liliji; JU
vsak četrtek, ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predp. in od 3. do 4. ure pop.
Piokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmondvrste za vsakokrat.
Slovenci! Ne udajmo se !
Velja:
zaceloleto4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvo „Mira4‘ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 2G.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXIII.
Dinnajsk^ ^eiièiliSéc
in slovanski akademiki.
Hrupni prizori in krvavi pretepi sirovih Nemcev in vročekrvnih Italijanov v Inomostu so imeli tudi na dunajskem vseučilišču pomenljive posledice. Nemški dijaki, zaradi teh dogodkov do živega ranjeni, so se zbrali polnoštevilno v ponedeljek, dné 6. novembra, ob 11. uri na vseučilišču in priredili „žalno“ slavnost. Izražali so globoko sočutje in obžalovanje „hrabro“ se borečim nemškim dijakom in prebivalcem v Inomostu, a tudi smrtno sovraštvo Italijanom, ki so tako hladnokrvno „oskrunili“ z revolverji tirolsko nemštvo. Sicer so taki krvavi dogodki v kulturnih državah res obžalovanja vredni, a lahko bi bili izostali, če bi brezobzirni in ošabni Nemci v svoji sirovosti ne bili agitirali proti italijanskemu pravoslovnemu oddelku v Wiltenu pri Inomostu. Samoumevno je pa, da se Italijani v manjšini — bilo jih je namreč okolu 120 — niso mogli drugače varovati pred razburjeno tisočero nemško trumo, kakor z orožjem. Da so imeli pravico do samopomoči, se takoj uvidi, če se uvažuje dejstvo, da so jih Nemci kratkomalo napadli v kavarni in jih izzivali. Ker so se pa teh dogodkov udeleževali tudi italijanski dijaki, ki študirajo na dunajskem vseučilišču, so nemški burši sklenili, da nobeden italijanski dijak ne sme več prestopiti praga dunajskega vseučilišča, ki mora zanaprej varovati svojo svobodo in svojo pristno nemško lice. Medtem ko so nemški burši obžalovali sirovost italijanskih vseučiliščnikov, pokazali so se sami najbolj brutalne in sirove. Mislili so, da bo nemški značaj dunajske univerze izdatno rešen, ako zatulijo protiavstrijsko „vahtarco“. In res, naenkrat so zbruhnili iz vseh grl gromoviti prusaški glasovi. Vsenemško dijaštvo se je seveda ponižno odkrilo, le slovanski akademiki se niso hoteli tako hlapčevsko ponižati. Naenkrat se je začel med nemškimi burši hud krik in glasovi, kakor: „Klobuke dol!“ „Ven z njimi !“ so doneli po avli. Slovanskim dijakom, ki so zaradi nemškega besnenja odšli, so se zbijali klobuki raz glavo.
Take so razmere na naših univerzah. Slovanski in vsi nenemški dijaki se prezirajo in izzivajo pri vsaki priliki, smatrajo se le hlapčevskim gostom, če se pa vzdignejo in zahtevajo svoje univerze kot sinovi enakopravnih in enakoveljavnih avstrijskih nàrodov, se jim nočejo dovoliti, češ, da jih niso vredni in da še nimajo najpotrebnejših podlag, namreč svojih ljudskih in srednjih šol. Ako pa zahtevamo svoje ljudske in srednje šole, se nam kratkomalo tudi odbijejo. Zatorej slovenski kmetje in delavci, združite se in odločno zahtevajte svoje šole, poslužujte se pri vseh uradih svojega jezika!
Letos je prispelo lepo število nadobudnih dijakov na univerzo, da se pripravljajo za poznejše življenje in delovanje. Pričakovati je tedaj, da se bo izšolalo v nekaterih letih dokaj lepo število slovenskega jezika zmožnih, vrlih in navdušenih mož, ki bodo slovenskemu kmetu in delavcu bolj naklonjeni in prijazni kakor nemčurski uradniki, ki se slovenskemu davkoplačevalcu le krohotajo in rogajo ter ga smatrajo za dobro molzno kravo. Na vas, slovenski kmetje in delavci, je tedaj ležeče, ali bodo delovali ti akademiki med svojim nàrodom, ali pa bodo mogoče delali tlako in hlapčevali tujcu-sovražniku, ki se bo šopiril in bahal z njimi ter plačeval njihovo delovanje s preziranjem in z batinami. Zavedajte se svoje nàrodnosti, zahtevajte take šole, v katerih se bo poučevala slovenska mladina na podlagi svojega jezika, potem se bo šele naš nàrod slovenski povzpel do tiste stopinje, na kateri se bo lahko meril z najbolj olikanimi in gospodarsko najtrdnejšimi nàrodi. Posebno se upirajte najodločneje tisti protiavstrijski „šulferajnski“ agitaciji, ki rogovili po slovenskih pokrajinah in izvabi tudi od Slovencev marsikatero krono v svoje Slovencem sovražne namene, a tembolj podpirajte Ciril in Metodovo družbo, edini vseslovenski zavod, ki si je stavil vzvišeno nalogo, da iztrga slovensko deco iz krempljev nemškega nasilstva.
V Celovcu, 24. novembra 1904.
Koroške novice.
Občni zbor, ki ga je priredilo naše delavsko društvo prošlo nedeljo v prostorih Cavsnikove gostilne, se je prav dobro ponesel. Posebno nam je ugajala lepa udeležba z dežele. Dasiravno so bile na sporedu le društvene stvari, brez zabave, vendar je prihitelo dokaj Slovencev iz okolice, da prisostvujejo društvenemu zborovanju, in upamo, da ne brez koristi. Na sporedu je bila izprememba društvenih pravil. Živahna, tupatam celo burna razprava je trajala nad dve uri in pravila so se razun društvenega naslova izpremenila tako, da so lahko vsakemu sličnemu ali enakemu društvu za vzor. Kot najvažnejšo točko naj omenimo, da se je z novimi pravili razširil delokrog društva tudi na slovensko ženstvo. Stvar se je sprejela načelno, ali vse podrobnejše se predloži še le prihodnjemu občnemu zboru v pretres. Udnina podpornim članom se je znižala na 2 K 40 vin. in dala se je tudi podpornim, ustanovnim in častnim članom aktivna in pasivna volilna pravica, katere dosedaj niso imeli. Pravila so od začetka do konca popravljena, po-polnjena ali izpremenjena in nadejamo se, da bo s tem omogočen pristop marsikateremu celovškemu in okoliškemu Slovencu, kateri dosedaj ni bil član društva. Posebno pa poudarjamo, da bi med tako-imenovanim razumništvom, pa bilo kakoršnokoli, pač ne smelo biti niti enega, ki ne bi bil podporni član društva. Tukaj pokažite svojo nàrodnost! Teh par vinarjev, ki se plačajo v društvene svrhe, pač več zaleže, nego vedno polna usta nàrodnosti in vedno zaprt žep. Prava nàrodnost se pač kaže v delu in požrtvovalnosti, ne pa samo v besedah. Tako naj bi bilo povsod, posebno pa želimo, da bi bilo tako napram našemu prepotrebnemu delavskemu društvu.
„Miklavžev večer44 prirede celovški Slovenci v nedeljo, dné 11. decembra. Kakor čujemo, bo ta večer nudil udeležencem zabavo, kakoršne tako kmalu še ni bilo v Celovcu. Kolikor smo mogli doznati, bo razun enodejanske igre na sporedu tudi petje mešanega kvarteta in moškega zbora ter tamburanje. Poleg tega pa še marsikaj drugega zabavnega. Vstopnina bo nizka. Pripomnimo pa že danes, da bodo vstopnice kolekovane z nà-rodnim kolekom družbe sv. Cirila in Metoda, da bo torej vsaka po 2 vinarja dražja, vsled česar opozarjamo občinstvo nato, da bo imel vsakdo pripravljen ta „večji“ znesek. Vsekako pa se blagajničar ne bo branil preplačil, kajti preostanek je določen za družbo sv. Cirila in Metoda. Nadejamo se, da bo prihitelo ta večer toliko nàrodnega občinstva v našo sredo, da bomo lahko zadovoljni v vsakem oziru. Natančnejše podatke priobčimo ob priliki. Vstop bode dovoljen edino le proti izkazu vabil.
Kako ga je speklo, namreč onega možička, kije v zadnjem „Kàrntner Wochenblattu" povzdignil svojo „mogočno štimcou proti gosposvetskemu kanoniku g. Kukački, češ, da je le-ta dal tiskati za župnijo Poreče na Gori dvojezične pismene ovitke. Glej, glej, kdo bi si mislil, da mora gosp. kanonik za kaj takega vprašati dovoljenja možička, ki preti tako-le: „Naj bi se le poskusilo učiteljski šematizem tako urediti, kakor je urejen duhovniški šematizem (s pristavljenimi slovenskimi krajevnimi imeni)!" Torej vemo, odkod piha ta velenemški vetrček. No, no, ti dopisunski pritlikavček, le tablico in abc v roke in ne brigaj se za slovenske ovitke, kajti da bi se na tebe oziralo v takih zadevah, si veliko premajhen!
Politični norci ali pa duševni reveži. Da naši koroški Vele- in Vsenemci niso ravno s preveč veliko žlico zajemali pameti, o tem je pač trdno prepričan vsak resno misleč človek, ali za toliko pametne smo jih pa vendarle še smatrali, da nismo pričakovali, da bodo svojo globoko nevednost, svojo brezprimerno duševno revščino, ali morda boljše — svojo politično budalost na tako pritli-kavski način začeli prodajati svojim vernim kozličkom, kakor se je to zgodilo v predzadnjem „Karnt. Wochenblattu". Tu se spravi neka taka vsenemška
Štev. 47.
politična reva na državni zbor ter kvasi in kvasi nekaj, kar v resnici nima niti glave, niti repa. Krohotali smo se, da se je vse treslo v nas. ko smo čitali zaključek te „velepolitične“ razprave. Cujte, kaj piše. Gre se namreč za premestitev italijanske pravoslovne fakultete iz Inomosta v Trst ali Gorico. Tu pravi ta velenemški zmešanec : „Žalibog se še vedno dobe nemški politiki (pisec članka se namreč smatra „tudi“ za politika) in časniki, ki hočejo izročiti Trst ali Gorico v ta namen. „Nemško do jadranskega morja", kričč ti junaki, ali izročiti Trst ali Gorico se jim ne zdi nič preveč. Mi (!! Kako oblastno!) nimamo vzroka izročiti niti ped nemške zemlje, in je torej zločin izročiti v ta namen Gorico! Lahom ne pri-stoja v Avstriji vseučilišče. Sramotno je, ponujati jim kaj, in to tem sramotnejše, ker se stem utrjuje zahteva Jugoslovanov po vseučilišču, ki so po številu mnogo močnejši od Italijanov!" — Tako „Wochenblatt“. In sedaj naj pameten človek bere to kolobocijo in ne misli zraven, da je tisti, ki je to pisal, ako ne popolnoma, pa vendar na polovico znorel. Trst in Gorica — nemška zemlja, posebno pa Gorica, kjer na prstih dveh rok lahko našteješ vse Nemce! Človek, ki je pisal to velikansko oslarijo, je pač zrel za norišnico in le obžalovati moramo ono občinstvo, ki to bere in tudi verjame. Ti naši ljubi „Wochen-blattovi" Nemci morajo pač imeti železne želodce in kamnite možgane, da jih kaj takega ne spravi v bolnišnico. Reveži, iz dna srca jih pomilujemo.
Taki so Nemci. Gornje-avstrijski deželni zbor je prosila „sudmarka" za letno podporo. Konservativna večina deželnega zbora je dokazala, da „sudmarka“ prav nič ne potrebuje podpore, ker ima toliko denarja, da je lansko leto posodila „Grazef Tagblatt-u“ 14.000 K. Razun tega se je snela pri nekem zborovanju nsudmarke“ cesarjeva podoba, na njeno mesto pa sta se obesili podobe nemškega cesarja in Bismarka. Prošnja je bila odklonjena, akoravno so nemški nacijcnalci obetali, da se kaj enakega ne zgodi več, ako se podpora dovoli. Torej ako se avstrijske Nemce plača, hočejo biti tudi Avstrijci. Denar jim je še ljubši nego Bismark. In ti koroški slovenski kmet še vedno zaupaš tej bandi, ki proda za nekaj kron celo svojega boga Bismarka! Ali boš res tako dolgo čakal, da bodo tudi tebe zabarantali?
Glasilo c kr. kmetijske družbe za Koroško. — Kar je prav, je prav, ali oni gospodje deželni poslanci, ki so se v letošnjem deželno-zborskem zasedanju spravili nad takoimenovane „Landwirtschaftliche Mitteilungen", so vse premalo povedali, kajti odkritosrčno rečeno, ta list nikakor ne odgovarja zahtevam lista, ki naj bi bil našemu kmetovalcu vodnik pri njegovem kmetovanju. Prva in glavna naloga kmetijskega lista je vendar, da v poljudni, razumljivi besedi razloži kmetovalcu, kaj mu je storiti v tem ali onem času na polju, v gozdu, pri živini itd., katere pripomočke mora porabiti, katerih slabih navad se mora iznebiti, sploh, kmetijski list mora biti našemu kmetovalcu nekako zrcalo, v katerem vidi vse, kar koristi umnemu kmetovanju, in vse, kar mu škoduje. Kmetijski list mora biti kmetu veden svetovalec ob vsaki priliki. Ali kaj pa pLandw. Mitteilungen"? List je namenjen koroškemu kmetovalcu obeh nàrodnosti, ali tretjina koroških kmetovalcev nima toliko pravice, da bi bila v listu kaka slovenska besedica. Ako je c. kr. kmetijska družba v resnici tako nepristranska, kakoršno se dela, zakaj tega ne pokaže v svojem glasilu? Zakaj pa tako dosledno prezira ves slovenski del dežele? Zakaj se potem pritožuje, da se kmetje ne zanimajo ravno preveč zanjo. To je res lahko umljivo, saj naš kmet, naš slovenski kmet ne razume te kmetijske družbe niti njenega glasila. Družba ima slovenščine zmožne ljudi, ali Slovenec naj se le davi z njeno c. kr. nemščino, ali ima potem kaj koristi ali pa nič. In sploh te „Landw. Mitteilungen' ! Uvodni članek — novi poljedelski minister; dalje slavospev deželnemu zboru za njegovo „naklonjenost poljedelstvu" ; „iz prakse", članek, katerega morda razume pisatelj
sam, ali pa tudi ne, kmet ga gotovo ne bo razumel, ker bi moral znati vsaj kemijo in računstvo, ki se zahteva v nižji gimnaziji; računski zaključek in poročilo o deželni živinski zavarovalnici za leto 1902/03, klobasa, dolga čez 200 metrov; ^kako naj se ohranjuje drevje poškodbe po divjačini“, članek, ki ni zrastel na zelniku „Landvv. Mitteil.“, temveč je povzet iz „Kartner Gemeinde-Blatt-a“. To so tri strani lista. Četrta stran ima uradne oglase in „Kleine Nachrichten“, poslednje skoraj brez pomena, in potem ena stran društvenih in sličnih poročil, pa tri strani inseratov. To je glasilo c. kr. kmetijske družbe za Koroško! Čudno se nam res zdi, da se družba upa izdajati tak list in ga pošiljati kmetom, češ, da bi se česa naučili iz njega. Saj pravimo, ali so naši kmetje tako učeni in „kunštni“, da vse to razumejo in brez škode prebavijo, in so potem pametnejši nego gospodje, ki izdajajo ta list, ki je vsled tega nepotreben ; ali pa gospodje pri c. kr. kmetijski družbi ne vedo, česa je našemu kmetu treba, in potem so pač ti gospodje nepotrebni	našem mnenju bo pač
drugo resnično. — Toliko za danes, ob priliki pa zopet kaj.
F-jdblošter. Grozna žaloigra se je dogodila v družini tukajšnjega trgovca g. J. Komposcha ml. dné 12. t. m. Leopold Komposch, trgovski pomočnik pri svojem oženjenem bratu, je ustrelil svojo svakinjo. Zadel jo je v srce, da je bila takoj mrtva. Nato je ustrelil sam sebe v glavo. Živel je še 21 ur. Vzrok umora je bilo sovraštvo do svakinje, ki je njegova pota in dejanja nadzorovala.
Sv. Višavje. Minuli teden postavili so v naši cerkvi novo prižnico iz mramorja. Predlanskim smo dobili nove oltarje, katere sta napravila gg. Vogler in Progar, letos sta nam pa ista dva zopet postavila novo prižnico. Gospod Progar še ni izgotovil svojega dela, namreč štiri evangeliste, kateri bodo iz mramorja izklesani ter šele drugo leto na pomlad vloženi. —■ Dobili smo med letom tudi nov lestenec, katerega je daroval vrli nàrod-njak iz Štajerskega, g. Zavolovšek, veleposestnik na Okonini, katerega je izdelal jako okusno gosp. Kregar v Ljubljani. — Na Sv. Višarje še neprenehoma hodijo tujci in domačini. Pred enim tednom sta bila dva romarja iz Nižjeavstrijskega. Žabničani hodijo vsako nedeljo gori, enkrat bilo jih je celo okrog dvajset. Dobro bi bilo, da bi se gori še letos enkrat brala maša, ker vreme je jako lepo, snega ni, pot je lepa, gotovo bi še mnogo prišlo romarjev, posebno domačinov.
Žabnice. V zadnjem dopisu je dopisnik omenil, da so Žabnice skoraj že popolnoma nemške. To pa ni resnično. Žabničani so vendar sami Slovenci, žalibog, da je mnogo izmed njih nemškutarjev, ki še ne zavedajo svoje slovenske narodnosti. Ali kdo je temu kriv? Naša utrakvistična šola vcepljuje slovenskim otrokom nemško mišlljenje. Poglejmo si le napise v Žabnicah. Vse je nemško, kamor pogledaš. Imamo osem gostilnic in vse imajo grozno velike napise v nemškem jeziku, da jih že cpIo na pol slepi ljudje lahko berejo, le edina gostilna ima na prvem mestu slovenski napis: ^Gostilna pri Jelenu". Slovenski napis je le še na župnišču : „Hra-nilnica in posojilnica." Na kolodvoru imamo dvojezičen napis, ,nemško-slovenski“, kar je popolnoma prav, le žalibog da ga nobeden sprevodnik nikdar ne kliče. Državna železnica, oziroma ravnateljstvo v Beljaku torej pripoznava, da so Žabnice slovenska vas, a domačini tega ne vedo. Zato se ni čuditi, če slovenski romarji drug drugega povprašujejo, ali so Žabnice nemške kakor Trbiž.
Kanalska dolina. Kakor je že stara navada, da zbirajo pred vsemi svetniki otroci od hiše do hiše takozvane „kržiče“, pride med temi vsako leto tudi več odrastlih in sicer .lahelj", laških ženščin in fantalinov, kateri pridejo navadno že dva dni prej čez italijansko mejo ter prineso s sabo koše in •	‘ beračijo vsepovsod, kar dobijo.
Ljudstvo je pač mnenja, da naj bi se to tem laškim ženščinam prepovedalo, in sicer že radi tega, ker ima itak vsaka občina svojih revežev dovolj, kaj še torej potrebujemo „lahelj‘‘! Kaj bi rekli „iahi“, če bi naši prišli v njihovo deželo beračit? Gotovo vržejo vsakega na cesto. Lahov imamo že tako iu tako dovolj. Poglejmo si v Kanalsko dolino: vse sam laški delavec, podjetniki so sami Lahi, ki si polnijo žepe z našim avstrijskim denarjem, naši delavci si pa morajo po tujih dežalah iskati dela, ker ga nam doma Lahi iz rok kradejo. Po zadnji povodnji v naši dolini so vsa dela dobili laški podjetniki ter si polnijo žepe in mažejo svoje trebuhe. Domači so večkrat hoteli za manjšo svdto prevzeti eno ali drugo delo, pa ga niso dobili, povsod je prvi Lah. Kdo je temu kriv, vé vsakdo izmed nas. Pravica spi!
Borovlje. Pri nas se godijo že res čudne reči. Predrznost naših Nemcev ali boljše nem-čurjev je zmiraj večja, Kaj mislite, kaj se je zgodilo pred nekaterimi dnevi zvečer v naši kavarni?
Pri eni mizi sedi kakor navadno naša inteligenca, v prvi vrsti naša dva zdravnika, in se pogovarjajo nemško. Pri drugih mizah pa sedi nekaj delavcev, kateri se pogovarjajo v svojem materinem slovenskem jeziku. A glejte, kaj napravijo ti Nemci! Eden od njih vstane in prepove delavcem pogovarjati se v slovenskem jeziku. To se godi nam Slovencem na slovenskih tleh. V Borovljah je namreč okolu 120 Nemcev in nemčurjev, a med njimi pristnih Nemcev še 30 ne, in koliko je Slovencev? Samo 2200!!! Iz teh številk se lahko razvidi, da imajo naši nemčurji pravico prepovedovati nam slovenski govor!?!? Hvala Bogu, naši vrli slovenski delavci še do sedaj nočejo tako plesati, kakor piskajo naši nemčurji, in upajmo, da tega tudi nikdar ne bodo storili. Sklenili so delavci ogibati se te nemčurske kavarne in imajo prav. Zdaj bodo vsaj naši nemčurji in posebno naša dva nemška zdravnika — eden je sicer sin čisto slovenske matere in čisto slovenskega očeta, saj ga vsi poznamo, — sami med seboj in jih nobeden ne bode motil, če se bodo pogovarjali v blagi nemščini. Kakor se čuje, ta dva zdravnika tudi drugih poštenih ljudi ne pustita pri miru. Morebiti da naletita enkrat na pravega, ki jima bo zasolil prav debele. Kakor omenjeno, se ogibajo delavci te nemčurske kavarne in kdo ima škodo? Kaj pa bi še na primer tedaj bilo, ko bi se začeli ogibati tudi teh zdravnikov in še drugih nemčurskih gostiln in trgovin.
Medgorje. (V o 1 i t v e.) Propadli smo — a propadli smo častno — samo za šest glasov v drugem razredu. V tretjem je bilo razmerje glasov 105 proti 65, v prvem, ki je ostal naš, pa 8 proti 4. Kdo bi se čudil, ki pozna tukajšnje razmere! Kjer ni poštenosti in složnosti, kjer vlada tako grozna nevednost in lahkovernost ter se verjame vsaka laž, tam ne more obstati dobra stvar. Naši so tudi agitirali, a s tem, da ljudi prepričajo — in nasprotniki? Že v vigredi smo slišali, da neki posestnik dà celo svojo kravo in neki gospodič, ki sicer v dolgovih tiči, celo 100 gld. za volitve. Na dan volitve so prišli iz Grabštanja in Podgrada pod komando dveh mogočnih generalov, menda Japoncev, in so — „volili". Tu si mogel spet vse, kar je na Koroškem skoraj povsod v navadi, videti, kako namreč volijo plačani delavci in nerazsodni ljudje „složno“ s svojimi „gospodi“, brat zoper brata, da celo sin (s pooblastilom) zoper svojega očeta-posestnika, hlapci zoper gospodarje, s ponarejenimi podpisi na pooblastilih itd. Pa potegnili jo niso samo zoper „črne“, ampak s sovražniki in odpadniki svojega slovenskega nàroda s pristnimi nem-čurskimi „naprednjaki" ki imajo na naprednost patent le sami. Od njih so malone vsi prišli in naši so — doma ostali! Slovenski kmetje, morda ste res rojeni samo zato, da ste tlačani in sužnji drugih do svoje smrti? Ali ne vživa grajščak v Žaharjah med vami vsemi občega spoštovanja? Ta mož, rodom in jezikom Nemec, 73 let star, voli s Slovenci — in slovenski kmetje pa volijo z nemčurji ! — Zaradi nepostavnosti, ki so se zgodile pri vo-litvi, se je vložila pritožba. Nadejamo se, da bo oblast rešila to pritožbo v našo korist, ako še hoče veljati za pravično. O rešitvi pritožbe bomo poročali.
Badiše. (Nesreča.) Naj večja nesreča za Badiše je zdaj slovensko izobraževalno društvo; za slovenske Slovence je to društvo že prav, a za nemške Slovence je pa to največja nesreča. Društvena slovenska trobojnica je enemu teh naših prijateljev čisto vzela pogled; revček je skoro oslepel, ker zdaj vidi samo nemško. Zdaj se slovenske trobojnice skoro ne upamo več izobesiti; če jo vidi spet ta možicelj, lahko izgubi svoje oči. Če bi se pa tako že precej „polomane štimce" še bolj ali čisto polomile zavoljo tega, ker bi oslepila slovenska trobojnica enega izmed njih dopisnikov, kateri se zna tako krepko zlagati in še bolje v grozovito nemško hinavstvo zavijati, tedaj bi si nakopalo naše društvo seveda grozno odgovornost na glavo, kar se pa za naše društvo vendar ne spodobi. A to društvo bo tudi ljudi čisto zapeljalo ; eden govornik je izdal ljudem celo to-le skrivnost: „Luter, kateri je ustanovil lutrš vero, katera se nemškutarjem tako dopade, je bil le malovreden menih; iz samostana je moral izstopiti, ker bi mu v samostanu ne bili dovolili, da bi se oženil s svojo ljubo Katico, katera pa je bila ravno tako pridna nuna, kakor Luter menih." Ko je slišal to naš nemčurski revež, mu je počila njegova ušesna mrena; čisto je omedlel. Ko se je malo spet zavedel, je to nezaslišano obrekovanje največjega lutrš-svetnika hitro poročal v „Freie Stimmen" in „Bauernzeitung". Mi pa moramo „polomljenim štimcam" in „lutrš-platlcu" le častitati, da imajo za Badiše dopisnika, kateri je za vse slovensko slep in gluh in kateri ima za svoje neumne spise o našem izobraževalnem društvu čisto prekratko pamet. Ta možicelj jih bo gotovo rešil.
Timenica. Naš šolski svet je šolo tako uredil, da se sedaj zavoljo paše začenja že ob osmih in končava ob dvanajstih, oziroma eni uri. Oni pri po-
družnici je dal god cerkvenega patrona sv. Martina, ki se je praznoval s tremi sv. mašami, prost. Oboje je posnemanja vredno. — Točo že zelo občutimo v velikem pomanjkanju žita, zlasti rži; sadja sploh ni. Občutili so jo v marsikateri hiši, kjer je izostal navadni semenj (žegnanje). Najmanj ali celo nič je niso občutili — krčmarji ob semnjih, t. j. ko so imeti godce. Plesati se tu zgodaj začenja. Vendar veselje in tolažba!?
Škocijan. Častnim občanom je imenoval občinski odbor soglasno v svoji seji dné 16. oktobra 1904 1. velespoštovanega gosp. Tomaža Lesjaka, vpokojenega nadučitelja škocijanskega, v hvaležno priznanje obilnih zaslug, ki si jih je pridobil letà kot učitelj z mnogoletnim neutrudnim delovanjem za povzdigo in razcvit šole ter kot dolgoletni občinski odbornik za splošni blagor občine. Častitamo ! — Častno diplomo je izdelala prav okusno tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Ornčeče pri Dholici. Čakal sem, da se oglasi spretnejša roka, da kaj sporoči, kako se je otvorilo, oziroma blagoslovilo naše novo šolsko poslopje, ker pa se ni ogi9r-;’ nihče, zatorej nekaj vrstic iz mojega peresa. V nedeljo, -bié 2 vinotoka, se je po sv. maši pred cerkvijo vabilo ude-deležbi pri blagoslovljenim —Bazun ,napr oziroma „hajlovcev" delomu ii«ao, uoiuiua, iz gv-zdanjske in sosednih občin je bila udeležba zelo klaverna. Pa kako tudi ne. Pozdrav, oziroma govori so bili nemški, v katerih se je posebno hvalila nam Slovencem sovražna „sudmarka", češ tudi ona je pomagala pri zidanju s podporo. To pač radi verjamemo, ker njen edini namen je, prej ko mogoče ponemčiti slovenske otroke, ali za nekaj smo celo radovedni, namreč, kako velik da je bil njen donesek??? Ker pri slavnostih, ki so po nem-čurskem načrtu uvedene, ne manjka prusaških ,hajl“, tako tudi tukaj ni manjkal in sicer večinoma iz slovenskih grl. Kaj so si mogli navzoči otroci o tem „heuiu“ misliti, vsak lahko sam sodi. Obžalovanja vredno je pač, ali bolje rečeno sramotno je tako „izzivanje“ v čisto slovenskem kraju. Sicer pa pri tej šoli tudi še kaj drugega ni v redu. Posebno se obsoja napačno ravnanje pri zidanju, kajti šola je bolj podobna vojašnici kakor pa šolskemu poslopju, ki se pač nikakor ne strinja s tukajšnjimi razmerami. Nič nimamo zoper zidanje, ker je potrebno in tudi naša stranka bi ga zidala, toda po načrtu, ki bi bil primeren kmetskim razmeram in posebno kmetskemu žepu. Ko so se kopale kleti, se je dejalo, da jih bodo imeli za drva, a sedaj se sliši, da se bodo napravile drvarnice, ker to je napredno, kaj ne, da se kmetom prazni žep, in si delajo dolge. Bodi hvaljen „fortšrit“ le. — Sicer pa več o tem ob priložnosti.
Društveno gibanje.
Akad. tehn. društvo „Triglav“ je izvolilo na II. rednem občnem zboru dné 12. novembra 1904 za tekoči zimski tečaj odbor, ki se je konstituiral sledeče : Predsednik : phil. Ivan Steblovnik. Podpredsednik: phil. Jos. Hacin. Tajnik: phil. Srečko Serajnik. Blagajnik: tehn. Viktor Plehan. Knjižničar: iur. Aleks. Krašovec. Gospodar: phil. Jak. Kelemina. Odb. nam. iur. Fran Pavlič.
Slovenstvo in Slovanstvo.
Za knjigo „Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini44, katero je letos izdala „ Družba sv. Mohorja", je izdelal krasne platnice knjigovez g. Franc Breskvar v Ljubljani (Ribji trg). Cena vezavi v lične, res umetniško izdelane platnice je 1 K 20 vin. Posamezne platnice veljajo 80 vin. — Omenjamo pa, da letos izišli d-' :	V; ,, , ui
še celoten, marveč je le prva polovica prišla na svitlo ; druga polovica, torej naprejtekuči dei, to jé konec knjige, izide šele prihodnje leto. Platnice bodo šele potem na pravem mestu.
Zveza slovenskih posojilnic v Celju vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v četrtek, dné 1. decembra 1904., ob 10. uri predpoldne v „Nàrodnem domu" v Celju. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Poročilo tajnika, oziroma revizorja. 3. Poročilo računskih pregledovalcev in odobrenje računa. 4. Volitev predsednika, odbora in računskih pregledovalcev. 5. Bazni nasveti.
Mihael Vošnjak, t. č. predsednik.
Opomba. Pri občnem zboru ima vsak v Zvezi stoječ član le en glas ter sme biti zastopan po pooblaščencu. Eden in isti pooblaščenec ne sme zastopati več kakor pet članov Zveze. Udeležiti občnih zborov se sme vsak član v Zvezi stoječih zadrug, društev in pododborov, toda le pri posvetovanju, ne pa pri glasovanju.
Domača umetnost. C. kr. vojno ministrstvo je kupilo doslej izdani sliki „Bled“ in »Belo-peško-Klanško jezero" od akad. slikarja Jos. Germ-a za vsa svoja vzgojevališča in izobraže-
Tališča. Upati je pač, da si bodo slike omislile tudi naše šole in ndrodna društva ter s tem preprečile že tolikrat dognano očitanje, da najde dobra stvar doma priznanje še le, ko je bila že povsod priznana in odlikovana.
Dopisi.
Št. Rupert pri Velikovcu. (Naše novo pokopališče.) Pomenljivo cerkveno slavnost smo v nedeljo dné 30. vinotoka t. 1. tukaj obhajali, ka-koršna se morda le enkrat v vsakemu stoletju obhaja, namreč blagoslovljenje novega našega župnega pokopališča. Ker šteje naša župnija 1800 duš, dosedanje naše pokopališče že zdavnaj ni več zadostovalo.
Kakor stari kmetje pripovedujejo, se je že skozi 50 let govorilo, da se bo tukaj napravilo novo pokopališče. Z odlokom dné 26. vinotoka 1890 je pa c, kr. deželna vlada mestni občini velikovški, v katero naša župnija večinoma spada, naročila, da noi	tre]j jgk regj gentrunert.sko pokopališko
vprašanje. Ali radi pomanjkanja sredstev je ostalo to vprašanje tudi nadalje nerešeno. Z dopisom dné 6. rožnika 1903 se je pa tukajšnje c. kr. okrajno glavarstvo z ozirom na to, ker je tukajšnje pokopališče cerkveno, obrnilo na tukajšnje cerkveno pred-stojništvo s prošnjo, naj pomaga rešiti to vprašanje. Tozadevna pogajanja so trajala celih deset mesecev in so imela ta vsestransko povoljni uspeh, da se je smelo novo pokopališče napraviti pri tukajšnji župni cerkvi.
V letošnji spomladi smo se takoj lotili izvrševanja dela, katero je trajalo do konca meseca vinotoka t. 1. Da se je moglo novo pokopališče sploh napraviti, treba je bilo kupiti Štefelnovo kočo in preložiti mestni vodovod, ki je vodil iz Mrzle-vode ravno skozi one parcele, katere so bile za novo pokopališče namenjene. Za Štefelnovo kočo, katera se je obenem s hlevom in skednjem potem podrla, smo dali 3800 kron, prelaganje mestnega vodovoda, katero je mestna občina blagohotno dovolila, je pa stalo 1140 kron. Napravili smo okrog novega pokopališča celo kamneno ograjo, ki je poldrag meter visoka in jo pokrili z lepimi kamnitimi ploščami. V ta namen je bilo treba navoziti 332 metrov kamna, od katerega so pa naši vrli kmetje 277 metrov celo brezplačno navozili, za kar se jim najprisrčnejše zahvaljujemo. Napravili smo tudi lepo mrtvašnico, katere poprej nismo imeli in katera je stala 1200 kron, in novo pokopališko kapelico, ki je stala 800 kron. Načrte za novo pokopališče je jako okusno napravil in celo stavbo jako spretno vodil g. c. kr. okrajni nadinženir Jos. Daimer. Zidarsko delo je izvršil tukajšnji zidarski mojster Val. Stanič, ki pa konca zidanja ni več dočakal. Tesarsko delo je napravil tesarski mojster Miiller, mizarsko Volavčnik, ključavničarsko Eichberg, pleskarsko Videc, vsi v Velikovcu, kapelico je prav lepo slikal znani kmetski slikar Me-dard Skuk iz Podapa pri Dobrlivasi. Končno smo celo pokopališče planirali, tako da je popolnoma ravno, in napravili lepe poti. Novo pokopališče meri 2200 kvadratnih metrov, k temu smo z dovoljenjem c. kr. okr. glavarstva priklopili eno tretjino starega pokopališča, oni del namreč, v katerem se nahajajo družinski grobi naših kmetov, tako da meri zdaj celo pokopališče okroglo 3000 kvadratnih metrov, kar bo zadostovalo za nepregledno vrsto let. Vse drugo dosedanje okrog cerkve ležeče pokopališče se opusti, grobovi sicer ostanejo, dokler jih bo kdo okinčal, samo pokopavati se zdaj tam ne sme več. Za grobišča, ki se nahajajo ob stenah novega pokopališča, bo treba nekoliko plačevati, grobi v sredi pokopališča so pa za splošno rabo. Stroški napravljanja novega pokopališča iznašajo nekolike n,	13.000 kron.
Blagoslovljenje novega pokopališča vršilo se dné 3*>. okto' a t. 1. ob obilni udeležbi faranov, mestjanov in iz okolice jako slovesno. Cerkvene . j, .pravil g. Anton Trobeš, prošt tinjski in prošt našega kolegijatnega kapitelja, ob asistenci g. dekana Čemer-ja in peterih drugih duhovnov, slavnostno pridigo je govoril g. tinjski provizor Poljanec, h koncu so pa čč. šolske sestre jako krasno zapele žalostinko „Nad zvezdami0. Splošna je bila hvala k slavnosti došle množice o krasoti in lepi uredbi novega pokopališča. Končno izrekamo še vsem, ki so pripomogli, da se je slavnost tako slovesno izvršila, sosebno čč. duhovščini kakor tudi šentrupertskim dekletom, ki so spletle vence za okinčanje cerkve in pokopališča, najprisrčnejšo zahvalo.
Od nekod. Dragi gospod urednik ! Sicer imam malo časa, a vendar ne morem drugače, moram prijeti za pero in Vam sporočiti nekaj, o čemer vem, da še ne veste, kajti tupatam je Barigeljc celo bolj „kunšten“, kakor Vi sami. Glejte stvar je takšna. Lani pridem v Ukve. Ljudstvo je bilo zelo žalostno zaradi povodnji, ki mu je vzela skoraj vse premoženje, a vendar je bilo videti tudi veselih obrazov, kajti povodenj je odnesla iz Ukev nekoga,
kateri je bil ljudem še manj priljubljen, kakor pa povodenj sama, namreč učitelja Kovača. In glejte, sedaj izvem, da pride ta Kovač nazaj v Ukve.
Okrajni šolski svet v Beljaku je naznanil krajnemu šolskemu svetu v Ukvah dné 14. sept. t. L, da pride nadučitelj Kovač nazaj v Ukve. Ker se je pa ta Kovač ljudstvu v Ukvah zelo malo priljubil in je bilo še marsikaj drugega vmes, je krajni šolski svet v svoji seji dné 19. sept. t. 1. sklenil sledeče: „Iz predležečih računov za 1. 1901/2, pri-dejanega prepisa zapisnika in obvestila c. kr. gozdnega oskrbništva na Trbižu z dné 18. aprila 1904, št. 342, je razvidno, kakor da bi bil Josip Kovač, sedaj nadučitelj v Ledenicah, od tukajšnjega krajnega sveta mu poverjeno svčto denarja poneveril. Iz tega vzroka se protestira proti njegovemu zopetnemu na-meščenju v Ukvah.0 — Torej Ukovljani ne marajo Kovača, ker je baje neki denar izginil.
Kovač je namreč prosil c. kr. gozdarsko oblast v Gorici, da bi mu popustila dolg 102 K za drva, ki so se porabila v letih 1901/2 za šolo v Ukvah. Bazun teh 102 K pa je dolgoval Kovač še 21 K 20 vin. iz 1. 1892., katerih gozdarsko oskrbništvo v Trbižu do 18. aprila 1904 ni moglo iztirjati in jih menda tudi še ni. Odlok v tej zadevi je dobil krajni šolski svet, ne pa nadučitelj Kovač. Krajni šolski svet je sklical sejo in sestavil zapisnik z dné 28. aprila 1904, v katerem bivši načelnik Valentin Kraker izjavlja, da je drva za 1. 1901/2 zaračunal, denar od občine Sprejel in ga izročil nadučitelju Kovaču kot svojemu tajniku, da ga pošlje na pristojno mesto. Da se je svòta zaračunala, je razvidno iz računov krajnega šolskega sveta za leto 1901 in 1902. — In res sem našel v računu za 1. 1901 svbto	64 K	80 vin.	za drugi	razred in
32 K 20 vin.	za 1.	razred	in	še zraven	— zaradi
hude zime — za 6 K 20 vin. drv zaračunjenih, torej skupaj drv za 103 K 20 vin. Denar za ta drva je dobil nadučitelj Kovač, kakor pravi zapisnik z dné 28. aprila t. L, a vendar je prosil c. kr. gozdarsko oblast, da naj mu popusti to svóto. Kam je pa potem ta denar izginil, kajti dopis gozdnega oskrbništva na Trbižu z dné 18. aprila t. 1. pravi, da je Kovač to svóto še dolžan. Jaz, Barigeljc, je	nisem	vzel,	odnesel jo	je najbrž
tisti, ki jo je	dobil,	pa je	ni	izplačal.	Kdo jo je
dobil? Po zgornjem zapisniku: nadučitelj Kovač. Kdo jo torej še ima? Hm, Barigeljc ne!
Ko premišljujem te stvari, se mi pač zdi, da je imel krajni šolski svet v Ukvah popolnoma prav, ko je protestiral proti nameščenju nadučitelja Kovača na tamkajšnji šoli. Jaz bi bil tudi protestiral, posebno, ker pravi krajni šolski svet, da je nadučitelj nepotreben, ker se otroci boljše uéé pod učiteljem Schusterjem nego pod nadučiteljem Kovačem. Zdi se mi pa jako čudno, da deželni šolski svet ne vzame te stvari v pretres, ali pa morda želi, da bi Kovač sedaj kako na tihem popravil svoje prejšnje grehe. Kovač je namreč tudi prosil, da bi mu deželni zbor povrnil škodo, ki jo je imel vsled povodnji pri svojem pohištvu, kar mu pa deželni zbor ni storil. — Aha, sedaj se mi odpira. One 102 K je tudi povodenj odnesla! Tako bo!
Barigeljc.

Kupujte narodni kolek!
Gospodarske stvari.
Kako si je pomagati pri pomanjkanju krme?
9.	Divji kostanj je razdrobiti in primešati za goveda med razanico, ali ga je pomešati med poparjeno krmo. Kjer imajo mnogo divjega kostanja, tam je na to paziti, da ga ne dobi odrastlo govedo več, kakor 3 do 4 kilogr. na dan.
10.	V slabih letinah se krmi s pridom tudi bukovo, hrastovo in jelševo perje.
11.	Pleve, luskine sočivja je popariti (zadnje tudi skuhati), ter jih pokrmiti. Pleve so tečnejše in izdatnejše od dotične slame.
12.	Smrekovo in hojkovo žaganje je tako tečno, kakor srednje vrste slama. Žaganje morete dajati konjem med oves pomešano namesto reza-nice (rezanja). Poparjena ter z otrobi, repo in re-zanico pomešana žagovina pa ugaja govedu, ovci in kozi. Žaganje je treba pred krmljenjem presejati, da se odstranijo večji leseni koščki in prah.
13.	Živino pasite tudi v pozni jeseni prav do snega, da štedite suho klajo. Sevéda je ne smete pasti zjutraj po zmrznjeni travi, ampak okolu poldne, ko mraz izgine in ko se trava osuši.
14.	Med pitno vodo ne devajte otrobov in druge tečne klaje, ker voda ne ostane dolgo v želodcu, torej se vodi primešana tečna klaja le slabo izkoristi. Bolje je primešavati krepilno krmo med poparjeno rezanico.
15.	Živini dajte večkrat po nekoliko soli. To je posebno tedaj potrebno, kedar dobiva slabo, trdo
in malo tečno klajo, kakor je letos radi pomanjkanja dobre in tečne krme. Sol pomaga namreč želodcu, da slabo in trdo klajo bolj prekuha in bolj izkoristi. Tudi fosforovo-kislo (klajno) apno je ravno letos pri slabem krmivu za živali neprecenljive vrednosti. Tako imenovanih „redilnih štup za živino0 pa ne kupujte. Ta štupa, ki se je dà dnevno živinčetu le par žlic, ne more prav nič rediti, ker od dveh žlic praška se živinče ne more rediti, pa makari da je ta prašek tudi najtečnejši, kar se pa o redilni štupi ne more trditi. Redilna štupa je desetkrat in še večkrat predraga in zatorej je prodaja tega, sicer neškodljivega praška, navadno — sleparstvo.
Kateremu živinorejcu ne bi bilo z gornjimi navodili dovolj pomagano, za tistega ne vem drugega sredstva, kakor to-le: Klaje dokupiti, ali pa nekaj glav živine prodati. Fr. Podoborški.
Slovenci, spominjajte se Velikovške ^
NAZNANILA.
Kn\/^)OriÌPf) se ^ Y najem z orodjem vred. IVUValrllllrct Za najemnino se more naučiti
lastnikovega sina. Več pové Jože Koban, p. d. Sušnik v Hadančah, pošta Poreče (Pórtschach) na Koroškem.
Izvrsten okus kave dosežete s primešanjem
Ujidrove žitne kane
POSKUSITE! ES1«* Vzorek dragovoljno. Poàtna 5 kg. pošiljka 4 K 50 h franco,
UDOMAČI PRIJATELJ”
vsem odlemaicem zastonj pošiljanj mesečnik.
Zydroiìa tciarna/i/ne tiaùe ‘Praga-MII.
Posestvo
v Brezju pri Rožeku, v obsegu 9 oral gozda, travnikov in njiv, je s poljedelskim orodjem vred po ceni na prodaj. Vpraša naj se pri Ivanu Čheeku, črevljarju v Rožeku na Koroškem.
Slovenska gospodinja!
Zavedaj se svojega rodu ter zahtevaj vselej in povsod cikorijo Cirilovo, torej slovensko, katera je najbolja inv prid družbe sv. Cirila in Metoda,

Absolutno zajamčeno IZZIIZZ Z=ZI pristno mašno vino
priporočal je ljubljanski knezoškofijski ordinarijat vč. duhovščini za nakup pri kmetijskem društvu (zadrugi) v Vipavi zato, aer je pod drogim nadzorstvom župnika - dekana v Vipavi. — Razpošilja se od 56 litrov naprej. Starega vina nimamo več na razpolaganje. Napravili pa smo novega veliko možino izvrstne kvalitete: belo po 40, 45 in 50 kron za 100 litrov, rdeče pa od 30 do 40 kron za 100 litrov loko kolodvor Postojna. — Vino je jako milega okusa, ker je napravljeno po novem francoskem načinu. — Večje množine se zaračunijo nekoliko ceneje. — V zalogi so tudi finejša sortirana vina, kakor kraljevina po 50 K, pinela po 55 K, beli burgundec in laški rizling po 60 K ter stara buteljska vina, renski rizling in beli burgundec.
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se vljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
Naturili brinjevec,
enolitersko steklenico po ~ kroni 50 vinarjev razpošilja France Pustotnik, žganje-kuhar in posestnik y Blagovici, pošta Lukovica na Kranjskem.
Na znanje!
P. n. kmetje se v njih lastni prid prosijo, naj potrebno usnje za jesen kupijo samo v trgovini z usnjem: Adolf Mechur (prej Jakob Petschovnik), Celovec, novi trg 4.
Zagotavljam najcenejo postrežbo s spoštovanjem
Adolf Mechur
trgovina z usnjeni, Novi trg št. 4. v Celovcu
' RRflnY;m Masa
zaradi svojega poživljajočega in krepčajočega učinka na prebavne telesne dele se obče priporočajo, kedar se nima tclia pri j etli, pri slabem prebavljanju in drugih želodčnih boleznih.
Zahtevajte v lekarnah izrecno le
Brady-jeve želodčne kapljice.
C. Brady, lekarna pri ogrskem kralju,
Dunaj, Fleisehmarkt 1.
V_____________________________________J
Naznanjam vljudno, da je ravnokar izšel moj
novi veliki cenik,
ki obsega čez 600 podob in katerega razpošiljam zastonj in poštnine prosto.
Ker razpošiljam svoje blago po celem svetu, je to dokaz, da je isto res fino, da so cene nizke in postrežba poštena. Naj se zatorej vsak zanesljivo obrne do moje tvrdke.
Z velespoštovanjem
H. Suttner
in zalagatelj c. kr. avstrijskih uradnikov v Kranju.
Na Najvisje povelje Nj. c. kr. apost. Veličanstva.
XXXVI. c. kr. državna foterija
za zasebne dobrodelne namene tustranske državne polovice.
Le-ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dovoljena — ima 18.435 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 512.980 kron.
Glavni dobitek je:
300.000 kron.
Za izplačanje dobitkov jamčijo c. kr. loterijski dohodki.
Žrebanje je nepreklicno dne 15. decembra 1904.1.
p^r Ena srečka stane 4 krone,
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtsgasse 7, v loterijskih nabiralnicah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti za žrebanje za kupovalce srečk zastonj.
Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. ravnateljstvo za loterijske dohodke.
Oddelek za državne loterije.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Peter Wernig
c. kr. dvorni izdelovatelj orožja v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Vsled selitve se proda
novo zidana, vili podobna hiša,
10 let davka prosta, 1 oral zemlje, lep vrt, sadno drevje, vodnjak, drvarnica, hlev, blizu mesta in železnice na prijetnem kraju z lepim razgledom, posebno primerno za vpokojence ali rokodelce na Spodnjem Štajarskem. Več pove uredništvo „Mira“ v Celovcu.
„Hotel Balkan44 — Trst
Piazza della Caserma (Narodni dom)
3 minute od južnega kolodvora in poleg pošte s 60 moderno opremljenimi sobami.
Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna
za goste hotela posebna restavracija v I. nadstropju.
Električna razsvetljava.
Dvigalo,	Shajališče tujcev.	Kopališče.

jpgp* Zclravje Je najveeje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prežene velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo Izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele radi tega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg štev. 73, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. - Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1 ducat (13 steklenic) 4 K, 3 ducata (34 steklenic) 8 K, 3 ducate (36 steklenic) 11 K, 4 ducate (48 steklenic) 14-60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K.
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baratinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg št. 73, poleg cerkve sv. Marka.
Ustanovljena 1. 1360.
je iisij večje
Proti pouiaiijkljajii klajc!
Stroji za prirejanje krme.
Rezalnica za rezanico in krmo, s patentovanimi podlogami za mažo; tečejo jako lahko in prihrani se moči do okrog 40°/o; rezalnica za repo in krompir (repico); mlini za robkanje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive kotlaste štedilne peči z emajliranimi in neemajliranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, repice, za mnoge gospodarske namene itd.: nadalje: robkalnice za koruzo, čistilnice za žito, čistilne stroje trijerje, stiskalnice za seno in slamo, mlatilnice, gepeljne, železne pluge, valjarje, brane. — Najboljši sejalni stroji „AGRI-140I,A“ brez preminjalnih koles za vsako seme, za hribe in ravnino. Samo-delujoče, patentovane škropilnice za uničenje grenkuljice, škodljivcev na sadnem drevju in peronospere izdeluje in pošilja v najnovejši, priznano izvrstni sostavi
Ph. Mayfarth & Comp.
Tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par,
na Dunaju, II./l., Tabor strasse 71.
llustrovanl ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
Dopisuje se tudi v slovenskem, jeziku,
Zahtevajte pri nakupu
^chicht-ovo štedilno milo
Ono je	zajamčeno čisto
i zares zajamčeno pri dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT“ in varstveno znamko „JELEN“
________________ z znamko „felen“.
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares zajamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi	§0 pQYSO(l !
Varstvena znamka.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 1,000.000.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunal- j nih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Kolodvorska cesta št. 27.
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
_____Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
IV~ Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila,
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Anton Ekar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.