Trieste. m e z z e n a , r ., 1986: L ’erbario di Carlo Zirnich (Ziri). Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste 38 (1): 1–519, Trieste. Po l d i n i , l . (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine. 529 pp. i g o r d a k s k o b l e r , g r e g o r Po d g o r n i k & Zo r a n Za v r t a n i k 75. Saxifraga tridactylites L. Nova nahajališča v Zgornjem Posočju in v nekaterih drugih delih zahodne Slovenije New localities in the Upper Soča Valley and in some other areas of western Slovenia 9646/4 (UTM UM83) Slovenija: Zgornje Posočje, Žaga, betonski zid ob cesti (med odcepom za mejni prehod Učja in mostom čez Učjo), okoli 350 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 7. 5. 2006, delovni herbarij ZRC SAZU. 9647/4 (UTM UM93) Slovenija: Zgornje Posočje, vas Soča, skale na desnem bregu Soče, na koncu njenih korit pod cesto v Lepeno, okoli 440 m n. m.; na več krajih v dolini Lepene, npr. na levem bregu Lepenjice, na suhozidu nasproti domačije Žvan (okoli 460 m n. m.) in na istem bregu Lepenjice, na suhozidu ob novi cesti pod zaselkom Na Logu ( blizu domačije Kavšč), okoli 500 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 4. 5. 2006, delovni herbarij ZRC SAZU. 9747/4 (UTM UM92) Slovenija: Zgornje Posočje, obcestni zid, ob cesti Kobarid-Ladra, pod Ladrskim vrhom, okoli 210 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 17. 4. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU. 9748/1 (UTM VM02) Slovenija: Zgornje Posočje, dolina Tolminke, pl. Prode, kamnito travišče, okoli 540 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 25. 5. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU. Hladnikia 19: 47-72 (2006)