-- - ~  dajo roke ter da si sveto prisežejo, da se hočejo pod-  pirati drug drugega v sveti borbi proti skupnenm  sovražniku. Naj -zborovanje so pnšli posla.ici dr. Ko iošeo, dr. Jankovič in dr. Benkovič. Pod slavolokom  ie v navdušenih besedah nagovonl in pozdravil r  imenu Hrvatov nafeehiika Jugoslovanskega kluba dr. Rasii politiSn«) v«>^tL Slovensko-hrvatski Uibor na Bizeljskem. V nedelio, dne 12. maja, se je vršil ob krasnem vremenu na Bizeljskem ob Sotli tako veličasten tabor Slovencev in Hrvatov, kakor si lepšega niti p«redstavljatl dp moremo. Na shod je prihitelo 6—8000 Slovenoev ioHrvatov, da si v bratskj edinosti in navdu&enju po-  ,_a „._  Korošec, ki je rekel, da ie vlada N I , lcajti prepovedala je po bre- Korošca Hrvat^poslanec dr. 'ŽiVko Petričič, v iniena Hrvatic mladenka Mrzjak iz Brelovoa ter mu izrofiila velik venec z naradnimi traki, v imenu Srbov pa vseučiliščnik Milan PopoviC. Zborovanje je otvoril flomači župnik č. g. Rudoli Raktelj, ki je predlagal za predsednika doinaj6ega župana Jcisipa Jaiiieži&a. Kot prvi je govoril, obsut s cvetiem ia viiharno pozdravIjen načelnik Jugoslo^anskega klliba' poslanec dr.  - - žiškem okrajnem glavarstvu, da naši brati Hrvati in Srbi onkraj Sotle ne sniejo govoriti na tem velikenv Ijudskem taboru. ** Vlade zginejo, a Jugoslova- ni bodo ostali. Izgubiti nimamo ničesar, kajti dozdai smo bili samo sluge ia tlačani Nemcev, Besedam dr. Korošca je sledilo nepopisno ploskanje, cvetje je de* ževalo po zraku, trobojnice so zmagovito zavihrale in. aarod je v prekipev:ajo6em navdušenju zapel: ^Oj, Slovani, še živijo!" Nato je mladeuka iz Št. Petra p. i Sv. gorami izročila dr. Korošcu krasen lovorov vbI nec, prepleten s slovenskimi, lirvatsMmi in srbsMini i traki, zastopnice bizeljskih in brežiških Slov,enk so ; mu pa izročile nad 3000 K kot dar za gradnjo jsloveni s;ke šole v Mariboru. Nav.dušeno pozdravljena sta na ! to govorila poslaaica dr. Jankovič in dr. BenkoviČ, ; ter končno Hrvat iz Dalmacije proielsor gegvič, ker | se je izkazal kot ctalmatinski Hrvat, torej iz tostraa; ske državne polovioe. Naiv(diiš©nje, da se bo vldiubvladni prepovedi vendar le čula hrvatska beseda, '. je bilo tako velikansko, da govornik dolgo časa ni ' mogel priti do besede. Govornik si je prav pošteno ; privoŠČil Nemce in Madžare ter končal z besedami iz ¦ zakladnice slavnega Zrinskega: ,,Ne zaupaj Nemcu in zimskemu solnou." Po navdu&evalnem govoru po: sestnika J;arnoviča je bila sprejeta resolucija, v ka. teri se izraža neomejeno zaupanje JugoslovanskenKi ; klubu zlasti njegovemu načelnilcu dr. Korošcu in v, kateri se protestira proti poizkusu vlade, da loči Hr: vate in Srbe od Slovencev. S pesmijo ,,Lepa naša • domovina", je bil zaključen ta shod Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki ga je prištevati med najsijajneiže tabore v zgodovini jugoslovanskih taborov. • Shod v Trbovljah — prepovedan. Novi vodja; oeljskega okrajnega glavarstva, neki Wolte, se Je t hotel pri svojem nastopu prikupiti Nemoem s tem, čfa je prepovedal ljudski tabor v Trbovljah na binkoštno nedeljo. Kljub temu pa se je zbralo na zborovališču nad 10.000 Ijudi. V velikem številu so prišli tudi dfr» lavoi-rudarji. Govorili so zbrani množici poslanec dr>, Benkovič, socialdemokraški vodja Cobal iri župnik Casl. Ogromne množice so sklenile, da se mora zborovanje na vsaK način vršiti v najkrajšem 6asu, in uaj se zgodi, kar hoče. Za 1. maj je vodstvp rudni* kov rudarjem dalO prosto, za Binkošti, ko je slovenski rud/ar hotel javno in odločno povedati vsemu sv&ru, da je tudi on za majniftko deklaracijo, da tudi on stoji za Jugoslovanskim klubora v boju za naso sta- ...» , <:>«» 9IJEH -  \ ro pravdo, tega ni hotelo, - ! e j - | - \ a \ - j e - r fierih zatreti navdušenja za svobodo Jugoslovanov* ?>. \ Lahko reftemo, da j« ta vladna prepoved še bolj j3Oft- -' Žgala naSe Ijudstvo, da &e bo §e z večjo odloCnOBtlo e o ti a l - vlada lahko prepovedala, ni pa mogla v srcih tiso- . : fc n, a borilo proti vladi, ki ]e v zvezi s svojimi nemSiklird /,'rijatelji najvefija nasprotnioa svobode Jugoslovanov. Vlada s svoio prepovedio ni lcoristila sebi, koristila je naši stvari. JuROslovansM socieAni demokrat.i!6 so tudi kcrt en mož za Jugoslavijo. Njih vodja Cobal Je izjavil na prepovedanem taboru v, Trbovljab: nJugoslova»ski sooialni (lemokratje so med prvimi, ki bodo stopili, 6e treba ttidi na c^sto za uresniftenje ideje zdmŽitve vseh jugoslovansl ih narodov na podlagi samoodloflb« in enakopravnosti." Veličasten ljudski tabor se je vrSil dne 20. t. m. na Rakovniku pri St. Janžu ria Dolenjskem. bUzu tam, kjer je umrl naS slavni dr. Krek. Ljudsftvia je bilo IO.OOOhU-000. Zeleni mlaji, okiiinčaiii sljavolioka, ceste posute s cvetjem, vihrajoče zastave, pevajoče in vrilskajoSe množice, vse to je svedočilo, da se vrši tu nekaj izrednega. Na taboru so govorili poslanci dr. Korošec, dr. Rybar iz Trsta in Hladnik, urednik Smodej iz Celovca, pisatelj Finžgar, in socialldemokraški rudar Strgar. Ljudske množice so kar kipele navdušenja za sveto jugoslovansko stvar. Klicale so: Jugoslavija ali smrt! Tujcem nočemo ve6 služiti! Nemškutarsld tolovaii. Ponoči od 18. na 19. t. m. je tolpa mariborskih nemčurskih pouličnih pobalinov pridrvela pred hišo poslanca dr. Verstovška v Mariboru in je med tulenjem veleizdajalgke pesmi: «Die Waclit am Rhein" pobila štiri šipe. Dva velika kamna sta priletela celo v spalno sobo, kjer spijo otroci. Le samo slufiaj, da ni debeli kaonen zadel spečega sinčka. Policije ni bilo nikjer. tfa bi razgjiala ali polovila nem&urske tolovaje. Sknpaj marširajo. Nemci vseh strauk marširajo skupaj proti nam. Na vsenemškem shodu v Celovcu dne 20. maja so hujskali proti Sloviencein tudi nemški kršžanski socialci. Poleg protestantov in odpadnikov je sedel tudi nemški župnik Marklet in je Idical nemške brate, protestante, odpaflnike, na boj proti Jugoslaviji. NemSki duliovniki torej smejo agitirati za vsenemštvo, smejo na shode, smejo politizirati kakor jim milo in drago, le koroški slovenski duhovniki se ne bi smeli pokazati v boju za pravice svojega Ijudstva. Nemci marširajo v sklenjenih vrstah proti nam, torej moramo mi uugoslovaui še tesneje skleniti vse naše vrste. Ne bo nas tuiec ve6 teptal, naš rod bo tu gospodoval! Iz Svečine nam piše zavedna slo-venska žena: Nad 300 se nas je v naši ohmejni obeini podpisalo za Jugoalavijo. Dasiravno nani gospodujejo tujci (Pajskolo, Amon itd.), vendar je še veoina na.Sega ljudstva ostala zvesta &vo.'emu slovenskemu rodu ia svoji veri. Ne bojimo se ve& privandranili tujcev! Samozavest napolnjuje naša srca v veseli nadi, da prihaja. naša osvoboditieljiaa, mila nam Jugoslavra. Tedaj bomo zaklicali domačini Slovenci in Sloveiik« v obmejnih krajih z našim pesnikom: ,,Ne bo nas tujec več teptal, naš rod bo tu gospodoval!" »Miru ne bo napravil Bog, ^n!" Iz Slov. goric nam pišejo: ,,V naši majlini vasici se zterejo seda.j v maju skoro vsi obfiinarji pri vaški kapelici, kjer molijo rožni venec in litanije. Ljudstvo % veliko gorečnosijo moli k Bogu za mir. Ko smo se preteklo soboto (d,ne 18. maja) zbirali na trati ured kapelico, pride mimo znani trojiški nemškutar s — ,,Stajercem" v žepu in pravi bogokletno: .,Ali verujete, da bo Marija povzročila konec vojske? Miru ne bo napravil Bog, -^.. kadar bo on hotel!" NihSe mu ni odgovoril, vsi smo nemo gledali %a drznim bogokletnežem." — Tako mislijo nemfturji o Bogu in miru. Saj ni nobeno Sudo, da se Stajerfiijanci tako vroče zavzemajo za nemSkega cesarja Viljema in za nadaljevanje vojsfce, ko pa se ,,Stajerc" tako skrbno poteguje za tiste, ki hočejo, naj se vojna uadaljuje do popolne zmage Nem5i;e. Kdo je v našth krajih za na--!ialje/an]e vojne? Vsi nemfiurji, vsenemci, nemfiurski in \ senemSki Hsti (,,Stajerc", ^Marburger Zeitui;?", ,,D, Waoht", MTagblatt" itd.), hujskači na vsen^mžlcih shodih, vsak kdor }e proti Jugoslaviji in v"'nti samoodločbi narodov in konefino tisti mameluki, i i romajo na Dunaj, da se tam izjavijo proti ustancitvi jugosilovanske države. Vsi ti, ki smo jih tukaj .ašteli, zahteva]0, naj s« vrša vojna tako dolgo, dol-.ier ne bo Nefačija zmagala na celi Srti. Ti ljudje so /.agrizeni sovražniki pravičnega in sporazumnega nuru ir.ed narodi in državaini, po katerem bi dobili vsi narodi enake pravice. ^sca! In kdoir tega ne verjame, naj gre na vspnemške shode, kjor jct)vorniki krigijo, da Slo\^ani no jsmejo dobiti svobode in samostojnosti in pozivajo > omfiijo, naj ne sklene miru, ki bi odvzel Nemcem gi -.podstvo nad drugimi narodi, temveč se naj vojskuje naprej in naprej. Kaj nemSurjem in vsenemoem ir' ', 5e ljudstvo umira gladu, fte padajo na bojišfiih naholjše sile, in kaj jim mar, 6e kmet propada vsled pihiih rekvizicij, za vtse to se ne zmenijoi, ampak tnlijo v nomer: VojSKa/ vojskal -»,! Poštetii Nemci obsojaio to brezTCstiio huisk: , ¦. Stajerčtjanci na Dunaju. Dne ify. t. m. baje Bo cesar sprejel okoli 100 štajerčijanoev in nemčurjev, ki ga bodo prosili, naj za Boga mllega vendar ne ustanovi Jugoslavije. ,,Stajerc" si mnogo obeta od tega romania. T\fi [>a praivimo. da znajo nemškutarji Se deset- ali stokrat iti gledat na uro na Dnnaj, .Tugoslavije nam ne bodo nikdar prepregili. Prišla bo kot zala, fiila in krepostna nevesta in bo osrečevala svoboden naš jugoslovanski rod od Mure do Adnje. Pogum'in samozavest je v naSih srcih, pri nemfiurjih pa strah' in črna izdajalska zavist. V Pragi so se vršile dne 16., 17. <in 18. maja velike slavnosti v proslavo 501etnice i^eškega narodnega gledaJiš(5a. Slavnosti so se udeležili v izredno velikera Stevilu tudi Jugoslovani. Navzoči so bili tudi Poljaki in Ttalijani. Vseh udeleženctv je bilo do 80.000. Na velikem ljudskem taboru je govoril tudi naš državni poslanec BrenSč, ki je povdarjal skupni nastop Severo- in Jugoslovanov v boju proti oholomu nemštvu. Vlada je v soboto, dne 18. maja, nastopila ^v^ ,)roti siavnostim. Prepovediala]evsako zbaranje in obhode, ustavfrla je glaj\aii češki list ,,Narodni Listy", grozila jc. da zapre gledalište in je po polidji dala zapreti nekaj neljubih ji ljudi. Vlada in Nemci so mislili, da se bodo Slovani vznemirili in da bo priglo do izgredov. Cehi in drugi Slovani so ohranili mirno kri. - - "*.t% p^, tih'. S1 ..ni se N«moev nrav von nn h,-yr»o. Slova : -uamo veliko ve^ino v Avstriji, zategadelj bi bili vredni šibe, če bi sc dali gospudovati od neinške manjšine. Okrožna glavai-stvu na Ceškem. Izšia je minis rska naredba, ki določa delitev CeŠke v 12 okrožij. lei1 ustano\itev 8 novih okrajnih glavarstev na Ceškem. Okrožja so, kaxor pravi naredba, takc sestavijena, da se je pri sesta\i ol«'ožij po možaosti oziraio na narodnostne razmere. Nastavljenih bo VI uradni-ov, ivi bodo kot okrožai glavarji reševali v imenu cesarskega namestnika posle namestništva. Okrožja se bodo ustanavljala polagoma, drugo za '.Irugici. Ko. prvi začneta s 1. juniiem 1918 poslovaii okrožil v Litmercah in Kraljevih Vinogradih. Ker v naredbi ni uobenega govom o varstvu manišin v okrožjih , |e dokaz, da so okrožja tako sestavljena, ka&or si jih žolijo Nemci, torej v škodo Cehom. •i ¦ lco se nam pre- ;)ovedujejo shodi in v obliki cenzure našib listov, ko •se nam še tako nedolžne vesti zaplenjajo. Cesar iu c«sarica na Balkanu. Cesai Karel in cesarica Zita sta dne 16. maja odpotov.ala na Balkan. Obiskala sta bolgarskega kralja v Zofiji in turškega sultana v Cariirradu. Povsod sta bila sijajno spre]ela Cesar Karel ie obiskal tudi bolgarski glavni stan. Te dni se vrneta cesar in cesarica na Dunaj.