informator
Številka 12	Leto XX.	Titovo Velenje, 26. marca 1986
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija
Pozdrav delavcev Gorenja kongresu
,,Delavci Gorenja smo nadvse budno spremljali in se aktivno vključevali v priprave na 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije.
V naših programih aktivnosti so že upoštevane tudi predlagane kongresne usmeritve in smo tako izrazili podporo kongresu v prizadevanju, da čimprej premagamo težave v našem gospodarstvu.
Naš letošnji prispevek za izvajanje programa stabilizacije gospodarstva in za hitrejšo razvojno sanacijo Gorenja, so tudi udarniški dnevi.
Prav danes, ko opravljamo prvi udarniški dan, bijemo skupaj bitko za naš lepši jutri. Od kongresa pričakujemo, da bodo sprejeti zaključki in usmeritve spodbudili vse delavce za nova hotenja in pripravljenost za vse večje napore.
Vse udeležence kongresa toplo pozdravljamo in želimo uspešen zaključek dela."
Udarniški delovnik za
-mm;,
razvojno sanacijo Gorenja
V soboto, 22. marca ^986, smo delavci delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju opravili prvi letošnji udarniški delovnik!
Ob pomoči širše družbenopolitične skupnosti ter z izjemami prizadevanji pri doseganju proizvodnih in izvoznih načrtov ter z odrekanji vseh
nas, smo končali prvo, finančno fazo sanacije in utrditve Gorenja. Tako smo tudi ustvarili pogoje za drugo, razvojno fazo sanacije, ki je enako pomembna za obstoj in peispektivo Gorenja. Prav tej fazi sanacije pa je namenjen tudi izkupiček tega in ostalih dveh udarniških delovnikov, ki so prispevek delavcev Gorenja k uresničitvi zastavljenih ciljev.
SODELUJTE - DOPISUJTE V INFORMATOR!
gorenjegospodoirajsIkD aparat
V	temeljnih organizacijah in delovni skupnosti Gorenje Gospodinjski aparati je bilo v soboto na delu 4.372 delav cev, kar je za 5% višja prisotnost kot poprečje januarja in februarja 1986.
V	tozdu Štedilniki so izdelali 2 232 izdelkov in dosegli 104 % dnevnega plana. Delavci tozda Pralno pomivalna tehnika so dnevni plan presegli kar za 20 % in izdelali 1.688 gotovih izdelkov.
Zaposleni v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika so izdelali skupno 3.692 zamrzo
valnih in hladilnih aparatov, plan so dosegli 87 %. V tozdu MGA Nazarje so izde lali 3 692 malih aparatov, plan so dosegli 99 %.
Skupno je bilo izdelanih 9 691 velikih in malih gospodinjskih aparatov v skupni vrednosti 364.098.000 din. od tega je vrednost proizvo dnje za izvoz 112.761.000 din.
Zaposleni, ki se iz upravičenih razlogov niso mogli udeležiti dela v soboto, so se že obvezali in tudi določili datum udarniškega dela.
gorenjerotemjs) ©posma
V	tozdu Pohištvo so v soboto izdelali 650 kuhinjskih elementov in dnevni plan presegli za 3 %. Na delu je bilo 90 % delavcev, ostalo so bolniški izostanki in porodniški do pust.
V	tozdu Gradbeni elementi so v obratu Keramika izdelali
2.704 m2 ploščic in plan v celoti izpolnili. V obratu Umetni marmor v Šoštanju so izdelali 61 kosov sanitarne opreme in plan presegli za 22 %. Zaradi narave dela je v soboto delala le prva izmena, druga izmena bo imela udarniški dan naslednjo soboto.
gorenjepmessra ©prema
V	tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav so
plan izpolnili z 92 %. Na delu je bilo 93 % delavcev. Naredili so 20 terminalov, 2 monitorja, 500 platin za sklope gospodinjskih aparatov. Vrednost te proizvodnje je 18.312.248 din.
V	tozdu Poslovna oprema Ptuj so plan izpolnili s 86 %, na delu je bilo 88 % delavcev. Izdelali so 100 črnobelih TV sprejemnikov, 10 tipkovnic,
delali 125 barvnih TV sprejemnikov, od tega 122 za izvoz. Plan so dosegli kar 138 %.
10 demonstracijskih desk, 3 kopirne aparate. Vrednost proizvodnje znaša 8.467.517 din.
Tozd Tehnološka oprema je ustvaril proizvodnjo v vrednosti 7,775.547 din (86 % vrednostnega plana). Na delu je bilo prisotnih 86 % delavcev, ostali so bili na bolniški.
V delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema je delalo 950 udarnikov, kar je 89 % zaposlenih.
delavcev. Vrednost proizvodnje je 10,386.00 din.
gorenjestoMrorata
široke potrošnje _________________
Na udarniškem dnevu so iz- Na delu je bilo prisotnih 92 %
11. kongres Zveze sindikatov Slovenije
UTRJEVANJE VLOGE SINDIKATA Z RAZLIČNIMI METODAMI DE LA V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA
Na minulem kongresu sindikata, bil je v petek in soboto, 21. in 22. marca v Ljubljani, je kot gostja sodelovala tudi Marjana Koren, delavka v delovni skupnosti Splošni posli Gorenja sozd.
V razpravo se je vključila že prvi dan. V nadaljevanju povzemamo nekaj misli iz njene diskusije, kjer je v uvodu med drugim dejala, da je želela prikazati nekatere metode dela v sindikalnih organizacijah. ki lahko veliko prispevajo k večji učinkovitosti in uveljavljanju vloge zveze sindikatov pri razreševanju nakopičenih ekonomskih in družbenih problemov. ,,To vem iz lastnih izkušenj in ob dejstvu, da lahko dolgoročni program gospodarske stabilizacije uresničimo le z mobilizacijo vseh delavcev ob koreniti spremembi odnosa do dela, samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, metod dela ter spreminjanjem zavesti vseh delavcev.
Pri spreminjanju teh odnosov pa bodo morale bistven delež prispevati predvsem sindikalne organizacije in njihova vodstva s svojimi pobudami ter poštenim in odkritim dialogom.
Seveda pa je pri spreminjanju teh odnosov še kako pomembno tudi tesno in usklajeno sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in poslovodnimi delavci. Pri tem je važno, da veje med njimi duh odkritosti, sodelovanja in zaupanja.
Zlasti slednje je tisto, kar lahko poslovodnemu sestavu da velik del tistega manjkajočega vpliva in moči, za katero nekateri pravijo, da je nimajo dovolj in jo preprogosto raje kot v spremembi svojega ravnanja in svojih odnosov z ljudmi vidijo v potrebnih spremembah zakonodaje.
Pri spreminjanju odnosov in zavesti delavcev pa je predpogoj, da se jih temeljito seznani
Marjana Koren, članica predsed stva Republiškega sveta Zvez sin dikatov Slovenije in članica delegacije za družbenopolitični zbor SRS.
z realnim stanjem, s spremem bami, ki morajo slediti, da bomo takšno stanje sanirali in z dejstvom, če hočemo kaj spremeniti, da bo moral sleherni član kolektiva dati svoj delež. Opreti se torej moramo na lastne sile in izkoristiti vse notranje rezerve, ki pa jih nikjer ni malo.
Pri tako korenitih spremembah v odnosih znotraj združenega dela in tudi navzven pa mora glavno breme nositi sindikat kot najširša organizacija vseh delavcev.
Prav gotovo je izredno pomembno delo v organih osnovnih organizacij sindikata, konferencah osnovnih organizacij in koordinacijskih odborih sindikata, vendar pa tu le načrtujemo aktivnosti, usklajujemo interese ter se dogovarjamo za izvedbo enotnih, skupno načrtovanih aktivnosti. Nenazadnje tu tudi preverjamo uresničevanje akcij. Akcije pa morajo potekati v osnovni celici, torej v osnovni organizaciji sindikata, še posebej pa v sindikalni skupini. Menim, da je delo v sindikalnih skupinah izredno pomembno za urejanje in spreminjanje odnosov v nekem okolju, zato moramo izobraževanju poverjenikov sindikalnih skupin dati še večji poudarek.
Poverjenikom morajo sodelavci zaipati, imeti morajo takšen nivo znanja in takšne sposobnosti, da bodo znali prisluhniti sodelavcem, znali poiskati in tudi posredovati informacije, na pravem mestu pravilno izpostaviti probleme. Skratka, v sindikalni
skupini se mora s pravočasnim in temeljitim informiranjem delavcev ustvariti takšno vzdušje, ko bo vsak delavec čutil, da je njegovo delo pomembno. Pučutil se bo kot enakopravni član sindikata in postal aktivist na svojem delovnem mestu. Delo v organih sindikata in sindikalnih skupinah pa lahko vzpodbudimo tudi z različnimi metodami dela, na primer rednimi informativnimi sestanki oziroma posveti s predsedniki osnovnih organizacij in predsedniki Konference osnovnih organizacij sindikata ter s poverjeniki sindikalnih skupin.
Na učinkovitost subjektivnih sil pa pomembno vpliva tudi delitev dela med družbenopolitičnimi orcpnizacijami in samoupravnimi organi na vseh nivojih, tako v tozdu, delovni organizaciji in sozdu. Nikakor se namreč vsaka organizacija ne more lotevati vseh problemov in idejnih vprašanj, prav tako pa tudi vseh nalog ne more prevzemati sindikalna organizacija sama.
To koordinacijo, mi jo imenujemo družbenopolitična koordinacija, sestavljajo predsedniki vseh družbenopolitičnih organizacij, predsednik delavskega sveta, samoupravne delavske kontrole in poslovodni delavec, imamo pa jih v vseh tozdih, delovnih organizacijah in sozdu.
Da bomo kos v resoluciji zastavljenim nalogam, bomo v prihodnje morali dati bistveno večji poudarek usposabljanju članov, še posebej pa vodstev sindikalnih organizacij.
Družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje bistveno vpliva na akcijsko usposabljanje sindikata, zato tudi mora postati sestavni del vsakodnevne politične dejavnosti sindikalnih organizacij.
Poleg vsebine in oblik dela sindikalnih organizacij znotraj organizacij združenega dela, ki so opredeljene v statutarnih določilih in resoluciji Zveze sindikatov Slovenije, moramo spodbuditi tudi aktivno sodelovanje z drugimi sindikalnimi organizacijami
v občini, še posebej pa v svojih panogah dejavnosti.
Na ta način lahko pridobimo pomembne izkušnje za svoje delo. Sindikalne organizacije pa lahko s pobudami prispevajo k hitrejšemu in boljšemu poslovnemu povezovanju in sodelovanju.
Prav gotovo pa vseh zastavljenih ciljev ne bomo mogli uresničiti s popolnopna amaterskim delom in brez zagotovljenih pogojev za delo.
Predvsem bi se moral kongres opredeliti do vprašanja profesionalnega dela v organizacijah združenega dela, strokovne pomoči oziroma organizacijam ter nujnosti po zagotavljanju takšnih pogojev za delo, da bodo sindikalni aktivisti lahko svoje naloge pravočasno in dovolj strokovno tudi opravljali.
Posebej pa želim opozoriti, naj ne bi bil sindikalni aktivist z mnogo več vloženega dela in truda v slabšem položaju kot so ostali sodelavci. Danes tega še ne moremo trditi, saj v vseh okoljih to še ni urejeno. Odraz tega pa je predvsem v odklanjanju sprejemanja odgovornih funkcij. Če hočemo premacpti sedanjo ekonomsko in družbeno krizo, nas prvgotovo čaka še veliko dela in naporcv na vseh področjih, vendar pa imamo še tudi veliko notranjih rezerv.
Vendar pa se mora v prizadevanju vključiti sleherni član naše družbe, drugače rezultatov ne bo.
Bistvena naloga sindikalnih vodstev je, da znajo prisluhniti delavcem, da poznajo njihova hotenja, utrip svojega okolja, da zahtevajo pravočasne in realne informacije, ter na osnovi tega predlagajo in zahtevajo ustrezne rešitve. Le na ta način bo lahko sindikat v akcije vključil svoje člane ter postala opora delavcem pri uveljavljanju njihovih samoupravnih pravic na delavskih svetih in delegatskih skupščinah. Drugače še tako dobre kongresne usmeritve, sklepi in parole ne bodo prinesle željenih uspehov."
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE
gorenje gajg*
Delovno srečanje Iskra—Gorenje
Gorenjev sistem obveščanja v turističnih objektih
Na tretjem delovnem srečanju vodstev Iskre in Gorenja so spregovorili o uresničevanju medsebojnega sodelovanja na začrtanih področjih. Opredelili nove aktivnosti za še hitrejše reševanje odprtih problemov.
V okviru dogovorjenih rednih stikov med Iskro in Gorenjem je bilo 19. marca v Ljubljani tretje delovno srečanje vod štev obeh proizvodnih sistemov Prisotni člani poslovodnih odborov obeh sestavljenih organizacij in direktorji nekaterih delovnih organizacij v njunem sestavu so si najprej ogledali Iskro — Mikroelektroniko in Iskro — Center za teleoptiko v Stegnah. V izčrpnem, odkritem in konstruktivnem razgovoru so nato skupno analizirali uresničevanje medsebojnega sodelovanja na začrtanih področjih, ki so bila dogovorjena pred nekaj meseci.
Med pogovorom so ugotovili, da zastavljeno sodelovanje na vrsti področij uspešno poteka, kar so ocenili kot vzpodbudo za hitrejše reševanje nekaterih še odprtih problemov iz
Obravnava poročila o poslovanju v Gorenju sozd za preteklo leto, predloga preobrazbe sozda letos in tudi programa dela koordinacijskega odbora sindikata Gorenja sozd za letos._____________
Koordinacijski odbor sindikata Gorenja sozd se bo na svoji drugi seji sestal v ponedeljek, 31. marca. Obravnavali bodo poročilo o poslovanju sozd Gorenje lani, pred vsem izvajanje sanacijskega Programa, integralnega projekta Obnova Gorenja, podali Pa bodo tudi informacijo o Poslovanju poslovnih enot v tujini. V nadaljevanju bodo nato obravnavali še sporazum
tekočega poslovnega sedelo vanja in programskega razvoja. V ta namen so opredelili še potrebne skupne aktivnosti in zanje sprejeli konkretne operativne zadolžitve. Gre za področja medsebojne delitve dela, za možnosti skupnih nastopov na nekaterih zunanjih tržiščih, za opredelitve skupnih razvojnih programov, za skupno oblikovanje strategije zagotavljanja strokovnega kadra in za skupna stališča do problematike zagotavljanja reprodukcijskih materialov ter do zunanjetrgovinskega sistema, ki mora biti močneje usmerjen v vzpodbujanje izvoza. Dogovorili so se tudi o vzajemnem koriščenju točk zunanjetrgovinske mreže in o koordinaciji tržnih nastopov. Na programskem področju so potrdili obojestransko orientacijo na skupne projekte takoimenovanih visokih tehnologij, ki so nepogrešljive za uspešen razvoj obeh v sestavni prostor odprtih organizacij.
Dogovorili so se, da bodo večino aktivnosti izpeljali do srede junija letos, ko bo četrto delovno srečanje obeh vodstev v Titovem Velenju.
o temeljih plana sozda in predlog sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev delovne skupnosti Informatika in organizacija ter delavcev ostalih delovnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja.
Obravnavali in sprejemali bodo tudi spremembe in dopolnitve poslovnika o organizaciji in delovanju koordinacijskega odbora sindikata sozda letos. Ker pa bo letos tudi kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, moramo v debvnih okoljih tudi oceniti, kako potekajo priprave, kako svoje interese prenašamo delegatom, ki nas bodo zastopali na kongresu.
Gorenje bo danes, 26. marca 1986, v hotelu Radin v Radencih pred stavilo svoj sistem obveščanja gostov v turističnih objektih.
Sistem obveščanja gostov v turističnih objektih, kakršnega smo pripravili v Gorenju, naj bi zapolnil vrzel v domači turistični ponudbi. Težišče tega sistema je na televizijskem sprejemniku, ki s potno-
V Bihaču se je 18. marca 1986 sestal Poslovni odbor Gorenje Bira, radna organizacija u osnivanju, Bihač. Pregledali so stanje uresničevanja projekta, zaključni račun za leto 1985 ter proizvodnjo v prvih letošnjih mesecih. Predvideno konstituiranje delovne organizacije v juliju 1986.
Člani poslovnega odbora, v katerem so delegati Gorenja Gospodinjski aparati. Skup ščine občine Bihač in Gorenja Bira, so na zadnji seji temeljito pregledali stanje pri uresničitvi celotnega projekta tovarne za proizvodnjo hladilnikov v Bihaču. Kot je znano, je bil projekt uresničen v predvidenih rokih in v septembru 1985 je bil v Bihaču proizveden prvi izdelek. Redna proizvodnja je stekla v mesecu novembru 1985, v letošnjih prvih mesecih pa dosegajo proizvodnjo okrog 900 hladilnikov na dan, kar je do-
čjo skupinske antenske naprave, satelitske povezave, avdio in video naprav ter nenazadnje mikroračunalnika, postaja osrednji informacijski medij doma, v agenciji in tudi v turističnih objektih. Prav zato so na predstavitev tega sistema, ki bo danes v hotelu Radin v Radencih, poleg projektantov turističnih objektov, povabili tudi ostale, ki se ukvarjajo s turistično ponudbo.
ber rezultat. Seveda proizvodnjo še vedno spremljajo težave. Zato je poslovni odbor ocenil, da so začetni uspehi pozitivni, vendar je treba v bodoče vso skrb nameniti predvideni proizvodnji 1600 izdelkov dnevno, pri tem dati prednost izvozu. Težave glede organizacije in oskrbe proizvodnje pa morajo Gorenje Bira, Gorenje Gospodinjski aparati in Gorenje Commerce kar najbolj odgovorno razrešiti v aprilu 1986.
Člani poslovnega odbora so potrdili zaključni račun za leto 1985. Dosegli so celotni prihodek v višini 252 milijonov dinarjev, dohodek v višini 209 milijonov in čisti dohodek 39 milijonov din.
Del stroškov za uvajanje proizvodnje je bil predviden v projektu in pokrit iz investicijskih sredstev.
Med drugimi pomembnimi vprašanji, ki so jih obravnavali na seji, so bili člani poslovnega odbora mnenja, da bi morali opraviti konstituiranje delovne organizacije Gorenje Bira v juliju 1986.
Priprave na kongres zveze sindikatov Jugoslavije
gorenjeboirču
Poslovni odbor o poslovanju

Udarniška sobota, prva od treh, kolikor jih bomo letos delali in za katere smo se samoupravno odločili, ko smo sprejeli letošnji terminski koledar, je bila obarvana praznično, z zastavami, letaki in glasbo, mnogokje celo bolj delovno kot so običajni dnevi.
„Na delo smo šli pač tako kot vsak drug delovni dan," je dejala Jožica Pogorelc, ki že petnajst let dela v tozdu Štedilniki, Gorenja Gospodinjski aparati, ,,in, če bomo s tem prispevali k rasti Gorenja, kdo bo bolj vesel uspeha kot mi."
Jožica je udarniškega dela vajena seveda še iz časov, ko so začeli graditi Titovo Velenje, udarniško so morali delati tudi, če so hoteli dati prošnjo za stanovanje. ,.Odvisni smo drug od drugega," nam je še dejala Jožica, ,,zato moramo biti na delu vsi, da trak teče,," in dodala: ,,Vsi pa si želimo, da bi si s krepitvijo Gorenja lahko zagotovili tudi ustreznejše osebne dohodke."
,.Predvsem je pomembno, da imaš pravi motiv za delo,"
pravi Miran Napotnik, RTV mehanik, ki se je v Gorenju Elektronika Široka potrošnja zaposlil pred tremi leti kot naš štipendist, ,,in dela imam danes še posebno veliko," je bil kratek Miran, kijeudami-štvo spoznaval v mladinskih delovnih brigadah. ..Seveda pa bi mnogi med nami še veliko raje delali, ko bi se zavedali, koliko takšen udarniški dan prispeva k naši krepitvi in tehnološki posodobitvi Gorenja."
Tudi Miran Polenik, orodjar v Gorenju Procesna oprema, se je v Gorenju zaposlil kot štipendist. ,,Ce so računi čisti, potem smo pripravljeni delati vsi, " nam je dejal Miran,
,.sicer pa smo pri nas vajeni delati ob sobotah."
,,Včasih smo delali precej udarniško," pravi Julijana Balant iz tozda Pohištvo v Gorenju Notranja oprema in prav gotovo ji gre verjeti, saj dela v Gorenju že dvajset let. „Mo-goče je kar prav, da ponovno obudimo tudi takšne oblike dela, še posebej, ker delamo udarniško za boljši jutri vseh . nas. Dela pa imamo danes še več kot običajno in kar prav je tako," je še pristavila Julijana.
Lep uspeh
e
V obratu v Šoštanju so v proizvodnji delali tudi režijski delavci
Vrednost dosežene proizvodnje v delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema je 8.703.000 din.
e
V tozdih s proizvodnjo gotovih izdelkov so bili doseženi dobri rezultati. Te pa so omogočili tudi tisti toedi, ki proizvajajo polizdelke in opravljajo *uge storitve. K dobremu uspehu pa je pripomoglo nedvomno tudi delo vseh delavcev v delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju.
Telovadba med delom — tudi sodelavke v žičnem oddelku tozda Pralno pomivalna tehnika so v marcu začele z redno telovadbo v času mikroodmorov.
Ze pred časom je naš Izo braževalni center skupaj z delavsko univerzo Cene Stupar pripravil seminar za izpopolnjevanje tajnic.
Udeleženke tega petdnevnega seminarja so svoje vtise strnile' tudi na papir. Tako so poudarile. kako navdušeno so sprejele obvestilo o pripravi tega seminarja in, čeprav so bile težave z nadomestili zanje, se ga je večina le udeležila. Seminar je zajemal precej področij, ki jih mora dobra tajnica poznati, od sodobnega pisarniškega poslovanja pa do psihodinamike medsebojnih odnosov, osnov računalništva in tujega jezika. Seveda pa v teh petih dneh niso uspele spoznati prav vsega. Tako bi si želele, so zapisale, predavanj, namenjenih slovenščini,
NE POZABITE
V	nedeljo bomo pomaknili urne kazalce
V	nedeljo, 30. marca 1986 bomo ob 2. uri tako kot prejšnje leto vsi Jugoslovani pomaknili urne kazalce za eno uro naprej in tako prešli na poletni čas.
Šport in rekreacija
ŠAH
Na občinskem šahovskem tekmovanju, nastopilo je 9 ženskih in 13 moških ekip, sta v obeh konkurencah zmagali ekipi Gorenja. Najboljša med ženskami dvojicami je bila iz Gorenja Commerce, nastopili sta Ana Matko in Jolan-ka Vivod, med moškimi šestčlanskimi ekipami pa je zmagala ekipa iz Gorenja, za katero so nastopili Drago Kristan, Milan Goršek, Ernest Špeh, Ivan Godec, Ivan Kovač in Miki Dordevič.
BADMINTON
V oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost zbirajo prednaročila za perjanice Carlton, cena je 300 dinarjev. Naročila zbirajo do petka, 4. aprila 1986.
ki bi obogatila njihovo znanje lepega izražanja in pravopisa, pri tujem jeziku pa naj bi bil dan poudarek poslovnemu sporazumevanju. Vsekakor ne bi bilo odveč mogoče s kakšno anketo ugotoviti številna interesna področja, kamor sodi nenazadnje tudi strežba.
,,Vesele smo, da smo se lahko udeležile tega seminarja in želimo si, da bi se ga lahko še
kdaj. Hvaležne smo predavateljem, ki so se tako zelo trudili, da bi se počutili, da bi se počutile dobro, da bi izvedeli čimveč novega in uporabnega," so zapisale ob koncu in še dodale, da se zahvaljujejo vsem, ki so jim omogočili udeležbo na tem seminarju in upajo, da bodo s svojim delom dokazale, da to ni bilo zaman.
Vabimo
Gledališka skupina mozirskega Prosvetnega društva bo imela v sredo, 2. aprila 1986 ob 19.30 uri v Domu kulture v Titovem Velenju zaključeno predstavo za delavce Gorenja. Predstavili se nam bodo s komedijo Jovana Sterije Popoviča Jara meščanka, ki nedvomno še danes zasluži vso gledališko pozornost. Motiv smešne nadutosti in neumnega posnemanja višjih slojev je namreč tako vezan na splošne človeške lastnosti in napake, da je zanimiv in akutualen tudi danes.
Vstopnice za to predstavo so po 200 dinarjev, dobite pa jih pri kulturnih animatorjih.
PREJELI SMO...
V imenu družine se Jelka Vutkovič vsem zahvaljuje za izrečeno sožalje, udeležbo na pogrebu ter prizadevnost in skrb ob hudi bolečini, ko se je mnogo prezgodaj poslovila od svojega moža Mihaela Vutko-viča.
INFORMATOR - UST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 -1 /72 z dne, 23. 1. 1974.