Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka i Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredniitvo ln uprava, Strosimajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXI. Ôt. 19. Kranj, 8. maja 1937. Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din. Pred važno obletnico Dne 30. maja bo preteklo 20 let, ko je v dunajskem parlamentu prebral v imenu slovenskih, hrvaških in srbskih posla^-ev dr. Anton Korošec naslednjo izjavo: ..Podpisani poslanci, ki so združeni v jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega načela in hrvaškega prava, nuj se vse zemlje monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo pod žez-lom habsburško-lorenske dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospodstva tujcev in ki bodi zgrajeno na demokratičnem temelju." (Slede podpisi) To je majska deklaracija, ki je v onih težkih in za naš narod usodnih dneh doživela tako močan razmah med narodom. Saj je dobrotnik našega naroda škof Jeglič sam dal zgled s svojim podpisom, da je deklaracijo podpisal skoro ves slovenski narod. Morda se nam bo bo danes zdelo čudno, zakaj se v deklaraciji spominja „žezlo habsburško-lorenske dinastije". Toda brez tega deklaracije takrat sploh ne bi bilo mogoče širiti med narodom. Vendar so naši voditelji že takrat bili prepričani, da pri tem ne bo in ne more ostati. Po njih mnenju naj bi bil to samo korak k popolni odcepitvi južnih Slovanov od monarhije in do združitve s Srbijo. Letos se bomo spominjali tega, v našem narodnem življenju tako važnega dne. Vsa Slovenija naj se zaveda, da je bil ravno naš voditelj dr. Korošec tisti, ki je nadaljeval delo pokojnega Kreka, tvorca majske deklaracije. 29. maja naj zažarijo po vseh naših hribih in dolinah kresovi. Zavedajmo se, da mora vsa Slovenija pokazati, kako visoko ceni pomen majske deklaracije. Te proslave naj bi bile obenem zrcalo naše kulture in narodne zavesti. Istočasno pa morajo biti odgovor vsem, ki so kdaj našo majsko deklaracijo smešili ali celo klevetali. Zadružna industrija v Kranju Misel o ustanovitvi zadružnega industrijskega podjetju je našla v Kranju in v vsej okolici mnogo zanimanja in je vzbudila precej debat. Vsa javnost je pozdravila to zamisel. Kolikor smo se informirali, so mnogi že vplačali svoje deleže pri Hranilnici in posojilnici v Kranju in tudi že kar lepe svote na račun posojila zadrugi, ki bi sc ustanovila. Napačno bi bilo, če bi kdo mislil, da bo moglo novo podjetje — če se ustanovi — takoj sprejeti vse člane zadrugarje na delo. Začetki bodo kar skromni. Na delo se bodo sprejemali le zadružni člani, ne bodo se pa mogli v začetku vsi sprejeti. Računati je treba, da potrebuje vsako tako podjetje okrog 60.000 Din obratnega kapitala na vsakega delavca, ki-je zaposlen v tovarni. Bilo bi torej smešno, če bi kdo mislil, da bo vsak proti plačilu deleža v znesku Din 2000 že kar takoj dobil tam tudi službo. Da se more čimprej ugotoviti, ali je mogoče zbrati toliko zadružnih deležev, kolikor jih je potrebnih za ustanovitev takega podjetja, je potrebno, da se vsi, ki žele pristopiti kot člani ali prispevati s posojilom, javijo v najkrajšem času pri Hranilnici in posojilnici v Kranju, kjer vsaj delni znesek vplačajo na račun. Lepo tovarištvo Skesan grešnik? Kako je hudo gospodom iz Knafljeve ulice V Ljubljani, če pišemo v našem listu o bivšem stražiškem županu Križnarju Antonu, je najboljši dokaz njihov večernik, ki zvito in spretno izvija resnico našega člunka, v katerem smo čitateljem poročati o velikem zadoščenju „na-eionalnemu župunu". Menda ni človeka na Gorenjskem, ki ne bi vedel, kako stoje stvari glede primanjkljaja v blagajni stražiške občiae in za vzrok, zakaj je bilo Križnurjevi pritožbi radi razrešitve ugodeno. Vendar smo smatrali za potrebno, du se tudi sirom Slovenije zve za ,,krščansko-katoliško" moralo onih, ki ravno nam očitujo pomunjkanje vsegu tega, kar je njim samim že zdavnaj postalo samo sen. Vztrajamo pri tem, du se nismo pruv nič pregrešili proti Križnarju. če smo trdili, da je že tri leta v umobolnici tisti, ki se ga dolži tako-rekoč poneverbe in ponarejanja podpisov na pobotnicah. Gregor Bajželj, kateremu se je mo. goče ravno zaradi prevelikega dela na občini, kjer jo bil tajnik, slugu in nuj bi bil tudi blagajnik po trditvah K rižnurjevih. pomračil um, sedaj ne more zavraČuti tako hudih očitkov. Če smo torej trdili, da je bil Bajželj v občinski službi samo do leta 1934. Smo si; postavili nu pravilno stališče, da poročamo tudi 0 tem kur so frama-zonsko-liberalni časopisi zamolčali. Ne bomo sc spuščali v polemiko z njimi, zdi se nam nepotrebno. Prosimo pa velikega zaščitniku vseh „pregu-njanih", naj izda vsak dan po dve posebni izdaji in nuj v ii j i It skesano prizna in bližnjemu storjeno krivico ..obžuluje", ker mu tega ne bo dopuščal prostor, če res želi popraviti krivice, ki jih je siniil vsem ..prevrutiiikoiu, protidržav-nim elementom, izdajalcem domovine". Tukrut šele t>e bomo prepričali, du se je res skesal in du želi zapustiti flaniuzonsko kuhinjo v kateri se ne počuti več tuko dobro. ^ Na drugem mestu poročamo o blagoslovitvi gasilskega doma na Bregu pri Kranju. Z zadevo se ne bi obširneje pečali, če ne bi prišli v posest pisma bivšega funkcionarja župske uprave, ki nam jasno predočuje, s kakšnimi težavami se morajo boriti posamezne gasilske čete. Poleg tega nam pa pismo tudi jasno prikazuje s kakšnimi sredstvi se danes koristijo posamezni „firerji'* za dosego svojih namenov. Ni jim mar glavni cilj, zaradi katerega obstoji organizacija, povsod so jim glavna briga in skrb njihovi politični cilji, pa čeprav dotičr i organizacija ne more in ne sme imeti političnih teženj. Znano je že vsem čitateljem, da je bil Križna r Anton razrešen dolžnosti župnega starešine kranjske gasilske župe in da pozneje pri vo-litvuh 15. marca t. 1. ni niti bil predlagan za ponovno izvolitev, čeprav je imel za to priložnost. To seveda ni storil vsled tega, ker se je hotel odreči delu v župski upravi, temveč vsled tega, ker je čutil in spoznal, da pri gasilcih kranjskega okraja ne uživa tistegu zaupanja, ki bi mu dalo ..zadoščenje". Pred redno skupščino kranjske gasilske župe je poslal gasilski četi na Bregu sledeče pismo: Stražišče, dne 13. 3. 1937. Kot ustanovitelj in vedni podpornik Vaše čete me veže dolžnost, da Vas opozorim na sledeče: Pri jutrijšuem občnem zboru bo najbrže predlagana gasilska lista brez moje malenkosti, uli kar si bodi, če hočete, da bode četa živela in se lepo razvijalu v naprej kakor do seduj, škoda bi bila, da bi Vi uničili tako lepo se razvijajočo gasilsko četo. Ako ne reflektirate več na obisk iz Stra-žišča pri Vaših prireditvah potem delajte tako kot ste pričeli.* Tugonja priti meni je le prehodnjega značaja, dokler ne bode moja zadeva defenitiv-no rešena. Pomozi Bog Križnar, 1. r. Iz tegu pisma se jasno vidi, s kakšnimi težavami so se morali boriti gasilci na Bregu in je po našem mnenju dolžnost zavedne javnosti, da jih podpre pri njihovem nesebičnem stremljenju in jim pokaže tudi moralno in pa gmotno podporo s tem. du se udeleži njihove proslave blagoslovitve gasilskegu doma. so se naši predniki zaobljubili, da bodo v čast sv. Florijanu praznovali 4. maj kot praznik in ga praznovali s vso slovesnostjo. V nobeni tovarni se na ta dan ne obratuje, povsod počiva delo. Vsako leto praznujejo praznik z veličastno procesijo, katere se poleg meščanov udeležijo tudi mnogoštevilni okoličani. Tudi letos so na ta način praznovali praznik sv. Florijana. Vsi Tržičani so se z godbo podali v župno cerkev k osmi sv. maši. Toda kmalu ko je minila sv. maša, je začelo biti plat zvona, ki je oznanjal, da se je pojavil požar. V Cerkveni ulici se je iz dvonadstropne hiše g. Je-šeta Antona vil iz strehe gost in črn dim. G. Ješe ima v svoji hiši trgovino z usnjem obenem z lepo urejenim čevljarskim podjetjem. V podstrešju se je kmalu pojavil plamen, ki je švignil skozi srednje okno. Podjetje je v zadnjem času prejelo več nujnih naročil ter so v nekaterih oddelkih in sicer v prirezovalnici in šivalnici obratovali tudi ta dan. Ogenj je nastal menda vsled neprevidnosti nekega delavca, ki je zlil v peč tekoči lim, ki pa je bil pomešan z acetonom. To je prišlo v zvezo z ognjem in postalo usodno. Delavci, ki so delali v prirezovalnici, so se komaj rešili, ker je naenkrat nastal iz peči velik ogenj, ki se je kmalu razširil na vse podstrešje. Tu je bila zelo velika zaloga usnja in drugih potrebSčin, ki so kmalu postale žrtev plamena. Gasilci so takoj iz cerkve pohiteli po brizgalno in pričeli z gašenjem požara in reševalnimi deli. Uspelo jim je po trudapolnem delu v eni uri sicer velik požar popolnoma omejiti. Lastnik ima veliko škodo; prvič na dragem materialu, drugič pa na novo urejenih številnih čevljarskih strojih. Da se požar ni prenesel še na ostala nadstropja, se ima največ pripisati temu, da je bil strop pred par leti urejen za montažo strojev ter je nje-geva betonska konstrukcija lahko kljubovala plamenom. Ljudje so s strahom pričakovali, kedaj se bo požar razširil še na ostala poslopja, ki so skoraj vsa krita s slamo. Vendar se je posrečilo to preprečiti, čeprav je bilo gašenje v ozki Cerkveni ulici precej težko. Seveda je tudi to, da ob času gašenja ni bilo vetra, mnogo pripomoglo gašenju, in pa to, da je poslopje g. Ješeta precej visoko in nadkri-ljuje bližnje hiše. "Opomba: Podčrtalo uredništvo, napake že v originalu. Požar v Tržiču Znano je tla Tržičani mnogo častijo sv. Florijana in je nu tu dan v Tržiču velik praznik, ki ga obhajajo z veliko slovesnostjo. L. 181!. je namreč požar uničil velik del mestu. Tedaj Ker je radi požara bila Cerkvena ulica za promet nemogoča, je procesija potem šla za Virjem in po Glavnem trgu ter preko grada v župno cerkev. Res je velika sreča, da se požar ni razširil na druge hišel Vsi Tržičani pa so ponovno sklenili, da bodo sveto obljubo svojih prednikov, t. j. praznovanje sv. Florijana, v bodoče še bolj vestno izpolnjevali. Načrt velikih prireditev v Škofji Loki Za letošnje poletje se Skofja Loka spet pripravlja na velike prireditve. Za dve nedelji t/ juliju pripravlja velike stvari škofjeloško prosvetno društvo, za naslednji dve nedelji pa bosta mobilizirali svoje mlade moči župniji Škof ja Loka in Stara Loka. Program je namreč takle: 11. julija bo mladina proslavila 20- letnico Krekove smrti s tem, da bodo priredili Ste. fetni tek z groba Krekove matere v Selcih na Krekov grob v Ljubljani; 18. julija se bo vrfil na Mestnem trgu velik prosvetni tabor in blagoslovitev nove društvene zastave, popoldne bo pa telovadni nastop na igrišču; 25. julija in 1. avgusta bosta priredili obe župniji stari loški pa-sijon na prostem. Vsa prijateljska gorenjska društva prosijo Ločeni, da upoštevajo veliko (Javnost 18. julija, na katero jih ie cdaj iskreno vabijo. Obiske bodo ob priložnosti vrnili. Shod mož in fantov pri Sv. Joštu Kakor druga leta, bo tudi letos na binkoStni ponedeljek pri Sv. Joštu shod mož in fantov kranjske dekanije. Na binkoštno nedeljo zvečer po Ave Mariji litanije M. B. V ponedeljek sv. maše ob 6., 7. in 10. uri. Ob 6 in 10 s pridigo. Po končani službi božji ob 10. uri zborovanje pred cerkvijo. Spovedovalo se bo v nedeljo zvečer in v ponedeljek dopoldne. Tedenske novice IZ UPRAVE. V upravi lista so na razpolago najnovejše slike našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca. Slika je v velikosti 24 x 32 cm in jo je izdelala Jugoslovanska tiskarna. .Slika naj bi bila v vsaki družini, vsakem podjetju, lokalu ali pisarni! Slovenci, pokažimo na ta način, tla imamo neomejeno zaupanje v našega voditelja! Cena sliki je zelo nizka, saj stane ena slika samo 3— Din. Slike se dobijo vsak dan v upravi lista. KRANJ Koncert ljubljanske Glasbene matice, ki smo ga doživeli preteklo nedeljo 2. majnika, je bil za Kranjčane izreden dogodek na glasbenem polju. (Zal, da stari klavir ni mogel funkcionirati tako, kot bi človek želel ob tisti visoki umetnosti). Zadovoljni smo bili z mističnim godalnim orkestrom, ki smo ga imeli v Kranju že nekajkrat priliko slišati. Višek pa je bil francoski umetnik Robert Soetens, ki je pokazal s svojo tehniko, da spada med vodeče evropske violiniste. Razumljivo, da ni moglo biti konca aplavzu, ki ga je vzbudil po vsej dvorani Narodnega doma. Poslušalci so se razšli z velikim zadovoljstvom. Francoskemu krožku, ki je aranžiral ta koncert, naše priznanje. Prav je, da vidimo vse panoge francoskega udejstvovanja. »Gorenjski rejec malih živali v Kranju", sporoča eenj. občinstvu, du bo društvo priredilo dne 13. juniju 1937, v slučaju slabega vremena pfl teden kusneje, svojo veliko vrtno veselico na vrtu gostilne g. Mihe Drukslerju na Lahorah pri Krunju. Veselica bo imela bogat spored z raznimi smehu in zubuve polnimi prireditvami, tnko da bo vsuk zadovoljen. Nnjl>oljša jedilu in res prvovrstna vina po nizkih cenah nam jamči že ime gostilničarja g. Drakslerja. Godba prvovrstna, vstop prost. Priporoča se za obilen po-set, društva pa se naprošajo, da tega dne ne prirejajo veselic. Razglas. Vsled naloga sreskega načelstva v Kranju se razglaša: Vse organizirano in neorganizirano delavstvo se opozarja na uredbo o določevanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnanju in razsodništvu. Uredba je izšla v 15. kosu Službenega lista za dravsko banovino z dne 20. februarja 1937 pod št. 103 in je na upo-gled pri občini Krauj. Uredba je precej obširna, zato ni mogoče navesti vseh podrobnosti v tem razglasu. Organizirano delavstvo je bilo o vsebini uredbe najbrže že potom svojih organizacij obveščeno, dočim neorganiziranemu delavstvu določbe te uredbe skoraj gotovo niso znane. Uredba vsebuje tudi določbe glede stavk. Pravopis. Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani IV. No. 2380/1 z dne 28. januarja 1937 se je uvedel po vseh Šolah v dravski banovini Breznik-Ramovšev pravopis, in sicer s pričetkom šolskega leta 1937/38. Glasbena šola v Kranju. V nedeljo 25. aprila se je vrSil v prostorih gimnazije ob veliki ude. Isžbi članstva izredni občni zbor glasbene šole in sicer na željo šiaršev fer KČenccv te šole. Predsednik g. dr. Dolar Simon je podal izčrpno poročilo o nedelovanju odbora v zadnjih dveh' letih, potem o neprilikuh, ki so zajele to šolo, fer o slabem gmotnem položaju v katerem se nahaja šola. Izjavil je. da so ga pri delu prav mulo podpirali, on sam je moral biti predse 1-nik. blagajnik in še več časa tudi tajnik. V debati so člani grajali take slabe društvene taz-mere in zahtevali, da se vprašanje učnih moči takoj uredi. Ob predlagani razrešenici in zahv«. STRAN 2 H stararu odboru, so člani povdarjali, da se zahvala izreče samo g. predsedniku, ostalim odbornikom pa ne. Nato je bil izvoljen odbor in sicer: Vrezec Milan, Slavec Ivan, Rupret Vinko, dr. Dolar Simon, Debevec Franc, Kumer Viktorija, Oprešnik Zdravko, Engelman Anton, Vidmar Franc, Kump Aleksander in Ekar Ivan. Isti se je na svoji prvi seji konstituiral na sledeči način: predsednik dr. Dolar, podpredsednik Rupret Vinko, tajnica Kumer Viktorija, blagajnik Vrezec Milan, gospodar Oprešnik Zdravko. Zadnjega aprila 193? so pokopali v Predoslju pri Kranju Smajdovo mamo. 61 let je doživela. S svojo družino je živela najprej v Kranju, pozneje pa se je preselila v prijeten dom v Pre-dosljah. Trpela je in molila skozi vsa leta, katera ji je Bog odločil. Trpela, da bi mogla dati družini kruha v trdih letih. Molila, da bi družini in zlasti otrokom Sodnik natrosil blagoslova za njihovo pot, ki jo jim je sama pokazala v Križu. S čutečo skrbjo se je posvetila družini, vse pa skozi trdno zaupanje v božjo pomoč in previdnost. Slovenske matere pot je pot po trnju, v garanju se izživljajo, da naposled utrujene in izčrpane padejo pred večnega Gospodarja. Prav taka je bila Smajdova mama, katere vdanost in zaupanje je Bog priskusil s težko boleznijo še pred smrtjo, da je bilo še zadnje njeno žitje --zvijanje v bolečinah s potrpežljivostjo vernega srca. Ljubezen je delila v svoji hiši, ljubezen jo je spremila v grob. Predoseljški pevci so ji v priznanje spoštovanja do njenega sina dr. Albina zapeli poslednjo pesem, ki se oglas: v takih težkih trenutkih po naši slovenski zemlji, ko se rušijo grude na najdražje. Smajdova mamu, počivajte v Bogu. Atu in otrokom pa se v trpkih dneh s s sočustvovanjem pridružimo tudi mi. Strelska družina v Kranju sporoča vsem članom in članicam, lovcem in prijateljem strelskega športa, da je bil odbor vsled velikega zanimanja za streljanje primoran urediti, da se bodo odslej vršile strelske vaje vsako nedeljo in praznik, od 2. do 6. ure popoldne, na strelišču v Struževem, tudi v deževnem času. S tem bode ustreženo vsem obiskovalcem strelišča, kar je bil vedno namen strelske družine. Streljanje se zaključi dne 5r septembra t. 1. z veliko nagradno tekmo, na katero že danes opozarjamo. Znano je, da naša strelska družina na teh tekmah nudi prav lepa, dragocena darila vsem nagrajencem. Cena municiji je zelo nizka. K tem strelskim vajam vabimo prav vse, brez izjeme spola in stanu. Pojasnilo glede kolkovanja prošenj in pritožb. Ministrstvo financ je izdulo pod št. 21138/III z dne 10. aprila 1937 sledeče pojasnilo: Zapaženo je, da poedina oblastva neenako postopajo pri pobiranju državne takse po tarifnih postavkah 1, 2, 5 in 6 taksnega zakona in odgovarjajočih banovinskih taks. Da se doseže enak postopek, daje oddelek za davke ministr- stva financ na osnovi čl. 43. zakona o taksah to-le navodilo: V vsakem slučaju mora veljati pravilo, du se za vloge, ki so zavezane taksi po omenjenih tarifnih postavkah, plača samo ena taksa in sicer ali državna ali banovinska. Zato se za vloge in prošnje, omenjene v tarifni postavki 1, kakor tudi ».u priloge po tarifni postavki 2. v poslih banovinskega področja plača samo banovinska taksa. To velja tudi za vloge, ki se tičejo banovinskih zavodov in ustanov. Pri tem ni nobene razlike, če se take vloge pošljejo banski u-pravi ali kateremukoli drugemu uradu. Od vseh drugih vlog, ki se nanašajo na posle iz samoupravnega banovinskega področja, se mora zahtevati državna taksa in sicer samo ta, brez ozira, da li je vloga namenjena banski upravi ali kateremu drugemu oblastvu. Ravno tako se plača za pismene rešitve, odločbe in obvestila, omenjene v tarifni postavki 5. taksnega zakona, in za vse pritožbe proti odločbam nižjih upravnih oblastev po tarifni postavki 6. v zadevah samoupravnega banovinskega delokroga in banovinskih ustanov samo banovinska taksa, za vse druge odločbe in pritožbe pa državna taksa. Pravilnik o proračnnn izdatkov in dohodkov bednostnega sklada dravske banovine določa, da se plačuje l3/o prispevek za bednostni /ond v slučajih, kjer se uslužbenski davek plačuje z davčnimi kartami, v banovinskih kolekih v letnem znesku Din 25.—. Delodajalci se pozivajo, da v roku 5 dni predložijo blagajni davčne uprave nabavljeno davčno karto za služinčad za leto 1937 in banovin-ski kolek za Din 25.—, ki se bo uradno nalepil na davčno karto ter uničil z uradnim žigom. Proti delodajalcem, ki v odrejenem roku ne bi plačali te banovinske davščine, se bo postopalo po zakonu. Banovinske koleke prodaja v Kranju samo trafika Lampret nasproti trgovine Rant. Sknpno združenje obrtnikov v Kranja obvešča kandidate, da se bodo vršile pomočniške skušnje v četrtek dne 3. junija. Društvo obrtnikov priredi 23. t. m. družabni avtoizlet na Koroško. Kdor se namerava tega izleta udeležiti, naj se prijavi pri združenju. Točen odhod in strošek objavimo v prihodnji številki. Odbor. Razno moško perilo, kravate, nogavice, žepne robce, Jamske flor in svilene nogavice, priznano dobrih kvalitet, svilene ovratne rute in drugo v novo soriiranib vzorcih. REKLAMNE TENE. Crobath — Kranj. Obrtnikom cele Gorenjske sporočamo, da ima Društvo obrtnikov namen prirediti koncem junija t. 1. obrtniški tabor na sv. Joštu. Prosimo in vabimo vse obrtnike, da se pripravijo za ta dan, da s svojo navzočnostjo povečajo in olepšajo to rokodelsko manifestacijo. Naprosili bomo najuglednejše zastopnike našega stanu, da podkrepimo naše težnje in zahteve, obenem p«, da se spoznamo in vzpodbudimo zn uspešen napredek naše organizacije. Natančen spored pošljemo vsem društvom naše Gorenjske po plakatih in po časopisju. Ze danes Vam kličemo „Združujmo obrtni stan"! Zdravljenje invalidov. Kraljevska banska uprava v Ljubljani poroča, da se bo tudi letos vršilo kopališko zdravljenje vojnih invalidov po načinu, ki je veljal že v prejšnjih letih. Pravico do brezplačnega kopališkega zdravljenja imajo samo osebni invalidi do vključno čina narednika. Navodila glede vlaganja prošenj in vse potrebne informacije dobe prizadeti invalidi pri občini ali pri Združenju invalidov v Kranju. PROSVETNIM DRUŠTVOM! Vsa društva, katera so nam prijavila, da so uredila vse potrebno za našo razstavo, obiščejo to nedeljo 9. maja odposlanci Prosvetnega odbora kakor ste to prijavili. Tista društva pa, katera se niso držala našega sklepa ali ki nas še niso obvestila, pa pozivamo in nrosimo, da prijavijo snov brez odlašanja do Binkošti in DA NAS POVABIJO NA OGLED, morda tndi med tednom. Zavedajte se, da bo imel odbor še mnogo dela z brošuro, ki jo bomo izdali na podlagi vaših poročil. Zato res hitite s pripravami in se nam tudi oglasite! Odbor DPO. KRIZE Nujna potreba, Ze lansko leto smo na tem mestu povdarjali, kako zelo potrebna bi bila ograja ob kanalu, kateri je tik ob cesti. Toda gg. pri občini, kakor to izgleda, se ne zdi potrebno, ker sami od tega nimajo koristi, če pa je treba položiti betonske cevi, da se tako izboljša pot do kakega odbornika, se. mora to nenadoma storiti. Seveda ograja ob kanalu je postranska stvar, ker je le za varnost in olep-šanje vasi. Morda pa na občini želijo, da bi se naredila v Krizah kakšna večja nesreča, da bi potem dnevno časopisje povedalo svetu, da je na Gorenjskem vas Križe, kjer so le pri volitvah gospodarska. Kot davkoplačevalci odločno zahtevamo, da se ograja ob kanalu naredi, in to ne čez 10 let ampak takoj. Narobe svet. Po vseh aktih stoji zapisano, da se naša občina imenuje: „Občina Križe s sedežem v Krizah." JNS-arji so pa leta 1933 sklenili takole: Občina naj obdrži svoje ime, samo sedež naj bo le v Dupljah, ker je tako bolj prikladno za gospoda župana in tudi njemu v gospodarsko korist. Danes šele vidimo kako je ta sklep g. Kuharju imponiral. Ob ponovni izvolitvi je g. župan Kuhar Ignacij misli, da bo sklep Janezov še vedno držal; pa se je pošteno ure-zal. Naša organizacija JRZ se je odločno postavila na to. da mora sedež občine priti v Križe. Jim t.n^ms^iiifch>»< Vi banska uprava poslala našemu županu odlok, da mora takoj »GOkENjEC« preseliti občinsko pisarno tja, kjer je sedež občine, to je v Križe. Razumljivo, da se župan Kuhar temu upiru z vso močjo — • >** . Ob času našega poročila se g. župan še ni Odločil. Morda mu bo treba celo poslati nov ofllok: samo tega mu bodo prinesli drugi možje. Svetovali bi še g. Kuharju, nuj se vendar obrne na pomoč na Pirkmay"iija ali Lončarja, saj sta mu baje obljubila ob času volitev vso pomoč; ker ti znajo voditi tam, kjer je narobe svet. Iskreno se zahvaljujem vsem svojim cenj. odjemalcem prijateljem in znancem, ker so me tekom prvega leta obstoja moje trgovine tako pridno obiskovali, mi zaupali ter pri meni kupovali. Kot začetnik žal nisem mogel vsakogar postreči, kakor bi ga rad. Potrudil in trudil se pa bom v bodoče1, da bom vsakogar vsestransko in popolnoma zadovoljil. Prijazno Vas pozdravlja: modna trgovina - klobuki KRHNJ, pri farni cerkvi fkerbec Matija: Šenčurski dogodki (Dalje) Po zaslišanju pozvanih prič so se čitale izjave onih prič, ki jih je zaslišal preiskovalni sodnik dr. Gradnik, končno pa še spričevala občin o glasu obtoženih. Na to je govoril državni tožilec Džadrov, ki je v svojem govoru posebno ostro napadal mene kot ,.najinteligentnejšega in najbolj zvitega". Iz vsega njegovega govora je bilo razvidno, da ima kaj dobra navodila iz Slovenije, morda celo iz Kranja. Sicer pa je državni tožilec Džadrov simpatičen mož, s katerim se je dalo na hodniku kar prijetno kramljati. On je pač moral vršiti svojo dolžnost. Med našim procesom so režimski krogi v Sloveniji organizirali poklonilno deputaeijo Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru. Belgrajski Srbi so to komentirali kot neko ost proti nam oziroma pristašem S. L. S. Najbolj so obsojali to, da se je te deputacije udeležilo tudi par duhovnikov iz Slovenije takrat, ko je stal pred državnim sodiščem na prangerju njih kolega. Saj lahko vsak organizira take poklonilne deputacije. toda da je bila ista prirejena ravno takrat, ko smo mi stali kot protidržavni elementi pred sodiščem v Belgradu. to je pa napravilo zelo čuden utis in so me od več strani začudeno izpraševali: „Kakšni pa sle Slovenci, da se priredi ta poklonilna deputacija ravno v času. ko ste vi pred sodiščem za zaščito države?"' Enajst dni je trajal naš proces. Rili so mučni in naporni dnevi. Z našim procesom uc mi Slovenci nismo kaj posebno postavili. Žalostno je bilo predvsem t >. da so v našem procesu nastopali Slovenci proti Slovencem, dočim še nikdar ni na kakem procesu nastopal Hrvat proti Hrvatu, ali Srb proti Srbu. Naš proces je podal žalostno sliko slovenskih razmer, da gre politično sovraštvo pri nekaterih tako daleč, da brat mori Slovenca brata... Drugo, kar mi je bilo mučno, je bilo to, da ni bilo v našem procesu nobenega laiškega inteli-genta. Pri vseh' političnih' procesih pred državnim sodiščem v Belgradu, pa naj bodo iz Hrvaške ali Srbije, so bili v glavnem zastopani izobraženci, pri takozvanem slovenskem procesu so bili obtoženci skoro sami kmetje in delavci, en akademik in en duhovnik. Neprijetno mi je bilo kot duhovniku romati po raznih zaporih in sedeti na zatožni klopi kot politični zločinec, toda še bolj težko pa bi mi bilo, ko bi bil moral gledati, da zapirajo le kmete, delavce in dijake. 2 z naslovi in letnicami na Upravo pod »KNJIGA" Sprejme se vajenec za fotografsko obrt Fotograf JUG- Kranj Jenko Alojzij dežnikar — Kranj Kdor zida hišo, sebi ali drugim mu zasteklim stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Prepričajte se - prihranili boste! Hlebš - Kranj V ponedeljek vsi samo v manufakturno tr- govino Logar & Kalan Kranj Vsled 40-leinega jubileja obstoja tvrdke smo cene vsej manufakturi znižali za 15% Moški štofi od Din 12— Za ženske obleke od Din 650 Poasor! Kdor zida hišo ali preureja stanovanje! Svetujem Vam, da se obrnete, če rabite in želite biti res dobro postreženi v pečarski stroki, na spodaj podpisano tvrdko. Štediinike vseh vrst in velikosti. Lončene peči, visoke krušne (kmečke) v vseh velikostih in barvah. Ploščice bele in barvaste za oblaganje štedilnikov, mesarij, kuhinj, kopalnic itd. Vse to dobavlja in •postavlja ter popravlja vsa v to stroko spadajoča dela najceneje in najsolidneje domača tvrdka ji Vinko pečarski mojster, Kranj, Mestni trg 18 MOTORJE znamke WANDERER, dvo-kolesa, šivalne stroje sve-tovnoznartlh nemških tovarn dobite najceneje pri znani tvrdki IVAN BITENC-KRANJ trgovina poleg gimnazije Blago solidno in poceni. Oglejte si brezobvezno našo zalogo. Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Mil an, v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.