Izhaja
vsak petak z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi oaj se trsakuiejo la pe-Ifljsjo uredništvu lista »Min v Celovec, Pavličeva ulica St 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne In od 3. do 4. um popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani Bata Bapiiejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom le treba za odgovor pri-lodn pedtno TTt*i”rv
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za celo leto 4
Denar naj te poSilja točne pod napisom:
Upravniitvn lista „Mlr“ ▼ Colovcm,
Vetrinjsko obmestje It 26.
Naročnina naj se pkčnje naprej.
Za inseratc sc plačuje po 20 vin. od gannood-vrate vsakokrat
Leto XXXII.
Celovec, 8. listopada 1913.
St. 45.
Einspielerjeva slavnost
v Celovcu
dne 16. novembra 1913.
Spored:
Ob 11. uri božja služba s cerkvenim govorom (msgr. Podgorc).
1.	Pozdrav.
2.	Deklamacija.
3.	Govor posl. Grafenauerja.
4.	Petje.
5.	Govor prof. dr. Anton Medveda iz Maribora.
6.	Petje.
7.	Jurčič-Kersnik: »Domen«, igra v treh dejanjih.
8.	Petje.
Vsak zaveden Slovenec naj se udeleži te slavnosti iz hvaležnosti do prvoboritelja.
Pripravljalni odbor.
XXIII. letni občni zbor
..Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem11.
Občni zbori političnega druStva so zmi-raj dobro obiskani. Naši možje se dobro zavedajo njihovega pomena, ker so za koroške Slovence nekak mali parlament, priložnost, da izrazijo svoje želje, težnje in pritožbe. 'Pudi letošnji letni občni zbor, ki se je vršil na četrtek dne 30. oktobra, je bil kljub neugodnemu času, ker je bil prejšnji ponedeljek uršulski sej m v Celovcu, dobro obiskan.
Poročilo načelnika.
Društveni načelnik g. dr. Janko Brejc otvori občni zbor s prisrčnim pozdravom na mnogoštevilno zbrano duhovščino, zastopnike kmetskih občin, učiteljstva, mladeničev itd. Pozdravlja znanega prijatelja koroških Slovencev, gospoda profesorja J ar-c a (živahno odobravanje in živio-klici) kot zastopnika »Hrvatsko-slovenskega kluba«. Priti bi moral z Dunaja tudi g. posl. Grafenauer, ki je brzojavil, da je zadržan, ker im» opravka pri ministrstvu. Po starem običaju razloži predsednik dogodke zadnjega društvenega leta:
Bilo je zelo pomembno, morda zgodovinsko najvažnejše izmed vseh 23 let, in sicer ne morda vsled zunanjega hrupnega delovanja, ki ga to leto društvo ni razvijalo, pač pa zavoljo važnih notranje-političnih dogodkov vAvstriji, ki so tudi za bodočnost koroškega slovenstva odločilni. ,
Ne pravica, moč veljaj!
Minolo društveno leto je bilo leto dela in trpljenja, žal tudi leto porazov, pa tudi leto lepih moralnih zmag; delo je bilo bolj notranje, pa tem intenzivnejše. Bilo je to podrobno delo. Okopavali smo na vse strani in se ozirali na vsak dogodek, v upanju, da se le nekaj izpremeni. N a bo Ijšem nismo, a eno moramo konštatirati: V n e m-
ški javnosti in ^a kulisami seve-
liko bolj redko pojavlja tista fraza, da se koroškim Slovdncem dobro godi, da so z vsem zadevo 1 j n i. To je fraza, s katero so nemški na-cionalci slepili javnost; sami so uvideli, da to ne drži več, da se smešijo pred tistimi, ki so o tej reči po-
učeni. Sklicujejo se pa samo še n a s v o j o m o č ! Mi smo mi ! Mi imamo moč! Zato se brez nas in proti naši volji ne sme ničesar zgoditi.
Nov nemški vpad.
Ta preobrat je za nas moralično zadoščenje, ker se na ta način pripravlja polje za izboljšanje razmer v daljni bodočnosti. Praktično se pa v tem letu tudi ni nič zboljšalo. Na celovškem kolodvoru so itak razmere kakor prej. Še slabše! Celo v Rož, v pristni slovenski Rož so zanesli protislovensko prakso. Pravijo, saj ljudstvo ne zahteva voznih listkov slovensko, ljudstvo zna nemško in je s tem zadovoljno. V Rožu so sprevodniki začeli izklicevati postajna imena samonemško; če pa slovenski potniki zahtevajo tudi izklicavanje slovenskih postajnih imen, se zgodi. Vse je treba šele izsiliti. To je dovolj značilno za razmere. Ni pa treba nobenega prepira. Kondukter se vam ne bo nikdar upal reči: Ne bom storil! Zlasti če mu rečete: To je proti predpisu. Saj ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku trdi, da ni res, da bi se postajna imena v Rožu ne izklicevala tudi slovensko. (Klici: Čujte! čujte!) Ne upa si torej reči: Ni treba! Vse jc treba pri nas šele prisiliti, in prisilili jih bomo; zato jih je treba vedno opominjati.
»Večna bo Avstrija ...«
Druga panoga je šolstvo. Žalostno je dejstvo, da imamo sicer razsodbo državnega in upravnega sodišča, pa se ne izvrši! Deželni šolski svet in deželni odbor štrajkatain ne izvedeta, kar je sodišče razsodilo. (Klici : Škandal ! Vilajet!) To je silno žalosten pojav, ne samo, ker se nam Slovencem godi krivica, ampak, ker dokazuje, da država ni urejena, da državna uprava ni v stanu ali ni volje, izpeljati, kar so sodišča za prav spoznala. (Živahno pritrjevanje.) Če gre tako naprej, potem lahko rečemo, da je bodočnost Avstrije tam, kamor jo hočejo spraviti anarhisti (Klici: Kdo so v Avstriji izdajalci?), potem je konec vsakega rednega družabnega življenja! (Živahno pritrjevanje.) V tej zadevi so se napravili koraki. To j e točk a, od katere pod nobenim pogojem ne odnehamo. (Gromovito odobravanje.)
Za učiteljstvo.
V zvezi s šolskim je učiteljsko vprašanje. Z zadovoljstvom pozdravljam zastopnike učiteljstva in da so se oklenili našega dela. (Odobravanje.) Dobili so pač vtis, da se vse stori, kar je mogoče, toda žandarjev nimamo. Konšatirati pa moram, da se učiteljstvu godijo res vnebovpijoče krivice. (Pritrjevanje.) Trpijo pa tudi, ki so naši po duhu, ki so dobri, zmožni, ki se jim tudi v privatnem življenju ne more nič očitati, ki delujejo zlasti v smeri, na katero se dandanes toliko polaga, v protialkoholni smeri, na katere bi se torej morala oblast posebno ozirati. Uvedli so nov sistem prestavljanja »aus Dienstesrucksichten« (iz službenih ozirov), da bi jim od jedli kruh! Zoper to se mora naj odločnejše protestirati (živahno odobravnje); saj se kaj takega tudi pod prejšnjimi vladami, tudi pod najneugodnejšimi razmer almi ni dogajalo! (Pritrjevanje.) Uspeh seveda ni odvisen od političnega
društva. Tu se tepe sistem sam, ker nismo dobili Slovenci v deželnem šolskem svetu svojega zastopnika. Lani so bili imenovani v deželni šolski svet vladni zaupniki, in ti so taki, da vedno glasujejo — proti vladi. (Bučna veselost. — Odobravanje in klici: Vilajet! Koroška specialiteta!)	»
Glede sodišča rečem samo:	Pravica
ima še vedno zavezane oči, tehtnica še vedno pošev visi, za Slovence ima samo meč!
Kako je pri političnih oblastih?
Glede politične ob la s ti konštati-ram, da v Celovcu pri centralni vladi nimamo nobenega Slovenca in da sta okrajni glavarstvi v Beljaku in Celovcu principielna nasprotnika vsega, kar je slovensko. Gre za sistem, ki je načeloma vedno proti. Živ dokaz: Slovenji Plajberk in Sele. (Pritrjevanje.)
Pri agrarni operaciji nimamo komisarja, ki bi znal slovensko. Na deželo prihajajo uradniki s katerimi se ljudstvo ne more razumeti; seveda forštnarji in komisarji se lepo pogovarjajo, in kmet ne ve, pri čem da je. Dokler se tam osobje ne izpremeni, bo komisarja spremljal politični uradnik. Na ta način se pri nas skrbi za — cenejšo politično upravo. (Veselost.)
Po enem letu .. .
Torej v nobenem oziru ni nič boljše pod novim predsednikom. Izpremenila se je oseba, ne pa sistem. Nismo stavili posebnih upov v novega deželnega predsednika, pa kljub temu moram reči, da smo razočarani. Pa ne samo mi, ampak tudi nemški nacionalci, ker gotovo niso mislili, da bo tako za njimi stopinje pobirali (Živahno pritrjevanje.) Pa mislim, da so razočarani tudi še višje gori! On ne vlada, ampak samo reprCzen-tuje cesarskega namestnika, govori, namesto da bi delal. Podoben je vra-žarici, ki bolezni samo zagovarja, kjer bi bilo treba le rezati. On samo prigovar-j a nemškim nacionalcem, da naj zlepa kaj odnehajo; to pa je tako, kakor bi prigovarjal hudiču, da naj pusti dušo, ki jo že drži. (Živahno pritrjevanje in bučna veselost.)
Pod novim g. predsednikom se je naše slovensko s tal iščev princip ielnem oziru celo poslabšalo. Šele pod njim se je menda po češkem vzorcu tudi pri nas u peljal oficielni nemški veto. (Klici: Čujte, čujte! Škandal!) Zdaj imamo v deželi ostentativno postavljen Gesslerjev klobuk. Deželni predsednik ničesar ne stori, kar bi bilo proti volji nemških nacionalcev. Tako so se naše razmere celo bistveno poslabšale. Zato mislim, da smo z novim deželnim šefom na jasnem mi in tudi — nacionalci! (Živahno odobravanje.)
Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!
O eni točki, ki naravnost izziva, moramo še resno izpregovoriti. Tekom zadnjega leta opažamo neko sistematično natolcevanje po nemški javnosti in nemškem časopisju, natolcevanje našega patriotizma. Taki nameni so se nasprotnikom na naš račun vedno dobro obnesli. Zato moramo na najsloves-nej ši način prote stirati, da se nam sploh kaj nepatriotičnega podtika (odobra-
vanje) in zlasti še, d a s e nam pod- i tika od nemških n a c i o n a 1 c e v ! (Ponovno odobravanje.)
Lueger je nekoč rekel, da je papirnat goldinar najboljši avstrijski patriot, ker zunaj države nima veljave in vedno nazaj pride ! Ml smo mu enaki. Slovenci' smo edin narod v Avstriji, M nimamo zunaj države ničesar iskati. (Burno odobravanje in klici: Tako je!) Saj smo skoraj vsi Slovenci v avstro - ogrski državi, le nekaj Slovencev je pod Lahom, in zato ne bomo Vsi Šli pod Laha. Drugače je z Nemci, katerih je samo ena veja tu, deblo je pa v Nemčiji. (Klici: Tako je!) Tako je z vsemi drugimi narodi v Avstro - Ogrski, izvzemši Hrvate, Cehe in Ogre; tako je z Rumuni, Poljaki, Srbi, Lahi, Rusini. Pa ne samo vsled teh naravnih razmer, ampak tudi s srcem in pametjo smo udani in dobri patrioti. Pamet nam govori, da nimamo nikjer drugod iskati svojega obstanka in sreče, kakor edino tu. Razbijmo monarhijo, in p o> nas je. (Pritrjevanje.) Nas je premalo in živi-rpo na progi, za katero se bodo vsi tepli. V takem slučaju bi padli pod Nemce, Lahe ali Mažare, ali še verjetnejše, da bi prišli deloma pod Nemce, deloma pod Lahe, deloma pod Mažare. (Pritrjevanje.) Če govorimo mi torej o svojem av-strij skem patriotizmu, govorimo iz dna svojega prepričanja, ne da bi se lepše delali, kakoršni smo. (Ploskanjel)
Naš patriotizem je požrtvovalen!
S tem v zvezi je pa nekaj drugega. Iz-pregovoril bom zelo resno besedo in upam, da se vsi strinjate z menoj. Če se hočemo v monarhiji razvijati, je treba, da je močna in da ne postane samo kak pašalik Nemčije ali Laške. Tudi naše narodne razmere se bodo le tedaj izboljšale, če s e n e b o o d-ločevalo v Rimu, kar se ima zgoditi v Trstu, in ne V Prusiji, kar naj se zgodi v Avstriji. (Odobravanje.) Trdni bomo le, če imamo zadostno vojaško silo na razpolago. Drugače se nam zna zgoditi, da nas sovražnik iznenadi ali nam celo naši zavezniki pripravijo usodo zaupljive Bolgarije. Zato je v najvitalnejšem (življenjskem) i n ;t e r e s u tudi Slovence v, da je Avstrija vojaško tako močna, da se ji ni treba nikogar bati, niti svojih zaveznikov ne! (Gromovito pritrjevanje.) Zato, če hočemo ali nočemo — naša pamet to zahteva — moramo tudi privoliti, da se država v tem pogledu preskrbi z vsem, kar potrebuje. Bridko je sicer: Treba je več plačevati, treba je več vojakov; toda kdor reče a, mora re<či tudi b! Če nismo dovolj močni, nas bodo pohrustali, in potem je konec tudi naše narodne individualitete. (Pritrjevanje.)
»Edin državo ohranjujoč narod.«
Nemcem je v tem pogledu država vser eno. Nemci ne škilijo več v Nem-č ij o, a m p a k so se o b r n i 1 i i n g 1 e -dajo naravnost tja ,z obema očesoma. To kažejo zlasti tudi dogodki zadnjega časa. Iz bitke pri Lipskem, ki so jo odločili proti Napoleonu Slovani, niso' naredili samo nemško, ampak vsenemško, rekli bi, prusko slavnost (pritrjevanje), iz bitke, v kateri je skoraj polovica Nemcev stala v Napoleonovih vrstah. To smo opazovali v Celovcu, na Dunaju, kjer so že kar izrecno proslavljali pruskega vladarja in Vsenemčijo. (Klic: V Velikovcu!) Da se potem predrzne poslanec Do b e r n i g inter-pelirati ministrstvo, zakaj se tega slavlja v
Delo in zabava
nas ne smeta nikdar toliko utruditi, da ne bi imeli več časa za pobožnost, za zbiranje in negovanje svojega zdravja. Na vzdržanje zdravja moramo že v interesu svoje družine in svojih delavskih dolžnosti vedno misliti. Kolikor vemo iz izkušnje, ni ravno posebno težko, vzdržati se vedno zdravega, ako se ima pri vseh nastopivših indispozicijah vedno takoj tako dobro domače sredstvo pri roki, kakor je to Fellerjev zeliščni esenc-fluid z zn. „Elzafluid“.
Celovcu ni udeležila vojaška godba, to kaže, kje da smo! Lacknerjevim tiradam na Novem trgu naj bi bil delal parado naš slovenski pešpolk, naši slovenski fantje! To ravno jih peče! Vojaštvo je stigmatiziralo to slavlje kot vsenemško. To je pa tudi zadoščenje nam, ki nas nikamor niso klicali zraven. Iz Dobernigove interpelacije smo šele izvedeli, da je napravil to slavnost gospod deželni glavar in da se je torej vršila slavnost pod pokroviteljstvom moža, ki ga je cesar imenoval za namestnika cele dežele.
Veseli pojavi.
Omenjam še dveh, treh stvari, v katerih smo vsaj moralično zmagali. Omenjam katoliškega s h o d a, ki je bil za koroške Slovence zelo pomemben ker so- s svojim velikim številom imponirali cerkvenim knezom in javnosti. (Odobravanje.) In če sem bil tam počeščen jaz, da sem govoril prvi govor, je bilo to v čast koroškim Slovencem! (Odobravanje.) Zavedal sem se tega in ubral take strune, kakor niso bile v navadi na prejšnjih katoliških shodih in ki so našle odmev v celem slovenskem ljudstvu. (Ploskanje.) To je dokaz, da nismo osamljeni! (Živio-klici.)
Izšla je tedaj tudi brošura »Aus dem Wilajet Kar n ten«, ki je velikanskega pomena za koroške Slovence, ki bo ostala zgodovinski dokument. S to knjigo smo Nemcem popolnoma zaprli sapo. Še danes niso prišli do sape. (Veselost.) Še danes bralci nemškega »Intelligenzblatta« ne vedo, da je izšla tako pomembna knjiga, o kateri je visok dostojanstvenik, ki ni naš prijatelj, rekel potem, ko jo je prebral: »Na to pa morajo odgovoriti!« Vendar še do danes niso odgovorili. Še čakamo. Še celo »Štajerc« molči. (Bučna veselost.) Pri »Šta-jercu« menda ne znajo več nemško. (Veselost.)
Mi gremo naprej!
Zopet smo zmagali pred državnim sodiščem. V Slovenjem Plaj-bergu smo pri občinskih volitvah pogoreli vsled nesloge v slovenskih vrstah. Vladni komisar je razpisal občinske volitve* samo nemško. Pritožbo proti temu je deželna vlada odbila. Napravili smo pritožbo na državno sodišče in smo zmagali, kljub temu, da se je deželna vlada v svojem odgovoru naravnost z neresnico branila. (Čujmo!) Ta zmaga ni samo važna, ker je to moralna klofuta za deželno vlado, ampak tudi zato, ker je po tej razsodbi mogoče prisiliti tudi nemšku-tarske občine, da morajo razpisati volitve tudi slovensko. Tega se bo treba od zdaj naprej dosledno posluževati. (Odobravanje.)
Bilanca naše politike se dà torej označiti z besedami: Številke so sicer slabe, a moralična plat je malo boljša in jo moramo označiti z besedami: Mi gremo naprej! (Živahno odobravanje.)
Pozdrav »Hrvatsko - slovenskega kluba«
je prinesel zborovalcem gospod državni in deželni poslanec Jarc, od zborovalcev z navdušenimi živio-klici in ploskanjem pozdravljen. Govoril je pomenljivo o važnosti Slovencev za našo državo in odprl zborovalcem pogled v bodočnost. Njegov govor je napravil na vse globok vtis in ga.prihodnjič v celoti objavimo.
Po daljšem in zanimivem poročilu gospoda tajnika in blagajnika dr. Rožiča je dobil stari odbor absolutorij.
Izvolitev odbora in predsednika.
Dr. Brejc odda predsedništvo podpredsedniku gospodu monsignorju P od gor-
Pri bolečinah v vratu, težkem požiranju, hripavosti, influenci, zaslinjenju, praskanju v vratu je se izkazal in odpravi kašelj, raztopi sline ter vpliva proti kataru. Tudi pri drugih bolečinah je zanesljiv pomočnik. Gospod Matija Polsterer, Grubbach-Scharen-stein, piše o tem: Glavobol, giht in bodenje v strani in tudi druge bolezni, skratka vse trpljenje konča, ako se rabi „Elsafluid“. Ako ti je slabo za bruhati, ako vsled hripavosti komaj govoriš, odpraviš vse to hitro, ako imaš „Elzafluid“ pri roki: To ni samo lepo povedano, temveč, kakor smo se prepričali, tudi resnično. Fellerjev fluid naj bi imeli naši čitatelji vedno pripravljen, ker
c u. Gospod Arnuš, župnik v Kotmarivasi, opomni, da je preteklo 10 let, odkar je dr. Brejc prišel na Koroško ter je prijel za krmilo koroške ladjice. Krepko je vodil naš čolnič in gotovo si nikdo izmed navzočih ne želi drugega krmarja. — Predlaga torej, da se mu poda zaupnica.
Dr. Brejc odvrne nato, da bi iz srca rad prepustil vodstvo nekaj časa drugemu! Marsikomu se zna zdeti, da -se ni doseglo dosti uspehov. Izprememba ne bo škodovala.
Monsignor P o d g o r c kot podpredsednik opomni na to, da ni samo naša dolžnost, izraziti mu zaupanje, ampak da ga moramo prositi, da naj vnovič prevzame predšedstvo? Splošni želji in prošnji je dr. Brejc ustregel ter je bil izvoljen kot predsednik peracclamationem.
Dr. Valentin Rožič predlaga namesto sebe dr. Schaubaha v odbor.
Gospod župnik Dobrovc namesto sebe gospoda Žela.
Končno se je izvolil stari odbor v celoti.
Nato so prišle na vrsto slučajnosti. Stavile in sprejele so se sledeče resolucije:
I.	Gosp. dr. Rožič : Protestiramo proti krivicam pri sodnih uradih in zahtevamo, da se nam povrne vsaj status quo in se tako omogoči, da se sčasoma izvede popolnoma ustavno zagotovljena enakopravnost, protestiramo proti imenovanju nemških ali jezikovno nezadostno kvalificiranih uradnikov po jezikovnomešanih krajih in proti brezmiselnemu in sistematičnemu izrivanju slovenskih uradnikov, celo domačinov, iz koroške dežele.
II.	Župnik Dobrovc-:	Protestiramo
zoper nezaslišano sumničenje nemško - narodnih nasprotnikov glede avstrijskega patriotizma, ako se namreč nam Slovencem očita, da nismo patriotični. Vlada naj išče nasprotnike Avstrije med tistimi, ki pri javnih zborovanjih v cesarski stolici v navzočnosti vladnega zastopnika kličejo: Heii Wilhelm !
III.	Gospod Turk : Uvažujč, da je ena glavnih ovir za pametno ureditev gospodarskih, socialnih in narodnih razmer na Koroškem zastarela, nad vse krivična volilna reforma za deželni zbor, zahteva občni zbor izpremembo volilnega reda za deželni zbor v demokratičnem smislu in razdelitev volilnih okrajev po narodnosti volilcev.
IV.	Gospod dr. Cukala:	Slovensko
politično društvo se naproša, da takoj, ko stopi v veljavo novi društveni zakon, stori vse potrebne korake, da se ustanovi za Zg. Koroško, okolica, Beljak, Žila in Kanal podružnica Slovenskega političnega društva za Zgornje Koroško.
V.	Gospod dr. Rožič : Zahtevamo ureditev šolstva v slovenskem delu Koroške na' ta način, da bo učni jezik vseskozi slovenski in delitev deželnega šolskega sveta in deželnega kulturnega sveta po narodnostih; protestiramo proti pasivni resistenci deželnega šolskega sveta koroškega, ki kljub odločitvi državnega in upravnega sodišča in kljub ukazu ministrstva za uk in bogočastje v zadevi ureditve šol na Strojni, Št. Danijelu in Vogrčah po preteku več nego dveh let in na šoli v Št. Janžu še ni uvedlo slovenščine kot učni jezik na omenjenih šolah in izražamo začudenje, da c. kr. vlada tej anarhiji ne naredi konca; zahevamo, da se slovenske učitelje nastavlja na Slovenskem in protestiramo^ proti očitnim ši-kanam nasproti nekaterim slovenskim učiteljem.
VI.	Gospod župnik Tre i ber:	Občni
zbor političnega društva poživlja jugoslovansko delegacijo, da naj ukre-
stane vendar 12 steklenic samo 5 kron franko.
Tudi naš prebavni aparat, naš želodec in črevesje, moramo vedno zdravega obdržati. In tu koristijo pri pomanjkanju apetita, pečenju (Sodbrennen), zapiranju, bru- * hanju in napenjanju Fellerjeve odvajalne «rabarbara - kroglice" z zn. „Elza-kroglice“ dobro. 6 škatlic stane samo 4 krone franko in se dobijo pristne ravno tako kakor fluid le od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elza-trg štev. 67 (Hrvatsko). Priporočamo svojim čitateljem, da imajo vedno oboje doma.
------------be.
lacher iz Melvič v Solkovo, Jožef Oberler-clier iz Št. Urha na Godingi v Libeliče, Janez Oberw'eger iz Rude v Nemški Grebinj, Franc Pibater iz Vovber v Huttenberg; podučitelji-ce Marija Limpel iz Medgorij na Rudo, Olga Pečnik iz Globasnice na Leše pri Prevaljah. — V stalni pokoj je stopila Jožefina Blumel v Velikovcu. — Službi se je odpovedala učiteljica Matilda Rock v Bistrici v Rožu. — Deželni šolski svet je odredil razpis proste učiteljske službe v Bistrici v Rožu.
UsposoMjenostni izpit za meščanske in ljudske šole je meseca oktobra delalo 33 kandidatov in kandidatinj. Dva, ki sta se prej prijavila, nista prišla, dva sta pa, odstopila. Izpit so med drugimi napravili: Gizela Sočher v Borovljah za meščanske šole z odliko; Janez Christofl v Vrbi, Antonija Ferjančič v Škocijanu, Zdravko Grabušnik v Spod. Dravbergu, Ferdo Janah v Št. Petru na Vašinjah, Franc Kogelnik pri Fari, Frančiška Koprivnik na Brdu, Andrej Likar v Innertenchen, Franc Lučovnik v Št. Janžu v R., Andrej Milonik v Št. Lenartu pri Sedmih studencih, Ivan Močnik v Dobriču, Pavel Pacher v Št. Juriju na Žili, Ana Rader v Borovljah z odliko in Janez Zych v Borovljah. — Izposobljenostni izpit iz slovenščine so napravili: Franc Treul v Klebla-cliU, Uršula Fieler v Št. Jakobu v Rožu.
Žalosten družinski dogodek. Podučite-Ijica Ana Filafer iz Osoj, stara 22 let, ki je službovala prej v Prevaljah in v Patergas-sen, je bila več dni pri svojem starem očetu, penzioniranem nadučitelju in posestniku Wieserju v Čajnčah na obisku. Wieserjeva hči je omožena s 33 let starim Jurijem Prosenom, ki je s svojo ženo in njenim nezakonskim sinom Karlom Wieserjem živel na posestvu svojega tasta. Jurij Prosen ni maral za Karla Wieserja, ki naj bi bil enkrat prevzel posestvo starega Wieserja, Dne 31. oktobra so na dvorišču proti večeru med 5. in 6. uro Jurij Prosen, žena, Kaid Wieser in Ana Filafer obrezovali repo. Jurij Prosen je zaukazal Karlu Wieserju, naj prinese sekiro za odsekavanje repnega listja. Ker fant ni hitro prinesel sekire, se je Prosen razburil in je hotel s sekiro udariti po Karlu Wieserju, zadel je pa Ano Filafer, ki je hotela fanta rešiti, smrtnonevarno na glavo. Filafer so prepeljali v deželno bolnišnico. Če ne umrje, bo po sodbi zdravnikov levi ranjeni del njene glave mrtev. Filafer venomer krvavi z nosu in ust ter je nezavestna. Jurij Prosen je razburljiv, neprijazen, pijači udan človek. Dne 31. oktobra opolnoči so orožniki v Krivi Vrbi aretirali Prosena, ki se je nameraval bojda obesiti, ter so ga izročili deželnemu sodišču v Celovcu.
Podporno društvo slovenskih organistov na Koroškem priredi dne 17. novembra t. 1. svoj občni zbor. Zato vabi odbor svoje ude uljudno v Celovec, in sicer že v nedeljo, dne 16! novembra, da se udeležijo obenem Einspielerjeve slavnosti in sodelujejo zraven s petjem. Ker praznuje društvo dne 17. novembra obenem praznik sv. Cecilije, svoje zaščitnice, se vabijo vsi udje k sprejemu sv. zakramentov. — Spored za 17. november je sledeči; 1. Ob 7. uri zjutraj je pevska vaja v hotelu Trabesinger.
2.	Ob 8. uri pred sv. mašo je skupno obhajilo.
3.	Pri sv. maši ob 8. uri se poje »Missa Ssmi. Nominis Jesu«. Mitterer op. 18a. 4. Ob desetih je v hotelu Trabesinger občni zbor z navadnim vzporedom in z določenimi govori. — Na Einspielerjevi slavnosti bo zbor pel iz Mohorjeve pesmarice sledeče pesmi: »Domovini«, dr. Benjamin Ipavec, str. 89; »Lastovki v slovo«, G. Ipavec, str. 97 v prvem zvezku.
Že zopet!! To pot celo v srcu koroške Slovenije, tam, kjer se stikata praslovenski občini škocijanska in šentvidska, tam v celo od prenapetih Nemcev imenovanem, »slovenskem« volilnem okraju, na železniški postaji v »R i k a r j i v a s i«, tam je služboval po starosti še mlad, po zmožnostih za tam pa popolnoma nepri praven vsled neznanja slovenščine uradnik v nedeljo, dne 2. listopada 1913, zvečer. Pride domača stranka k blagajni po dva vozna lističa v Celovec. Fant v modri bluzi ne da listkov navzlic ponovni, seveda^ slovenski zahtevi. Glasna slučajno navzoča sopotnica pove strankino željo uradniku nemški, nakar ta izroči en listek. Vkljub temu, da je ležal pripravljen denav za dva listka ter je prosilec privzdigoval dva prsta, se vendar za izdajo drugega prav dolgo ni mogel odločiti. Oči-
vidno je silno dobro ustregel s tem kljubovanjem smislu številnim navzočim nemškim nedeljskim jogrom, ki so po nemških vpadalcev drzni navadi z groznimi pogledi, škripaje z zobmi merili vrlega našinca, ki je navzlic temu ostal v še večjo njih jezo za-vsem hladen in miren, prepričan in svest si, da ni zakrivil najmanjše nepravilnosti, da se mu humbugu onemogle, pa tudi nedoumljive nemške jezice ni treba prav nič izogibati. Ali se je že le enemu samemu Nemcu v Avstriji pripetila le količkaj podobna krivica? Nobenemu! Pripominjamo, da ni služboval noben izmed domačih dveh uradnikov, marveč tuj namestnik. In ravno ta fantič je isti stranki že nagajal dne 20. aprila 1913 v Pliberku k opoldanskemu vlaku z za-državanjem listka v Sinčovas. Sanacije južne železnice brez pravične jezikovne uredbe napram Slovencem do skrajne meje — ne poznamo! Kako torej?!
8500 K izgubil? Dne 3. t. m. je tržaška policija brzojavila v Celovec, da je neki potnik, ki se je vozil z brzovlakojn št. 107, izgubil denarnico z vsebino 9500 K ali pri blagajni ali na peronu ali pa v železniškem vozu. V Celovcu niso našli denarja.
Aretirani izseljenci. V Trbižu je policija aretirala sedem Hrvatov, ki so bili na potovanju čez veliko lužo, pa še niso odslužili cesarja.
»Lovčev strah« se je zopet pojavil na Srednjem Štajerskem. Spoznali so v njem zopet — leva. Trije ljudje so ga videli. Pri orožnikih imajo baje shranjene tudi odpadke »lovčevega strahu«, ki so jih spoznali kot levove.
Trgovino s papirjem in pisalnimi potrebščinami na debelo je s 1. oktobrom otvo-ril v Ljubljani, Sodna ulica 9, g. L. Schòff, bivši revizor »Zadružne zveze« v Ljubljani.
Medved v Jelovici — raztrgal šest ovac.
Prišel je tudi prav blizu nekega gozdarja — par sežnjev sta bila narazen. Zatulil je močno in zbežal, gozdar pa tudi, ne da bi se bil upal streljati. Tako imajo sedaj tudi na Kranjskem »lovčev strah«.
Oče požgal lastnemu sinu domovje. Iz
Slovenjgradca poročajo Te dni je popolnoma pogorela hiša,, gospodarska poslopja, skedenj z vso krmo, opravo, obleko in perilom posestniku Franetu Čreslovniku v Srebali pri Slovenjgradcu. Družina se je rešila iz goreče hiše skozi okna šele v trenutku, ko se je podirala že streha. Zažgal je Čres-lovnikov oče iz sovraštva proti sinu. Požigalca so zaprli.
Ne obupati! Kdor si na noben način ne ve pomagati, navadno poizkusi svojo srečo nazadnje še s srečko. In res se ta poizkus marsikdaj dobro obnese. Saj je često slišati, da je ta ali oni čez noč obogatel vsled glavnega dobitka. Najpriporočljivejša ie turška srečka, ker lastnika v srečnem slučaju s svojimi glavnimi dobitki po 400.000 in 200.000 zlatih frankov v istini reši vseh gmotnih skrbi. V najneugodnejšem slučaju pa se mu večji del za srečko izdanega denarja povrne v obliki najmanjšega dobitka, ki ga vsaka srečka mora zadeti, oziroma dobi vsled vedno naraščajoče vrednosti turških srečk v doglednem času tudi ves svoj denar zopet nazaj, če srečko proda. Tako velikih ugodnosti ne nudi nobena druga srečka in ni je loterije na svetu, ki bi bila varnejša in ne-dolžnejša od turških srečk. Turške srečke so tedaj loterija in hranilnica obenem, zato jo priporočamo vsem onim, ki bi radi poizkusili svojo srečo brez posebnega rizika. Mesečni obrok za turško srečko, koje prihodnje žrebanje se vrši dne 1. decembra t. 1., znaša samo 4 K 75 h. Kdor pa hoče pride jati mesečno še 1 K 25 h, prejme zraven še priporočljivo srečko italijanskega Rdečega križa, tako da je potem deležen desetih žrebanj vsako leto. Naročila sprejemajo in pojasnila dajejo za »Slovensko Stražo« g. Valentin Urbančič, Ljubljana, in vsi njeni sotrudniki po deželi. Naročajte le po posredovanju »Slov. Straže«, ki je v zvezi z mogočno slovansko krščansko banko s polno vplačano delniško glavnico 40 milijonov kron, pri kateri se ni bati izgube in neprilik.
Velikovec. (Še nekaj o velik o v-š k e m patriotizmu.) Kakor smo že poročali, so obhajali tudi v Velikovcu slavje povodom slavne bitke pri Lipskem. Da je bila ta prireditev vse prej, nego patriotič-na, smo tudi že omenili. Izvedeli pa smo še
par drugih reči, ki utegnejo zanimati našo slavno vlado: Videli smo med lampijončki tudi take spodobonemškega cesarja, ki so jih nosili tudi šolarji pod nadzorstvom u či t e 1 j e v. — Da se je zapela v proslavo tega dne »Wacht am Rhein«, — na to smo na Koroškem že itak navajeni. V telovadnici so pa zapeli še eno drugo, v kateri se nahaja ta-le lepa vrstica »Tod dem Frangmann und den Slaven!« — Res daleč smo že v Avstriji, in živ krst se ne zgane proti takim proti-avstrijskem demonstracijam. (Kako drugače, čeravno neutemeljeno je postopala vlada v »srbofilski gonji«. Op. ured.)
Grebinj. (Novi učitelj.) Slučajno sem izvedel, da je šlo kakih 50 kmetov z Grebinja in okolice k velikovškemu okrajnemu glavarstvu protestirat zoper imenovanje učitelja Bohatta za nadučitelja. Tudi sem izvedel, da je bila deputacija grebinj-skih kmetov že prej, preden se je izvršilo imenovanje novega nadučitelja, pri deželnem šolskem svetu, kjer se jim) je zagotovilo, da Bohatta ne bo imenovan. Ker je bil pa vendarle on imenovan, so šli kmetje v Velikovec. Povedali so tam naravnost, da ga ne marajo, ker je napram kmetom zelo ošaben, da v gospodarskem oziru ni izobražen, da otroke ne vzgaja v ljubezni do kmečkega stanu (baje je rekel svojim učencem, da domačih kmetavzarjev ni treba pozdravljati) in še par drugih takih stvari. Vprašal sem nekega kmeta, ki je bil z drugimi na glavarstvu, kako so bili tam sprejeti. Povedal mi je, da je glavarjev namestnik poklical šolskega nadzornika na pomoč, in jim je le-ta zagrozil, da bi imele njih izjave slabe posledice, če bi jih hotel protokolirati. Žal, da se nobeden ni upal črhniti besedice proti taki ošabnosti. Tako se z nami postopa! Kaj pravite Vi k temu, ekscelenca? — (Opomba uredništva: Če se gre za kakega slovenskega učitelja, in pride še tako pijanče s kako malenkostno pritožbo, pa ti piše ta dični šolski nadzornik protokole, da mu skoro zmanjka papirja. Dvojna mera!)
Podgorje v Zgornjem Rožu. (Umrla) je v celovški bolnišnici gospa Terezija R a v t a r, žena našega rojaka gospoda Matevža Rav farja, tukajšnjega posestnika in hišnega oskidtnika Jožefove tiskarne v Celovcu. Prestati je morala rajnica dolgotrajno, mučno bolezen, dokler ni 30. oktobra ob 6. uri zvečer v 50. letu starosti vrnila Stvarniku svojo dušo, zapustivša moža in 131etno hčerko. Pogreba na praznik Vseh svetnikov popoldne se je na mestnem pokopališču v Trnjivasi udeležilo radi primernega časa zelo veliko občinstva; veliko je bilo celovških znancev, zastopstva Jožefovega društva in uradništva, istotako prav častno število slovenskih Rožanov. Rajnica naj v miru počiva!
Škofiče. (Šolska zadeva.) Naš deželni šolski svet išče gotovo za nas mlajšega učitelja nekje v Albaniji pri Essad paši, ker cele počitnice ni našel časa, ga poiskati na Koroškem. Essad paša je menda v Draču odprl učiteljišče za koroške Slovence. Šola se je namreč že začela in akoravno je bil prejšnji naš učitelj g. Burger že začetkom julija imenovan za šolskega vodjo v Glin j ah, ni deželni šolski svet dozdaj razpisal mesta drugega učitelja in poslal nam tudi ni do-sedaj kakega provizoričnega učitelja ali učiteljice. Otroci drugega razreda se sicer ne pritožujejo zoper podaljšane počitnice, ampak ravnanje šolskih oblasti se s tem kaže v nekaki čudni luči.
Kotlje. (Tatovi) so se pri nas po dolgem času zopet jeli oglašati. Vsem je še v spominu, ko so vlomili v farno cerkev in pobrali denar iz nabiralnika. Tatov pa ni bilo mogoče izslediti. Pozneje so vlomili na pošti — na Kisli vodi. Sled za njimi je ostal zopet zabrisan. Pred kratkim pa so vlomili kar na dveh krajih. Naj prvo pri trgovcu Cehnerju in pokradli nekaj blaga, nekaj žganja in 4 K denarja. Vsega denarja niso mogli najti. Potem so poizkusili svojo srečo pri kmetu Lokovniku v Podgorah in udrli v svinjak ter se lotili napol pitanega prašiča. Prašič pa je strahovito krulil ter vzbudil domače ljudi, da so prihiteli iz hiše. Lopovi so jo še srečno pobrisali brez prašiča. Vendar je bila žival nerabna in jo je moral kmet zaklati pred časom .in ima vsled tega precejšnjo škodo. Tatovi pa so izginili, kakor bi zleteli v zrak.
ne naj ostrejše korake, da se odpravijo gotovi škandali na Koroškem: posebno da naj se napravi red na železnicah glede, zahteve voznih listkov, glede dovoljenja Orlovih uniform itd.
Gospod Turk se zahvali častitim gospodom duhovnikom za njihovo neutrudljivo požrtvovalnost pri delu za koroške Slovence in prosi, da naj bi duhovniki tudi v bodoče nadaljevali svoje delo kot najštevilnejši zastopniki slovenske inteligence na deželi.
Podpredsednik opomni, da je složnost vseh koroških Slovencev, kmetov, učiteljev, duhovnikov itd. nujno potrebna, kajti sicer si sploh ne moremo pričakovati nobenih uspehov.
Gospod župnik Štritof predlaga, da naj odbor političnega društva sestavi natančen občinski kataster.
Gospod Errat posebno poudarja potrebo večje požrtvovalnosti glede denarnih daril za politično društvo.
Gospod dr. R o ž i č se spomni dveh umrlih zaslužnih delavcev na političnem polju, č. g. Andreja Einspielerja in č. gospoda Dragasnika. V znak spoštovanja in sožalja se vsi navzoči vzdignejo raz sedeže.
Gospod dr. Leopold L e nar d poudarja, da se bije boj med slovanstvom in nemštvom na jako razsežni črti in dasiravno so morda na eni točki velike bitke uspehi ne-povoljni, to vendar ni merodajno za končno zmago. Na Poznanjskem se bije velikanski boj med Poljaki in Nemci; toda ta boj za Poljake ni neuspešen, kajti povzročil je močno gospodarsko gibanje med Poljaki, iz katerega se je razvila vzorna zadružna organizacija.
Podpredsednik se zahvali in občni zbor zaključi.
Siecbenpferd-
lilifnomlečnafo milo
rej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote, ‘riznanostna pisma.	Po 80 h povsod.
Politične vesti.
Naši poslanci v državnem zboru.
Poslanci, združeni v »Hrvatsko-sloven-skem klubu«, se pridno gibljejo in dregajo našo počasno vlado, ki pa dobi takoj hitre noge, če gre za kako nemško stvar.
Za naše kmete.
Poslanci Grafenauer, Povše in Verstovšek in tovariši so vložili, kakor smo že v zadnji številki omenili, sledeč nujni predlog:
Dne 10. avgusta t. 1. je v občinah Blato, Libuče, Št. Danijel in deloma tudi v občini Prevalje v političnem okraju Velikovec na Koroškem razsajala strašna nevihta s točo, ki je na njivah in travnikih povečini vse uničila, kar je po njih rasilo. Škodo so uradno cenili in je zelo velika. Kmetje v teh občinah — in tudi v občini Libeliče, ki meji na občino Št. Danijel — so brez pomoči in brez vseh sredstev, ker jim c. kr. vlada tudi za uime 1. 1911 in 1912, ki so jih povzročili elementarni dogodki in podjedi, ni prav nič podpore dovolila in poslala. Dotična občinska predstojništva v tej zadevi še do danes sploh niso dobila nobene rešitve.
To dejstvo je med trpečim prebivalstvom teh občin povzročilo hudo nevoljo in kaže, da c. kr. vlada te občine bagatelizira ; saj n. pr. v občini Libeliče niti zemljiški davek ni bil odpisan za škodo, ki jo je leta 1912 naredila toča.
Samo odpis davka pa za odpravo posledic škode, ki jo je letos naredila škoda, absolutno ne zadostuje, če je c. kr. vladi res kaj na tem, da ohrani kmete na njihovi grudi. Izdatna pomoč je nujno potrebna; ker vsled zaporedoma slabih letin so mnogi posestniki teh občin na robu propada.
Podpisani stavijo zato predlog:
Visoka zbornica skleni:
1.	Posestnikom v občinah Blato, Libuče, Št. Danijel in Prevalje v velikovškem okraju, ki so oškodovani vsled toče, naj se dovoli izdatna državna ppdpora iz fonda za podpore v stiskah.
2.	Akcija, tičoča se podpore teh občin za leti 1911 in 1912 naj se takoj izvrši.
Pormela o se predlaga predlog odkazati odseku za podpore v stiskah.
(Slede podpisi.)
Predlog se je izročil imenovanemu odseku.
Za državne tovarne nmetnih gnojil.
Poslanci Povše, Roškar in tovariši so vložili nujni predlog, da naj vlada zgradi državne tovarne za umetna gnojila. Poslanec Povše je v seji dne 28. oktobra utemeljeval ta predlog sledeče:
»Visoka zbornica! Nujni predlog, ki je gotovo času primeren in popolnoma upravičen, bom v kratkih besedah utemeljil. Navedel bi tu besede nekega dunajskega deželnega poslanca, ki jih je izgovoril včeraj na nekem volilnem shodu, da se tudi na deželno kulturo nižjeavstrijsko v deželnem zboru ozira.
Ta izrek je uterpeljeval s tem, da tudi zastopniki mesta Dunaja skušajo doseči in delajo na to, da postane nižjeavstrijska dežela bolj produktivna, da se glavno mesto Dunaj obvaruje tujega uvoza živil.
Ničesar drugega ne nameravamo s tem nujnim predlogom. Hočemo, da postane avstrijsko poljedelstvo res produktivno, da se izpopolni in zadosti svoji visoki nalogi, da vse prebivalce širne avstrijske države oskrbi z živežem. (Priznanje.)
Številke statistike o pridelkih n. pr. v Nemčiji, Belgiji, na Francoskem bere avstrijski kmet le z žalostjo. Gotovo imamo v Avstriji ravnotako dobra zemljišča, če ne boljših kakor v Nemčiji, in vendar je tam pridelkov dvakrat, da dvakrat in pol ter trikrat toliko, kakor pri nas. Rekli boste: Je tam poljedelstvo tako niapredovalo? Tam, gospodje, so poljedelstvo zelo podpirali v dobroumljivem interesu države in naroda. Odkod ta bogata žetev? Je odvisna samo od razuma? Nemčija je za podpiranje kmetov pri nakupovanju umetnih gnojil mnogo žrtvovala. To vam bom pokazal z eno samo številko. Na Nemškem se porabi kalijevega gnoja, kalijevih soli lllkrat več kakor pri nas v Avstriji. (Čujte! Čujte!) Gospodje! Menim, da je vsako nadaljno utemeljevanje nepotrebno. Zato je dolžjnost vsakega poslanca, ki narodno gospodarstvo prav razume, delati na to, da vlada enako kakor na Nemškem! pomaga graditi tovarne za umetna gnojila v veliki meri in zagotovi tudi avstrijskemu poljedelstvu cenejše nakupovanje umetnih gnojil. Ničesar drugega ne nameravamo s tem našim predlogom :
Zato menim, da se bodo vsi člani visoke zbornice zjedinili za naš nujni predlog. V poljedelskem odseku že leži enak predlog vseh strank v zbornici in poljedelski odsek je izvolil poseben odsek, ki se je minoli četrtek konstituiral in vodstvo zaupal moji malenkosti. Tam hočemo delati. Nabavili smo si že vse mogoče pripomočke iz Nemčije in tudi iz sosednje Italije in bomo predložili visoki zbornici nekaj sprejemljivega. Stojimo pred važno gospodarsko nalogo. 10 milijonov hektarjev travnatih zemljišč imamo in če bi ta obdelovali z umetnim gnojem tako kakor delajo drugod, bi lahko naravnost neverjetno pomnožili produkcijo krme in bi s tem spravili tudi s sveta sitno vprašanje glede mesa. (Pritrjevanje.)
Saj je v splošno korist, da se vsi proizvajajoči krogi med seboj razumejo. Zato podpirajte poljedelstvo v smislu tistega dunajskega deželnega poslanca, ki je tudi kot zastopnik mest priznal, da je treba deželno kulturo v blagor drugih izboljšati. Prosim, da sprejmete naš nujni predlog in ga odkažete poljedelskemu odseku. (Splošno odobravanje.)« Zbornica je nato predlog sprejela in ga odkazala poljedelskemu odseku.
Odkritja o razmerah v bolgarski vojski.
Iz Belgrada poročajo: Zadnja sofijska »Politika« prinaša interviev svojega sotrud-nika z generalom Ivanovom, ki odkriva strašne obdolžitve napram generalu Savo-vu, glavnemu poveljniku v prvi in drugi balkanski vojni. General Ivanov pripisuje vso nesrečo in poraz Bolgarske svojemu kolegi Savovu. Zajedno ž njim obtožuje tudi glavni stan, ki je šel na vojno nepripravljen. Ivanov trdi, da je načrt sam popolnoma napačen. V vojni sta sodelovale samo dve armadi, in sicer druga in četrta. Prva, tretja in peta pa so bile raztresene vse do turške meje in Egejskega morja. Dve operira joči armadi ste nastopili ločeno druga od druge, mesto skupno. Ivanov trdi, da bi
obračunal z Grki, ako bi mu glavni stan posai pravočasno pomoč. S 36.000 ljudmi, od katerih je bila polovica na novo rekrutiranih, brez topov in miraljez, brez poveljniškega osobja in izvežbane vojske, je moral operirati proti 120.000 dobro oskrbljenim Grkom v 250 km dolgi bojni črti. Pomoč, ki jo je zahteval od glavnega stana, je odrekel general Savov z besedami: »Sedaj hočemo videti tega našega odrinskega junaka.« Ivanov navaja, da datira osebna mrž-nja Savova proti njemu izza osvobojen j a Odrina. Savov se je bal juriša (naskoka), ki ga je on, Ivanov, vedno zagovarjal, dokler ni zmagal s svojim načrtom in zavzel v treh dneh Odrina. Ivanov naglaša, da je Savov v resnici tak človek, ki bi iz maščevanja in sovraštva mogel storiti kaj takega, kar je res tudi storil njemu. Končno ga imenuje ugonobitelja Bolgarske. — Zaradi teh izjav generala Ivanova je razburjeno vse sofijsko časopisje, ki povprašuje, kje je bil takrat car Ferdinand, ko so se pletle te stvari in zakaj jih ni preprečil.
Volitve na Laškem. — Poraz framazonov.
Pri državnozborskih volitvah na Laškem so bili pri prvih in pri ožjih volitvah framazonski republikanci občutno tepeni. Tudi v Rimu, kjer gospodari in zapoveduje cerkvi in papežu sovražni Žid Nathan, je dobila framazonska stranka precejšen sunek. Po volitvah so se v Rimu vršile manifestacije, pri katerih so demonstranti klicali: »Doli s prostozidarji, živel narod!« — »Resnicoljubno« svobodomiselno časopisje pod vtisom nemških judovskih listov sanja, da katoličani z zadnjimi volitvami v Italiji nismo zadovoljni. Čisto drugače pa sodi francoski svobodomiselni »Temps«, ki poroča, da je bilo med 270 vladnimi poslanci izvoljenih 120 s podporo katoličanov, ker so se obvezali, da ne bodo glasovali za brezversko šolo in za razdružitev zakona, kar je še važnejše, kakor da je 30 poslancev odločnih katoličanov. Izid ožjih volitev v Rimu je tudi pokazal, da prebivalstvo ne mara kulturnega boja. Framazonski občinski svet v Rimu je z Nathanom na čelu sklenil, da odstopi.
Srbija in Črnagora.
Pogajanje s Srbijo je zaključeno. Dosežen je sporazum v vseh točkah. Črnagora dobi Plevi je, Djakovico in ves okraj Metohije.
Beg Arnavtov iz Albanije v Srbijo.
»Piemont« poroča, da zadnje dni neprestano beže amavtske žene čez mejo na srbsko stran. V soboto je došlo v Djakovico nad 500 žensk in otrok vsled anarhije in klanja v Albaniji. Srbske oblasti so takoj zaukazale, naj se nudi beguncem potrebna pomoč.
Dnevne novice in dopisi.
Vprašanje na »Freie Stimmen«. Kdaj neki bo nemškoliberalna inteligenca izvedela za razsodbo državnega sodišča v zadevi občinskih volitev v Slovenjem Plajbergu? V treh tednih gospod Lackner še ni prišel do sape!
Šolske vesti. Imenovani so bili: Za nadučitelje K. Čikof v Otmanjah za Gospa Sveto, šolski vodja Franc Legat v Črnečah za Schiefling v Labudski dolini, učitelj Julij Bohatta v Grebinju za Grebinj, Hubert Filla v Železni Kapli za Kreut; za podučitelje učiteljski kandidati Peter Doujak za Radiše, Viktor Gomahr za Gorje, Karl Kogelnik za Faro pri Prevaljah, Engelbert Skorčič za Prevalje in Miha Zippusch za Grebinj. — Prestavljeni so bili Ernst FaiB iz Svinca v Pliberk, Adolf Has iz Celovca v Lipo pri Vrbi, Janez Kuhar z Ojstrice v Globasnico Jožef Napokoj iz Lipe pri Vrbi v Bistrico na ZUi, Janez Pettauer iz Vrat v Podklošter, Hugon Schwanda iz Bistrice v R. v Bilčovs, Rudolf Simon iz Globasnice na Ojstrico, Avgust Sorko iz Št. Petra na Vašinjah v Zwei-kirchen; učiteljice: Roza Buchacker iz Vrat v Št. Pavel nad Ferndorfom, Jožefa Sinčnik iz Št. Jakoba v R. v Bilčovs, Avgusta WeiB iz Bistrice na Žili v Kotarče in Uršula Wur-zer iz Kotmarevasi v Solkovo; podučitelji Karl Dueller iz Lipe pri Vrbi v Muhldorf, Reginald Flick iz Bilčovsa v Šmartin pri Trgu, Franc Joachim iz Bistrice na Žili v Stali, Jožef Kerstein iz Čač v Škofiče ob jezeru, Emanuel Knauer iz Sorga na Vrata, Lojze Lepušic iz Ukev v Blače, Rudolf Mòfi-
Glasnik Slov. kršč. socialne zveze.
Društvena naznanila.
Radiše. »Katoliško slovensko izobraževalno društvo na Radišah« ima svoje zborovanje v nedeljo dne 9. t. m. po blagoslovu v svojih društvenih prostorih. Govori dr. L. Ehrlich.	Odbor.
Želinje pri Velikovcu. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 16. novembra popoldne po blagoslovu v župnišču na Že-linjah shod z govori. Predavanje o Napoleonu in o osvobodilnih vojskah leta 1813.
Slovensko katoliško izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju VI., Webgasse 17, priredi Martinov večer dne 9. novembra 1913 v dvorani »Zur schònen Schàferin«, VI., Gumpendorfestrasse 101. Začetek ob 7. uri zvečer; blagajna se odpre ob 6. uri. Vistop-niria je za nečlane 80 viri., za člane Dani-čarje in vojake do narednika 40 vin.
Šmihel. Slovensko katoliško društvo za Šmihel nad Pliberkom in okolico priredi v nedeljo dne 16. novembra ob 3. ui'i popoldne igri: »Pri gospodi« in »Sanje«. Na sporedu je tudi govor. Za razvedrilo bodo skrbeli domači tamburaši in pevci. Vstopnina ponavadi.
jrfj Tkymol-mazilo s sidrom
Pri manjših, odprtih ranah in opeklinah Škatlja K --80.
LINIMENT S SIDROM capsici compos.
Nadomestilo za Pain-Expeller s sidrom
Bolečine odpravljajoče mazilo
pri prehlajenju, revmatizmu, protinu itd. itd. Steklenica K —-80, P40 in 2-—.
Železna albuminat tinktura s sidrom
pri pomanjkanju krvi in bledici. Steki. K 1/40.
Dobiva se skoro v vsak lekarnah ali naravnost v
Dr. Richterjevi lekarni ,Pri zlatem levu1
Praga I, Elizabetina cesta 5.
!
Najvažnejše delo v varstvo našega zdravja opravlja naša koža. Skoz svoje potne luknjice mora neprenehoma sprejemati svež zrak in izločevati škodljive snovi, bolezenske kali itd. Tudi je najbolj izpostavljena vročini in mrazu in potrebuje torej posebnega negovanja. Treba je, da kožo večkrat s Fel-lerjevim fluidom z znamko „Elza-fluid“ udrgujemo, ker je to tudi proti revmatičnim in nevralgičnim bolečinam, proti prehlajenju, močnemu potenju, potnemu smradu itd. učinkujoče sredstvo. 12 steklenic Fellerievesra fluida stane samo 5 kron franko, pristno edinole pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elza-trg št. 67. Hrvatsko. _________________
Proda se dobro ohranjen, malo rabljen pletilni stroj po znižani ceni. Lastnik Franc Kapus, mežnar, Bilčovs, p. Bistrica v Rožu.
Po občnem zboru političnega društva je v posebni sobi hotela Trabesinger nekdo zamenjal dežnik. Dotični je naprošen, daga v hotelu zamenja za svojega.
Kdor išče, :	najde :
sigurno nčlnkujoče sredstvo proti revmatizmu, protinu in ozeblinam
od zdravniških avtoritet priporočeni
CONTRHEUMAN
Pomirjuje in lajša bolečine, izsesava otekline v členih, pospešuje njihovo gibljivost, odstranjuje neprijetno boleče srbenje ozeblin in preseneča z učinkovanjem pri utiranju, masaži in obkladkih.	1 tuba 1 krono.
Izdelovanje in glavna zaloga
LEKARNA B. FRAGNER-j9,
cJn kr. dvorni dobavitelj, Praga 111-203
Proti predplačilu:
K 1-50, pošilja se 1 tuba „ 5—,	„	» 5 tub
n 0’—>	» , » 10 >’
franko.
Pozor na ima Izdelka in izdelovateija. Zaloge v lekarnah.
Kron Mmm,
tudi kot stalni
postranski zaslužek, si lahko vsakdo brez kapitala, brez zadržka v svojem^ stanu, brez truda zasluži. Pojasnila daje brezplačno : IGNAC
ALTHAMMER, Kraljičin dvor ob Labi 626.
2
||SSÌir®Jll& chevr. usnjatih čevljev
K10-
samo za
kakor podoba, pošilja v svrho reklame in da postane znana n. tvrdka na vsakega v izvrstni kakovosti, trpežna, elegantna fa-sona, v vsaki velikosti v centimetrih ali številkah za skupno ceno K 10*- za 2 para (3 pari iste kakovosti stanejo K RP5G) proti povzetju
' ifS
K.
J. SCHÙLLER, Dunaj III., Krieglerg. 6/40.
Loterijske številke.
Gradec 29. oktobra:	57	73	84	8	5
Brno 29. oktobra:	14	13	31	40	12
Line 31. oktobra:	13	80	39	1	90
Tržne cene v Celovcu
30. oktobra 1913 po uradnem razglasu:
Blago		100 kg				80 litrov (biren)	
		od		do			
		K	v	K |	v	K |	V
Pšenica ....		_							__		
Rž			20	37	21	26	12	33
Ječmen ....					—	__	__
Ajda			23	—	23	60	11	80
Oves			16	—	17	—	5	76
							—
Pšeno ....		—	—	38	9	24	—
							
Leča				—	—	—	—	—
Fižola rdeča . .				—	—	—	—	—
Repica (krompir)	. .	4	44	5	—	2	—
Deteljno seme .							
Seno, sladko . .		9	50	11	—		_
„ kislo . .		7	—	9	50	—	—
Slama ....		5	50	7	—	—	—
Zelnate glavo po 100 kos.		5	60	6	—	—	—
Repa, ena vreča	. . .	1	20	—	—	—	—
Mleko, 1 liter	• . .	—	24	—	28		
Smetana, 1 „	. . .		60	1	20		
Maslo (goveje) .	. 1 kg	2	80	3	40		
Sur. maslo (putar), 1 „		2	60	4	—		
Slanina (Špeh), pov. 1	„		2	10	2	30		
„	„	sur. 1 „		2	—	2	20		
Svinjska mast .	1 „	2	—	2	40		
Jajca, 1 par		—	20	—	27		
Piščeta, 1 par .	• • •	2	80	3	60		
Race			—	—	—	—		
Kopuni, 1 par .	• • «	~	—	—	—		
30 cm drva, trda, 1 m2.		3	—	3	60		
30	„	„ mehka, 1 „ .		2	50	3	10		
	Počrez	100 kilogr.				O	
		živa		zaklana		'd	
Živina							CJ
	od | do	od	do	od	do	'è	1
	v kronah					Ph	O,
Konji .... Biki .... Voli, pitani .
„ za vožnjo Junci .... Krave . . . Telice . . . Svinje, pitane Praseta, plemena Ovce .... Koze ....
260
230
360
260
160
—	—	—
=	5	2
		2	2
164	11	11
—	200	120
—	—	—
Vsake vrste
ielBzje,
orodje
in kuhinjsko
posodje, zlasti potrebščine za zimski čas se najbolj e kupuj e v
trgovini žoiozjo, »pn ziau kosi“
J. B. HAFNER
s== CELOVEC s===
Paiatielsergassa 3 (zraven gostilne pri „Tigru“).
Nizke cene.	Prijazna (slovenska) postrežba.
Zahvala.
Za mnogobrojne tolažljive obiske za časa bolezni in za vso med boleznijo in po smrti naši ljubi materi
Neži Smodej
izkazano ljubezen in za vse izraze sožalja povodom njene smrti izrekam v svojem in svoj ih sorodnikov imenu vsem sočustvujočim prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo.
Franc Smodej
korni vikar in urednik.
Celovec, 4. novembra 1913.
Za odstranitev katarja
vzame se vedno
THYMOMEL
SCILLAE,
sredstvo, ki omehčuje, lušči sliz, zdravi lahki in oslovski kašelj, varuje pred vsakim obolenjem dihalnih organov olajšuje pri naduhi in ugodno učinkuje pri otrocih in odraslih. Od zdravniških avtoritet mnogokrat izkušen in priporočen.
Steklenica 2 K 20 vin.
Po pošti proti predplai-ilu 2 K 80 v 1 steklenica, 7 K 3 steklenice, 20 K 10 steklenic, po-ailja se franko. Ne dajte si usiliti potvorov !
^fìr?r?pr?nrtnr?paaac2Qaaaaasaaai3aL3aQaGi3QL-B
□
Hišica blizu letovišča
s tremi lepimi sobami, kuhinjo, shrambo in kletjo, z gospodarskim poslopjem, kuhinjskim
□	in sadnim vrtom ter zemljišči se da takoj v ^ najem. Pripravno tudi za penzionista katerega-§ koli stanu. — Več pove župni urad Javorje,
□	p. Črna, Koroško.
a
□
□
□
□
G
□
□
a
a
40 metrov dobrih ostankov za obleko K IS —
40	» izvrstnih zimskih ostankov » 20-—
30	« modn. ostankov za obleko » 18-—
! 6 komadov prav velikih rjuh ...» 10-— 100 « prima žepnih robcev . » 13 —
j 1 tucat dobrih brisalk.........« 2’90
1 l „ prav težkih brisalk ... « 4,80 1 10 komadov toplih zimskih prtov . » 5-—
Mal! Zncker v pìzbr st. m j
feto).	*
Razpošilja se po povzetju. Neugajajoče vzamem vsak čas nazaj. Vzorci se ne pošiljajo. Najboljši založnik za trgovce, krošnjarje in sejmarje.
j
Hranilno inposojiluo društvo t Celovcu

uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
ggnggnnnnnnnnnnnnig 35-40 metrov ostankov K13 50. |
Vsled balkanske vojske se velika množina zajamčeno § pristnobarvne, pralne, brezhibne tkanine po zelo zni- £3 Žani ceni proda, In sicer; Kanafasl, močni oksfordi, flaneli 2 in cefiri za srajce, barhenti za bluze in obleko za otroke, modrotlski, Sifoni, bela tkanina za perilo In za balo, kriseti, brisalke itd. — Ostanki so dolgi 3-18 metrov. — Razpošilja se po povzetju.
Tkalnica Austria
Giedhubel pri Novem Mestu na Metuji.
(Pri naročilih dveh zavojev se pošlje franko.) O Naročite, in zadovoljni boste !	g
figgggggggggggggggd
Previdnost je razumnost
zavarovanje je obrana.
Slavno 40 let tisočkrat preizkušeno In potrjeno antl-sepsko
varuje pred onečlščenjem, vnetjem ran, lajša bolečine, pospešuje celjenje in je s svojim mnogostran-skim učinkom tudi kot omehčujoče mazilo, ki vleče, v vsaki hiši neizogibno.
1 škatljlca 70 v., po pošti proti predplačilu se za K 316 pošljejo 4 škatljice, za K 7-— 10 škatljic franko na vse postaje Avstro-Ogrske.
Olavna n EDHRUED c. k. dvorni
zaloga rnnunen, dobavitelj, lekarna »pri črnem orlu"
v Pragi III.-203, vogel Nerudove ul.
Zaloge v lekarnah po vsej Avstriji-
POZORI
Vsi deli zavoja so opremljeni z
-so varstvena znamko tts*
! 500 hran !
Vam pia- WBBm	gSStrpr ne odstrani brez bo-
čam, čemoj	leòin Vaših kurjih
uničevalec W	BlgflCTSMI** očes,bradavic,trde
korenin	EVmASmUI kože v treh dneh.
Cena lončku z jamčujočim pismom 1 K. Kemeny, Kasohau (Kassa), I., poštni predal (12/829J, Ogrsko.
Mehlhof er j e v naslednik
Emerih
WaiiMer
Celouec,
Burggasse 12
se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje vseh cerkvenih reči in posod, kot kelihov, monštranc, lestencev itd. Stare reči se z jamstvom nanovo pozlatijo in posre-brijo. — Na željo ceniki na vpogled.
33 Namesto 12 K <30 samo S K!
Elegantni čevlji na jermenčke za gospode in dame po pridejani sliki, zajamčeno pristno usnje, z dvojno nakovanimi trpežnimi usnjatimi podplati in po najnovejšem kroju, z lepimi kapicami izdelani, tovarniška cena K 5'—, po povzetju. Pri naročilu zadostuje centime-terska mera ali pa naznanilo številke. Se dobiva samo pri tvrdki
ScMchter Leopold
Dunaj 56, XVI/2, Lerchenieldergiirtel 5.
Neugajajoče se zamenja.
Najboljše in najmodernejše sukno za moške In volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
Mnaisli nzMii l Hi, Celie m
Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto.
Služba organista občinskega tajnika
(združeno) je razpisana za Sele na Koroškem. Nastop takoj. Priglasilci, zmožni obeh služb, naj se obrnejo na županstvo Sele, p. Borovlje, Koroško.
BARHENTI
FLANELI
ZEFIRI
PIKETI
KANAFASI
KEPRI
Raznovrstne tkalne izdelke razpošilja zanesljivo
M. lirsovà,
PLATNA DAMASTI REDKO PLAT.
obrisaCe
ŽEPNI ROBCI POST. PERILO
imejiteljica ročne tkalnice v Novem Hràdku nad Metuji štev. 210, češko.
40 m ostankov za K 20'— franko; neugajajoče se vrne!	Vzorci franko.
3p3js3je3j83se3se3je3je3?e3je5.«e3je3je3je3?s3?e3fea
I flsbesfškrilj
„kamenit“, kot najboljši, ceni in trpežni krovski S material, priporoča pod ugodnimi pogoji Jožel gj Božič, mlinski stavbenik, pošta Graiensteln, g Koroško. — Jamči se 20 let. Treba je naznaniti g/ približno velikost strehe v kvadratnih metrih.

Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000.
Rezervni fondi okroglo K 1,000.000*—.
Dne vloge na Mižite se oDre-stnieio po
od dneva vlaga do dneva vzdiga.
Rentni davek glada banka sama.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje in eakomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle knpone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurznl Izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Eskompl In incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trsta, Sarajevn, Gorici, Celja ta ekspositara v Gradežo.
Denarne viene v tekočem račnnn obrestujejo se:
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, drž. poslanec. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani