GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
E/. A/V
nasa
mmcma
LETNIK 15
ŠTEVILKA 11
15. NOVEMBER 1976
Dosledni resoluciji in stabilizacijskim ukrepom
Poročilo o gospodarjenju v Elanu v preteklih devetih mesecih
Tri četrtine poslovnega leta je za nami. Ko ocenjujemo naše delo v teh devetih mesecih, lahko trdimo, da smo bili uspešni. Pri tem ocenjevanju ne smemo pozabiti, da smo po eni strani prisotni na slovenskem In jugoslovanskem gospodarskem prostoru, ki v letošnjem letu doživlja pomembne struktual-ne spremembe in ne nazadnje tudi sistemske spremembe, ki v nemajhni meri vplivajo tudi na naše gospodarjenje. V letošnjem aprilu je pričel veljati predpis, ki v znatni meri omogoča normalno poslovanje, razveseljivo je, da je v Jugoslaviji vpeljal in uveljavil tolikanj pričakovano in zaželeno finančno disciplino. Nekoliko manj imamo srečno roko pri izvajanju zakona o ugotavljanju dohodka po plačani realizaciji. Ta zakon je od svoje uveljavitve doživel niz sprememb, ki so, gledane z zornega kota celotne družbe, vsega združenega dela upravičene In utemeljene. S stališča jasnega prikazovanja rezultatov dela pa te spremembe niso sprejemljive, saj nas ponovno vodijo na pot žongliranja z razmerji in odstotki, mi pa hočemo in zahtevamo nedvoumno in jasno podobo rezultatov svojega dela. Nadalje, če želimo biti temeljiti ne smemo pozabiti, da je v septembru pričel veljati nov carinski zakon, ki je še kako pomemben za Elanovo hišo, v razpravi. In skoraj pred sprejetjem je tudi, z ustavo in zakonom o združenem delu usklajeni zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju. Kot uvozniki ln Izvozniki pa nismo samo poznani v svetovnih gospodarstvih, da delamo ln prodajamo smuči, čolne itd., smo tudi udeleženi v spletu gospodarskih in monetarnih gibanj v svetu, in vemo, da so ta Izredno živahna, delikatna in deležna naše nenehne skrbi in spremljanja. Vse to moramo Imeti pred očmi, ko ocenjujemo preteklo razdobje.
Naši proizvodni artikli so izrazito sezonskega značaja, to se odraža tudi v finančnih pokazateljih ln računovodskih rezultatih. Vendar kljub temu lahko trdimo, da je devetmesečni obračun dokaj verna slika kje smo ln obenem dokaj precizen kažipot, kje se bomo ustavili ob zaključku poslovnega leta. Predpogoj tej prognozi je seveda kvalitetno izpolnjevanje naših prolzvod-dnih programov v naslednjih treh
mesecih s spremljajočimi komercialnimi prijemi.
Naš letni načrt celotnega dohodka smo dosegli z 72,17 %, napram preteklemu letu pa je za 40,5 % višji. Dohodek, ki nam služi za pokrivanje obveznosti, ki jih Imamo po pogodbah, zakonskih predpisih, samoupravnih sporazumih in Izplačanih osebnih dohodkov Je za 33% višji kakor lani ob istem času, pri tem pa se je število zaposlenih zmanjšalo za več kakor 1 %.
Da smo zares dosledni resolucij-skim načelom o družbeno ekonomskem razvoju Slovenije za leto 1976, naj k že zapisanemu dodamo še to, da smo ustvarili za 96,9 % več deviznih prilivov kakor lani, da smo ob 40,5 °/o višjemu celotnemu dohodku in 33 % višjemu dohodku, osebne dohodke povečali za 18,9 % in stroške za 27,6 %.
Da bomo v poročanju popolni, moramo omeniti še področje prilivanja in odlivanja sredstev, ki smo
X.I1943
Čebiitanna
nam potrebna za nemoteno poslovanje.
Z dinarskimi prilivi na domačem tržišču nismo imeli težav, ker nam kupci doma v zakonskem roku plačujejo svoje obveznosti, tudi ml v predpisanem času plačujemo svoje obveznosti do upnikov, tako je stanje teh dveh postavk minimalno napram preteklim letom. Vreden večje pozornosti pa je naš pogled v strukturo virov, od kod nam sredstva za tolikšen zalogaj plasiranih sredstev v zalogah materialov, drobnega inventarja ln gotovih izdelkov. Tu bomo morali storiti še veliko naporov, da izboljšamo strukturo virov sredstev, pokazatelj, da imamo od vseh razpoložljivih virov sredstev 37,75 % tujih, in to kratkoročnih sredstev, ki niso poceni, nas mora voditi v akcijo za formiranje kvalitetnejših sredstev.
Ker v poslovnih odnosih s tujino ne uporabljamo veljavnega predpisa o zagotavljanju plačil, je saldo terjatev do tujih kupcev precej višji kakor na domačem trgu, vendar so tu objektivni vzroki, različna obdelava posameznih tržišč, pa tudi zakonska toleranca, da evropski kupci lahko normalno izpolnijo svoje
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nova samoupravna organiziranost
Predlog nove organizacijske oblike
OZD ELAN je izdelan
Kolegij je na seji 26.10. zavzel dokončno stališče do predloga organizacijske sheme OZD Elan, ki jo je pripravila komisija.
Komisija v sestavi Koder, Jamšek, Vrečko, Pintar, Petriček, je na osnovi obstoječega stanja poskušala najti ustrezajočo organizacijsko formo, ki bi bila najbližja obstoječemu stanju in bodočim potrebam OZD ELAN-a.
Predlog nove organizacijske oblike smo oblikovali iz:
1. vidika razvoja celotne OZD ELAN
2. vidika razvoja posamezne dejavnosti
3. vidika možnosti aktiviranja nove še neobstoječe dejavnosti.
Organizacijski predlog izpolnjuje zahteve zakona o združenem delu, samoupravna organiziranost pa je smiselna tudi glede maksimalne koristnosti za OZD, odnosno TOZD, gledano iz stroškovnega stališča. Ob primerjanju različnih aktualnih organizacijskih oblik, se je komisija odločila za relativno novo (v Jugoslaviji) organizacijsko obliko, tako imenovano obliko matrične povezanosti. Ta organizacijska oblika sloni na principu teamskega dela in povezovanja med posameznimi TOZD-i, odnosno organizacijskimi funkcijami. Določajo se nivoji, na katerih prihaja do povezovanja, odnosno prepletanja. Da bi se pa preprečila dvojnost, se mora jasno razmejiti odgovornost posameznih služb, nasproti TOZD-a, odnosno funkcije, v okviru katere se nahajajo. Ta nova matrična organizacijska oblika bi
morala omogočiti večjo elastičnost dela v sami OZD ELAN in to na področju tehnologije kot tudi na področju izpolnjevanja zahtev tržišča. Matrična organizacijska struktura združuje prednosti produktne organizacijske strukture in predno-
(Nadaljevanje na 2. strani)
UREDNIŠKI ODBOR: ing. Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk. Kranj
Dosledni resoluciji...
(Nadaljevanje s 1. strani)
obveznosti v 90 dneh, čezoceanski pa v 150 dneh. Dosti več težav Imamo z zagotavljanjem potrebnih deviznih sredstev za potrebe uvoza surovin, ki je v neposredni zvezi z Izvoznimi prilivi. Letos namreč velja na tem področju sistem, ki uvoz veže na izvoz. Res je, da smo izvoz močno povečali, vendar nam sezonski značaj naših proizvodov in zato potrebnih surovin onemogočata, da bi ujeli nestvarno postavljena razmerja. To problematiko smo posredovali in obrazložili na več, za to pristojnih mestih, vendar doslej brezuspešno. No, navzlic temu lahko zapišemo, da nam je doslej še vedno uspelo zadovoljiti potrebam naše proizvodnje.
Investicijska potrošnja je pomemben pokazatelj, kako sposobno je določeno gospodarstvo. Vse je v prvem četrtletju kazalo, da bomo na tem področju doživeli popolno mrtvilo — zastoj, je slika sedaj povsem drugačna. Normalno realiziramo sprejeti investicijski načrt za letošnje leto, za kar trošimo poleg odobrenih kreditov, tudi amortizacijska sredstva, ki so letos skoraj še enkrat tolikšna kakor lani. Zaključili smo investicijski program, ki je bil postavljen s sanacijskim programom v letu 75, sedaj pa pričenjamo z novo večjo investicijo — podaljšek proizvodne hale dejavnosti plastike, ki nas bo po predraču, nih veljala ca 6.200.000.— din.
V	skrbi za čimboljše uspehe gospodarjenja pa nismo pozabili tudi na družbeni standard. Zanj smo namenili nekaj sredstev, da bi popestrili možnost Izbire letovanja in oddiha. Te dni bomo prevzeli ključe
od počitniških stanovanj v Cervar-ju pri Poreču, za IMV-jeve prikolil ce, ki jih bomo razmestili nizdol ob Jadranu, prevzeli pa v decembru ali januarju, smo že vplačali sredstva, v reševanju je tudi dom na Voglu.
Ne bi bilo to poročilo popolno, če ne omenimo tudi osebnih dohodkov, saj so pomembna kategorija, pa pustimo kategorijo dohodka, ampak kot kategorijo, ki je naša pravica iz dela, če je to delo vestno ln dobro opravljeno. Problematika osebnih dohodkov je stalno v ospredju, sedaj na tej problematiki dela posebna komisija. Želimo pa tudi doseči moramo, da bo nagrajevanje pravičnejše, delež osebne udeležbe mora biti odvisen od opravljenega dela, temeljno vodilo pa stvarni rezultat poslovanja.
V	preteklih devetih mesecih smo tudi na tem področju dosegli napredek, tud[ samoupravni sporazum, ki to materijo obravnava In v katerega je vključeno tudi naše podjetje, smo spoštovali.
Naj razmišljanje In ocenjevanje o tričetrletnem delu sklenemo takole:
— Nesporno Je, da smo z rezultati svojega dela v pretekli poslovni dobi lahko zadovoljni;
— človek, še bolj pa človek—gospodar, pa ne sme nikar biti zadovoljen, ampak mora vedno znova In znova iskati še boljše rešitve, ki mu prinašajo nove uspehe;
— rezultati našega dela, ki so pred nami in tiste, ki Jih še pro-gnoziramo do konca letošnjega leta nam bodo služili kot fundament za prihodnje odločitve, za slgumej-ši prihodnjik, čas, ki pride!
Pavle Koder
Nova samoupravna organiziranost
(Nadaljevanje s 1. strani)
sti funkcijske organizacijske strukture, je pa vsekakor učinkovitejša od obeh.
Poleg teamskega dela je za matrično strukturo značilna dvojna odgovornost. To se pravi, da posameznik, odnosno posamezna služba, dobiva naloge in naročila iz dveh izhodišč, ravno tako pa mora ta služba
ki z dvojno odgovornostjo vsekakor nastopajo, je pomembna natančna delitev področij odgovornosti. Enostavno se to da prikazati z besedami — »kaj«, »kdaj«, »kako«. Konkretno ima TOZD večji vpliv na »kaj«, v nadaljevanju se bo delalo in »kdaj« se bo delalo, odnosno do katerega roka, strokovna služba pa predvsem »kako« se bo delalo. To-
PREDLDG SHOaSCNE SAMOUPRAVNE ORGANIZACIJSKE SHEME
TOZD
Smučarija
OZD ELAN
TOZD
Telovadno
orodje
Pbstika
TOZD
Inštitut
TOZD
TOZD
Trgovina
SKUPNOST
Skupnih
služb
ne službe, s posameznimi TOZD-i različna.
Pomembno je, da se po matrični organizacijski obliki odločitve sprejemajo na nižjem nivoju, s pomočjo dela teama in hitro ter zadosti kvalitetno.
Predlog za bodočo samoupravno organizacijsko shemo je tak, da organizacijo OZD ELAN sestavlja pet TOZD-ov in dve skupnosti. TOZD-i so naslednji: SMUČARIJA, Telovad-
no orodje, PLASTIKA, INSTITUT, TRGOVINA. Skupnosti sta dve: SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB in SKUPNOST SPREMLJAJOČIH SLUŽB. Predlog kolegija bo obravnavala komisija za samoupravno organiziranost OZD ELAN. Na osno-
vi	njenega stališča bo sprožen postopek, ki je predviden po naših določilih za spremembo, odnosno osvajanje nove organizacijske oblike.
mag. Peter Petriček
elfkn
Članstvo ZK v občini Radovljica
portičati obem izhodiščem o realizaciji in celotni problematiki. Izredno pomembna je pri tem razmejitev, ki se sprejema iz enega izhodišča in kakšne informacije se v to izhodišče vračajo. Da se zmanjšajo problemi,
rej za, pravilnost, strokovnega dela.
V	matrični organizacijski obliki •se ne: da za vse službe in za Vse TOZD-e narediti enaka ekzSktna delitev na enakem nivoju. Vsled tega je matrična povezanost za posamez-
Naloge Zveze komunistov pri krepitvi razredno socialne strukture članstva v osnovnih organizacijah ZK radovljiške občine, je bila osrednja točka dnevnega reda 14. zasedanja občinske konference ZK, 28. septembra.
Iz gradiva, ki ga je za obravnavo tega pomembnega vprašanja pripravila kadrovska komisija pri OK ZKS je razvidno, da so v radovljiški občini zlasti po 10. kongresu ZKJ in 7. kongresu ZKS, od leta 1974 naprej razumeli to nalogo kot stalno politično akcijo. To se je odražalo na povečevanje števila novih članov, v ugodnejši razredno socialni strukturi kot tudi na povečanje števila novih osnovnih organizacij in svatov ZK v TOZD in KS. Čeprav se ne more trditi, da so bile vse OO ZK enako prizadevne v obnavljanju svojih vrst, kar je razumljivo spričo različnih pogojev v katerih delujejo, je bil v celoti storjen velik korak naprej. Posebno velja to za OO ZK v OZD in TOZD, kjer so kadrovske možnosti veliko ugodnejše kot pa v takoime-novanih terenskih organizacijah v KS, kjer prevladujejo v glavnem gospodinje in upokojenci. Domala vsa sredinjeolska in študentovska mladina pa je vključena v mladinske, oziroma partijske organizacije v svojih šolah.
Po evidenci kadrovske komisije je bilo od 1974 do septembra 1976 sprejetih v ZK na območju občine 510 novih članov. Porast članstva je bil razmeroma izenačen, kar kaže podatek, da se je v 1974. letu povečalo za 11,7, v 1975. letu za 11,8 in
v	devetih mesecih 1976. leta za 10,5 odstotkov. Od celotne sestave komunistov v občini, ki šteje 1.459 članov je 427 ali 29,2% žena, kar je za 0,5 % pod republiškim poprečjem. Slabše razmerje je v sestavi mladih izpod 27 let starosti, čeprav jih je bilo v zadnjih dveh letih sprejetih v ZK 306. Njihov delež v celotni sestavi članstva znaša le 17,5% ali 10% izpod republiškega poprečja. Vzrok za tako nizek odstotek mladih je v njihovem nenehnem odhajanju na višje šole, v JLA in podjetja v drugih ob-č;nah. Ugodnejše razmerje beležijo po zastopanosti neposrednih proizvajalcev, ki s 544 člani predstavljajo 37,2 % celotne sestave ZK v občini. Navzlic temu pa še vedno nimajo vse OO ZK v TOZD in OZD zagotovljene delavske večine.
Najmanjši napori so bili vloženi v pridobivanju članov iz vrst kmetijskega prebivalstva, ki je resda tudi sicer najmanj številno v odnosu na ostale aktivne občane. Pravih kmetijskih proizvajalcev je v ZK le 10, kar pa je le preskromen delež, če se upošteva izjemna aktivnost kmetov med NOB pa tudi po osvoboditvi.
V	dvoletnem obdobju je v občini prenehalo članstvo ZK 24 članom, kar je pri takšni množičnosti po oceni kadrovske komisije normalna pojava.
Tudi organizacijska sestava ZK v občini je razmeroma ugodna, čeprav bodo v prihodnje morali doslednejše izvajati zastavljeno politično akcijo na tem področju. Od 20 krajevnih skupnosti imajo doslej svoje OO ZK le v šestnajstih. Na območju KS Radovljica, kjer deluje tudi svet ZK imajo tri, na Bledu štiri in v Boh. Bistrici dve OO ZK, skupaj torej v vseh KS 22, OO ZK. Na ustanovitev svojih OO ZK se pripravljajo še v KS Lancovo, Kropa, Srednja Dobrava in Kamna gorica. Največ, 44 osnovnih organizacij ZK imajo v TOZD in OZD, priprave za ustanovitev pa potekajo še v 17 TOZD, ikjer imajo pogoje za ustanovitev lastnih OO ZK.
Člani občinske konference so se ob kritičnem pretresanju navedenih podatkov zavzeli predvsem za načrtno krepitev vrst Zveze komunistov in za doslednejšo politiko sprejemanja delavcev, žena in kmetov. Karieristi in vse, ki si od članstva v ZK obetajo kakršnekoli osebne privilegije seveda ne bodo sprejemali v ZK. Vslod tega bodo zaostrili pogoje sprejemanja upoštevajoč že ustaljena merila, ki jih določa statut ZKS.
Vrata ZK pa bodo tudi v prihodnje na stežaj odprta vsem, ki so se pripravljeni vselej in povsod boriti za njen program in pri uresničevanju ciljev naše samoupravne socialistične družbe.	R.	J.
»Blizzard« pravi, da so kompakt smuči krajše smuči s stabilnostjo in udobnostjo normalnih daljših smuči; stranski loki so prirejeni večjim obremenitvam na enoto dolžine. Konice in repi so enako ela-stačni.
Blizzard je prodal v sezoni 75/76 okrog '350.000 patov, kar je poveča hje 13 %. Za sezono 76/77 pa predvideva nadaljni porast 15—20 %.
Sprejem samoupravnih sporazumov
DS TOZD Športni rekviziti, svet TOZD inštitut in svet DS skupnih služb ter DS OZD Elan so v oktobru na svojih sejah obravnavali in sprejeli naslednje samoupravne sporazume:
V	galerijskih prostorih Sivčeve hiše v starem delu Radovljice so v petek, 8. oktobra ob 18. uri svečano odprli razstavo slik in plastik likovnikov iz Brusa v SR Srbiji. Razstava sodi v okvir večletnega sodelovanja med obema občinama s katero so kulturni delavci iz Brusa prikazali del svoje bogate ustvarjalnosti in tako prispevali svoj delež h krepitvi bratskih vezi med občani obeh občin. V Brusu je našlo med zadnjo vojno gostoljubno zatočišče okoli 50 družin, ki jih je nacistični okupa-
Priprave jugoslovanskih alpskih smučarjev — ožjega kroga najboljših — potekajo prvič po programu. Trener Vogrinec in Križaj sta s povečano pozornostjo jugoslovanski reprezentanci, ki jo ELAN izkazuje z novo razvitimi smučmi, ki so jih prvo dali njim v preizkus, kot tudi s pomočjo, ki jo dajemo v obliki navzočnosti našega servisnega delavca tov. Gašperšiča, nadvse zadovoljna. Tekmovalci, ki so v preteklosti tekmovali na tujih smučeh (Koželj A.), so po lastni ugotovitvi in trenerjevi trditvi postali »hitrejši« z našimi smučmi. Za novo razvite smuči — prototipe, je v reprezentanci tako zanimanje, da na vse načine »pritiskajo« na Inštitut, da vsakemu od njih čimprej zagotovimo te smuči.
—	Pristop k SIS za varstvo pred požari,
— Pristop k zavarovalni skupnosti Slovenije »Triglav«,
— O skupnem reševanju nekaterih stanovanjskih vprašanj v občini Jesenice,
— Pristop h komunalni interesni skupnosti občine Radovljica,
— Dogovor o pristopu k izdelavi zazidalnega načrta Poddobrava in njegovi realizaciji,
— O združevanju sredstev za izgradnjo smučarskega centra Kobla.
tor pregnal iz radovljiške občine, zato jih toliko bolj družijo spomini na to težko obdobje.
V	Radovljici so se s svojimi deli predstavili Radomir Milanovič-Ram, Milorad Popovič-Lola, Predrag Sara-r.ovič-Šaran in Svetomir Vesič-Ve-ske. Vsi so člani razstavnega salona Doma sindikatov v Kruševcu in dobitniki vsakoletnih nagrad, zato so njihove stvaritve zares vredne ogleda.
Razstava je bila na ogled do 22. oktobra.	JR
Glede angažiranja Gašperšiča pa so vsi reprezentantje navdušeni, saj Križaj pravi: »Gašperšič nam je vsem mlajšim tekmovalcem bil vedno za vzgled pri pripravi smuči. On me je prvi v reprezentanci učil, kako se pripravijo smuči. Ko sva lansko sezono bila še konkurenta in sva skupaj tekmovala, mi je za tekmo na Colle Isarcu, (kjer sem od 150 najboljših tekmovalcev dosegel
7.	mesto) zvečer še posebej pripravil smuči. Te njegove športne geste ne bom nikoli pozabil. Prepričan sem, da nam bo sedaj kot ELANOV serviser še veliko več pomagal pri pripravi smuči.« Ce naš Bojan tako pravi, bo že držalo, upamo, da se bo to vse skupaj poznalo tudi na rezultatih reprezentantov v letošnji sezoni.
Štipendiranje
Upravni odbor je na svoji 12. seji obravnaval prošnje za štipendiranje.
Bilo je 11 razpisanih štipendij:
— 2 na strojni fakulteti
— 3 na ekonomski fakulteti
— 1 na fakulteti za arhitekturo
— 1 na pravni fakulteti
— na filozofski fakulteti — smer germanistika
— 1 na srednji šoli kemijske smeri
— 2 na srednji ekonomski šoli
Prijavilo se je 7 dijakov oziroma študentov. Štipendiranje je bi-
lo	odobreno naslednjim kandidatom:
1. Debeljak Ireni — I. letnik ekonomske fakultete — poslovna smer
2. Mali Tatjani — I. letnik ekonomske fakultete — finančna smer
3. Mrak Branku — I. letnik fakultete za arhitekturo
4. Perko Marjanci — I. letnik ekonom. srednje šole
5. Pristavec Slavici — I. letnik ekon. srednje šole
Štipendisti bodo prejemali kadrovske štipendije iz sredstev namenjenih za izobraževanje OZD Elan. Glede na to, da smo podpisniki Družbenega dogovora o štipendiranju v občini Radovljica, so štipendije v višini, ki jih ista določa. Učenci in študenti so štipendirani tako, da so za dosežene uspehe v šoli nagrajeni, kakor tudi za hiter in učinkovit študij posebej vzpodbujeni. V ta namen je bila sprejeta enotna lestvica točkovnih vrednosti:
— za učence srednjih šol
točk
z zadostnim uspehom	350
z dobrim uspehom	400
s prav dobrim uspehom	450
z odličnim uspehom	500
—	za študente s povprečno oceno
točk
6.0— 6,5	450
6.6— 7,2	500
73— 7,9	570
8.0— 8,6	650
8.7— 9,3	750
9,4—10,0	850
Vrednost točke je za letošnje leto oziroma šolsko leto 1976/77 določena v višini 1,56 din.
Študentom, ki opravijo vse obveznosti iz prejšnjega šolskega leta do konca decembra naslednjega šolskega leta se štipendija poviša
1
za 100 točk, če pa opravi te obveznosti do konca septembra istega šolskega leta, pa za 250 točk.
Ob prehodu iz srednje na visoko stopnjo se upošteva uspeh zaključnega razreda in zrelostnega izpita nj» srednji stopnji, točkovno pa se vieunou po lestvici za študente.
Ker kadrovske štipendije ne rešujejo vprašanja izenačeniih materialnih možnosti je uvedena posebna oblika družbene intervencije tako imenovane razlike iz združenih sredstev — solidarnostni sklad. Torej so kadrovski štipendisti, glede na njihov materialni položaj dele-ni iz dveh virov — od OZD in dodatka občine.
Te razlike gredo učoncem in študentom, kadrovskim štipendistom, v višini do življenjskih stroškov, zmanjšani za najnižjo kadrovsko štipendijo.
Štipendijska razmerja bomo sklenili s pogodbami, kjer se bodo upoštevali medsebojne obveznosti in pravice:
— obveznosti štipendista do šolanja ali študija
— obveznosti štipendista do štipenditorja — delovna praksa — naloge s področja bodočega dela
— določila v višini štipendije in čas, ko mora štipendist šolanje končati
— obveznost štipenditorja ali se po končanem šolanju zaposli v OZD aili ne in
— obveznost povrnitve štipendije če ne izpolni pogodbenih obveznosti.
Nadalje je upravni odbor sprejel sklep, da bo kadrovska služba na skupnosti za zaposlovanje skušala pridobiti štipendiste iz združenih sredstev občine in sicer štipendiste strojne in pravne fakultete.
Obiski
28. oktobra sta nas obiskala gosta, novinarja iz Romunije. V spremstvu predstavnika »Dnevnika« tov. Jarca sta se nam predstavila:
CIOCLEI IOM — urednik romunskega časopisa »Pot socializma« iz mesta Deva in
ONOIU VIRGIL — fotoreporter pri istem časopisu. Seznanili smo jih z razvojem Elana in z našim notranjim življenjem in jima pokazali proizvodnjo smuči in čolnov. Gosta sta bila z obiskom zelo zadovoljna. Iskreno pozdravljata vse delavce naše organizacije združenega dela z željo za še nadaljnje delovne uspehe.
Firma »Marker« je organizirala v Elanu seminar za trgovce O novostih smučarske okove
Radovljica — Brus
Kulturno sodelovanje med prijateljskima občinama Brus in Radovljica
Predstavniki »Avtocomerca« se zanimajo za prodajo čolnov
IMove smuči za naše najboljše tekmovalce
naša pravica
NE DAMO SE PREŠTEVATI
Obisk iz St. Janža na Koroškem
se koncem oktobra zglasili predstavniki — športni funkcionarji iz razgibanega Št. Janfa pri nas v
Elanu.
javno razobešeni tudi slovenski napisi. S tem obiskom bomo še poglobili sodelovanje. Naša pomoč bo v bodoče še obsetnejša, posebno pri
Ze v lanski številki »Naše smučine« smo pisali o koroških Slovencih in njihovi aktivnosti v smučanju. Objavili smo poročilo o smučarskih tekmovanjih v Smtjanških Rutah. To svojo aktivnost pa naši rojaki še povečujejo. Prav zato so
Ze do zdaj smo jim v manjši obliki pomagali z našo opremo pri tekmovanjih. S tem ne samo, da smo jim vzpodbudili zanimanje za našo firmo, temveč in predvsem smo jih podprli v nacionalnem ponosu, saj so na tekmovališčih bili
Na gornji sliki so:
— Hanzi Weiss, predsednik Slovenske prosvetne zveze,
— dr. Tomi Partl, advokat, predsednik smučarskega društva St. Janž,
— Erik Ožnik, direktor slovenske osnovne Sole v Selah in organizator smučarskih tekmovanj,
— Hanzi Gabrijel, podpredsednik smučarskega kluba St. Janž,
— Mošlc Vili, smučarski sodnik (vsi z ženami),
— Stefi Mali, rožanska prvakinja in smučarska učiteljica,
— Mohorč Franci, član smučarskega kluba St. Janž,
— Elanovi predstavniki
organizaciji februarskega tekmovanja v Rutah z mednarodno udelet-bo, kamor bodo poleg drugih vrhunskih smučarjev povabili tudi najboljše slovenske tekmovalce in seveda tudi tekmovalce iz smučarskega kluba SSD Elan.
Ob tem obisku pa »o se naši rojaki hoteli tudi seznaniti s firmo Elan, ki v svetovnem merilu mnogo pomeni, posebno še za to, ker je to slovenska firma, ki enakopravno stopa v korak z največjimi avstrijskimi znamkami smuči kot s>3 Fischer, Kneisel, Atomic in druge.
Seznanjeni so bili z zgodovino in razvojem Elana ter z uspehi in tel-
kočami, ki nas spremljajo. Ogledali so si tudi nekatere proizvodne obrate in trgovino.
Naša skupna ugotovitev ob tem obisku je bila, da smo Slovenci preživeli v svoji zgodovini nešteto pritiskov od zunaj, vendar smo vzdrža-
li	kot majhen narod ubraniti svojo nacionalnost, svojo kulturo, svoje šege in navade. To pa bomo tudi v bodoče samo pod pogojem, da bomo še bolj enotni in si pri tem drug drugemu pomagali. Te pomoči pa so prav zdaj naši zavedni koroški Slovenci najbolj potrebni, v času, ko jim bolj kot kdajkoli grozi germanizacija.
Zaključni račun federacije za leto 1975
Skupščina SFRJ je prejšnji mesec sprejela zaključni račun proračuna federacije za leto 1975.
Dohodki:
takse	112.949.702,26
carine, davščine	15.827.994.683,05
posebni zvezni predpisi	5.783.235.487,53
dohodki zveznih organov	960.777.827^82
prispevki republik	26.474.000'000,00
povečanje temeljnega prometnega davka	1.227.197.541,00
posebne carinske davščine	9.558.125.747,23
SKUPAJ:
59.944.230.988,89
Izdatki:
delo zveznih organov	3.225.827.188,17	5,4 %
vojska	28.465.223.236,07	47,5 %
sredstva manj razvitim republikam	4.311.000.000,00	7,2 %
namenska dopolnilna sredstva	8.611.349.675,66	14,4 %
dejavnost družbenopolitičnih organizacij	159.531.220,00	0,3%
negospodarske investicije	554.682.740,00	0,9%
obveznosti iz prejšnjih let	974.862.581,95	1,6 %
stalne proračunske rezerve federaciji	220.000.000,00	0,3 %
proračunska rezerva	308.122.940,65	0,5 %
SDK	90.000.000,00	0,2%
spodbujanje trgovanja s tujino	9.743.000.000,00	16,2 %
intervencije v kmetijstvu	3.280.631.406,39	5,5%
59.944.230.988,89	100,0	%
Sindikalisti iz ZON - naši gostje
Na obisku so bili slušatelji Sindikalne šole DGB »HEIMVOLKS-HOCHSCHULE JAGEREI HUSTED
iz ZR Nemčije kot gostje Republiškega sveta zveze Sindikatov Slovenije. V zvezi z dogovorom z veleposlaništvom SFRJ v Bonnu je letos to že druga taka skupina prišla v Slovenijo, z namenom, da prouči Samoupravni sistem in delo sindikatov pri nas.
Gostje so po ogledu nekaterih proizvodnih obratov imeli razgovor z našimi predstavniki. Postavljali so zelo zanimiva vprašanja. Na zaključku so ugotovili, da so bili zelo dobro informirani posebno o našem samoupravnem sistemu, da pa ga še ne razumejo popolnoma, vendar jim bo to povod da bodo doma o tem naprej razmišljali in razglabljali.
Dopisujte v »Naša smučina«
Občni zbor SSD Elan bo 19. novembra 1976
Po treh letih dela dosedanjega tudi od drugih prebivalcev iz Be-
odbora, bodo v programu občnega zbora tudi volitve novega vodstva.
V petek, 19. 11. ob 15.00 pričakujemo v sejni sobi številen obisk, ne samo vseh članov sekcij Sindikalnega Športnega društva, temveč tudi vse ostale ljubitelje športa in rekreacije, kajti telesno kulturo je potrebno resnično pribliiati delavcem — proizvajalcem. To je vsem tistim, ki aktivni odmor najbolj potrebujejo.
Zaradi vedno večjega zanimanja in potrebe po rekreativni dejavnosti v OZD bo treba pričeti z načrtovanjem delovnih mest za organizatorje rekreatorjev v OZD. Prav to bo ena od osnovnih nalog novega odbora. OZD ELAN ima pri tem dosti idealne pogoje:
— souporaba nove telovadnice v osnovni šoli v Begunjah,
— Športni smučarski in trim center v Krpinu,
— Vodnosmučarski center v Mostah,
— brodarstvo na Blejskem jezeru,
— planinarstvo itd.
Za souporabo telovadnice v šoli v Begunjah smo se dogovorili s predstavniki športnega društva »Partizan« in vodstvom šole za dva dneva (torek in četrtek) v popoldanskem času (glej razpored), zanimiva je tudi zasedba telovadnice vse dni v tednu, razen ob nedeljah
gunj in okolice (glej pregled).
Kot rečeno, vsi bomo prišli 19. 11. 1976 na občni zbor sindikalnega športnega društva Elan, za katerega se predlaga naslednji dnevni red:
Cepljenje
naj bi se udeležil vsak član naše delovne skupnosti.
Letošnje cepljenje je posebej pomembno zaradi tega, ker je ugotovljena nevarnost epidemije gripe z virusom, ki povzroča težjo obliko gripe, kar bi glede na našo slabo odpornost, lahko imelo resne posledice. Te posledice so lahko težje zdravstvene okvare, ki jih gripa
ELI\N
pusti posameznikom, prav tako pa bi večja epidemija povzročila v delovni organizaciji večjo bolniško odsotnost in s tem neizpolnitev delovnih obvez, kar bi prizadelo delovno skupnost kot celoto in tudi posameznika.
Poročilo predsednika, blagajnika in nadzornega odbora
— Razprava,
— Volitev novega odbora
— Sprejem kriterijev za dodeljevanje sredstev posameznim sekcijam
— Razno
Na občni zbor bodo vabljeni tudi predstavniki podjetja, samoupravnih organov, VSK Elan, TVD Partizan iz Begunj, občinskega sindikalnega sveta in drugi.
proti gripi
Da bi se temu izognili, bi se morali cepiti v čim večjem številu. Sele, če bi se cepilo 80 % delavcev, bi bila zaščita 50 do 80 °/o. Pri tem pa je uspeh strokovno zagotovljen.
Tudi Svetovna zdravstvena organizacija je v tem letu posebej priporočila cepljenje kot tudi Zdravstveni domovi občine Jesenice in Radovljica.
Cepili se bomo z mrtvim cepivom, ki ob cepljenju ne povzroča prav nobene reakcije in je zato vsak strah in neudeležba zaradi tega nesmiselna. V primerih akutnih obolenj, če bi bilo cepljenje škodljivo, bo odločala zdravnica. Cepili se bomo dvakrat in to v presledku enega meseca.
ZAVARUJMO SVOJE ZDRAVJE IN ZDRAVJE DRUGIH TER PREPREČIMO VEČJO BOLNIŠKO ODSOTNOST S TEM, DA SE VSI UDELEŽIMO CEPLJENJA PROTI GRIPI!
Zelo uspešno izvedena gasilska nočna vaja v sedlarskem oddelku
Športno srečanje gasilcev Elanu z gasilci BPT Tržič
... zato že gradimo podaljšek že obstoječe proizvodne hale
Letos so bili gostitelji Tržičani. Za dodatne discipline so določili rokomet moški in streljanje ženske.
V lanskem letu smo se domenili z gasilci BPT Tržič za vsakoletno športno srečanje.
Določili smo pet fiksnih disciplin, dve pa določi vsako leto prireditelj.
Prvo srečanje v lanskem letu smo organizirali mi. Zmagali smo z rezultatom 3 : 2.
Po končanem tekmovanju smo imeli skromno zakusko. V prijetnem vzdušju smo izmenjavali izkušnje, na koncu si zaželeli srečno na svidenje v prihodnjem letu v Elanu.
Intenzivna proizvodnja plast, čolnov ne more zadostiti potreb na tržišču
Dvoboj je trajal polnih sedem ur in vse do zadnjega se ni vedelo, kdo bo zmagovalec.
V balinanju, ki ni bilo po tekmovalnih pravilih, so slavili domačini z rezultatom 4 : 3.
V tem dvoboju so se zlasti odlikovale naše članice v postavi: Gomboc Lidija, Kapus Stanka in Jesenšek Vera, ki so v kegljanju in streljanju z MK puško prepričljivo premagale nasprotnice.
Domači so nas v istih disciplinah premagali s tesnim rezultatom, v rokometu pa celo s 26 : 8.
Oddolžili smo se jim v šahu z zmago 4'A : 1 Vi.
Podelitev »zlata« tekmovalcem
vsamjt*
Zanimivo
ŠPORT (Ziirich), 1976/109
Klammer in Russi sodelujeta v tekmovanju športnih super zvezd, ki ga organizira neka amerišlka televizijska družba in je v ZDA zelo popularno. Tekmovanje obsega veslanje, plavanje, tenis, dviganje uteži, bowling, tek na 800 m, kolesarstvo, baseball in tek čez zapreke (ograje, jarke, betonske cevi ipd.). Na tekmovanju sodelujejo tudi zelo popularni ameriški profesionalni športniki (hokejisti, košarkaši, boksarji, nogometaši ipd.).
Na predtekmovanju je Klammer zasedel 2., Russi pa 3. mesto; nagrade so znašale 40.000 dolarjev.
Russi pravi, da si 'je s tem tekmovanjem pridobil mnogo večjo popularnost kot katerikoli tekmovalec za smučarski svetovni pokal.
Nove knjige v elanovi knjitnici:
Hommel, G.: Handbuch der ge-fdhrlichett Giiter.
DIN Normen und Norm-entwiirfe 1975.
Sporthallen. Hallen fiir Turnen und Spiele, Veranstallungshallen, Leichtathleitih-Hallen, Tennishallen, Reithallen, Eis Sporthallen.
Zbornik predavanja sa seminara vizualne komunikacije, Zagreb, 15. do 19. 9. 1975.
Inventivna dejavnost v zdrulenem delu.
ljubljanska banka 1976-80
Obdobje	izvoz	uvoz
I- — VII./76	48,6	mili j. dol.	68,6	milij.	dol.
I. —VII./75	39,6	milij.	dol.	78,2	milij.	dol.
Da bom o svojem poročanju o načrtu Ljubljanske banke popoln, moram dodati, da v sporazumu dajemo potrebno mesto tudi stanovanjski in komunalni graditvi, zanj se bodo namenila najmanj 10 % sredstva od hranilnih vlog in tekočih računov in 2% od stanja sredstev na vpogled.
Prav gotovo želimo čimbolj uspešno delo naše banke v prihodnjem srednjeročnem obdobju, še posebej, ko ravno sedaj prehajamo na novo ustavno in samoupravno organiziranje te denarne institucije.
Njena temeljna celica bodo interne banke, ki bodo povezane v temeljne banke, le-te pa v združeno banko.
Pavel Koder
Gasilci Elana v Avstriji in Češkoslovaški
Kaj načrtuje za razdobje petih let
Naši gasilci na »Hradčanih« v Pragi
Gasilci Elana smo v dneh 14. do 17. 10. v organizaciji potovalne agencije Alpetour bili na strokovni ekskurziji v Avstriji in Češki.
V	Linz smo prispeli v zgodnjih jutranjih urah in obiskali tovarno gasilske opreme in gasilskih črpalk Rosenbauer. Sprejeti smo bili prisrčno. Ogledali smo si proizvodnjo in razstavo te znane firme.
Priključno smo imeli strokovni posvet, nato pa smo bili povabljeni na zajtrk v njihov obrat družbene prehrane.
Ogledali smo si tudi mesto, nato pa se odpeljali proti avstrijsko-če-ški meji. Težav na carini ni bilo.
Po večurni vožnji preko pokrajin in mest po Češkoslovaški, smo v popoldanskem času prispeli v Prago.
Naslednji dan dopoldne je minil v ogledu mesta in nakupu spominčkov. Na svoj račun so prišli zbiratelji značk, saj so tam zelo poceni.
Po kosilu smo se odpeljali proti Avstriji.
Kljub izredno slabemu vremenu smo ogledali Schonbrunn, katedralo Sv. Stefana ter še druge znamenitosti mesta.
Domov smo se vračali preko avstrijske-Štajerske in Koroške. Vzdušje je bilo prijetno, nagajal nam je dež, ki pa gasilcem ne pride do živega. Z izletom smo bili zadovoljni.
... in ogledu »Schonbruna« na Dunaju
dohodkov na hranilne knjižice, v pripravi pa je tudi nov način: Tekoči računi.
Ko taiko zaključujem pregled vsebine samoupravnega sporazuma o načrtovanju razvoja in usmeritve Ljubljanske banke za obdobje 1976—80, želim prav posebno naglasiti tisti del, ki govori o združevanju sredstev v tiste sfere proizvodnje in namene, da se odstranijo — odpravijo neskladja v materialni proizvodnji. To se mi zdi izredno pomembno z vidika naše zunanje trgovine. Stanje, kakršno je letos, ko vežemo uvoz na izvoz, je nevzdržno, vemo, da je bilo to potrebno, vendar se stvar izrojeva in gremo v skrajnost, ko smo prepričani, da lahko uvaža tisti, ki izvaža ne glede na smotrnost.
Lop primer nam je naše turistično gospodarstvo. Od njega in njegovih deviznih učinkov smo imeli doslej čiste efekte, letos pa nam po načelu: »Uvoz za izvoz« le-ti izvažajo turistične dolarje od Grčije in Španije, dalje preko Oceana.
Dozdeva se, da smo zamešali dva pojma:
— Dobiti in ustvariti devize iz naslova, ki so naša skupna last,
— dobiti za to plačilo.
Do drugega sem upravičen, prvo pa je naša skupna skrb, kam in zakaj jih bomo porabili.
Za našo zunanjo trgovino je posebno značilno:
— Da še vedno premalo izvažamo,
— da 80 % vsega jugoslovanskega izvoza tvori industrijski izvoz, primarnega izvoza (kmetijstvo in gozdarstvo) skoraj ni, prvo mesto zavzema reprodukcijski material,
— mnogoštevilnost industrijskega izvoza in majhno gospodarstvo,
— policentričnost našega izvoza
—	izvažamo v nad 100 gospodarstev,
— izvažamo mnogo vrst v majhnih količinah,
— naš izvoz je negospodaren.
Ce vse zgoraj navedeno premislimo, bomo še kako pritrdili prav temu poglavju samoupravnega sporazuma o načrtovanju banke za čas 1976—80, ker ravno od odprave neskladij v materialni proizvodnji veliko pričakujemo, da se popravi naša zunanjetrgovinska bilanca, in da se bo zaznamovani trend v sedmih mesecih letošnjega leta nadaljeval, ko smo zabeležili tele uspehe:
Kot člane velike bančne hiše, Ljubljanske banke, ki v jugoslovanskem merilu zavzema drugo mesto, nas prav gotovo mora zanimati in smo zainteresirani, kakšni so njeni načrti in usmeritve v prihodnjem obdobju 1976—'1980.
V mesecu oktobru t. 1. smo člani banke podpisovali tozadevni samoupravni sporazum. Preglejmo, čemu bomo dajali prednost in zakaj bomo združevali sredstva.
Najprej lahko ugotovimo, da bo banka sodelovala pri vseh investicijskih naložbah, ki so z družbenim planom srednjeročnega razvaja Slovenije v času 1976—80 načrtovane, to so: Naložbe v energetiko, razvoj prometne mreže in prometnih naprav, naložbe v kmetijstvo in živilstvo.
Naslednje pomembne naložbe iz združenih sredstev bodo prav gotovo naložbe v dejavnosti kot so: črna metalurgija, barvna metalurgija, kemična industrija, strojegradnja, kovinska in elektroindustrija, važna vlaganja bodo za racionalnejše izkoriščanje razpoložljive lesne mase.
Namen slednjih naložb je odpraviti neskladja v materialni proizvodnji, povečati izvoz, smotrno nadomeščati uvoz in izboljšati plačilno bilanco.
Ne smemo prezreti prizadevanja banke, da že prav posebej podpre tista proizvodna prizadevanja, ki imajo za cilj:
— dolgoročno povezovanje s tujino,
— uvajanje sodobne tehnologije.
— pospešuje domačo konjunkturo in ne poslabšuje plačilne bilance.
Za tekoče delovanje banke, bomo v Sloveniji združevali sredstva za tele namene:
— za kreditiranje prodaje domače opreme, izvoza opreme,
— za prodajo na potrošniške kredite.
— za obratna sredstva za proizvodnjo, ki ima prioritetni značaj.
Sedaj pa še nekaj številk. Banka planira da bo v srednjeročnem obdobju povečala sredstva za 100 odstotkov ali za 14,8 % poprečno letno, od tega gospodarstvo in negospodarstvo 72% ali 11,5% poprečno letno. Sredstva prebivalstva se bodo povečala za 158% ali 20,9 % poprečno letno. Tu so mišljene hranilne vloge in izplačevanje osebnih
tekmovalna
*' ;	,	preprosto	in	zanesljivo	plačilno	sredstvo
Poslovanje s čeki je odraz moderne bančne tehnologije, ki jo je pred leti začela uvajati tudi Ljubljanska banka. Mnogo ljudi, ne le poslovnih in tistih, ki veliko poklicno potujejo, je že dojelo, kaj pomeni zanje ček, kaj vse lahko z njim kupijo oziroma plačajo. Ustvaril se je že določen krog imetnikov osebnih tekočih računov, pa tudi podjetij, trgovin, turističnih agencij, gostišč in drugih organizacij, ki čeke prejemajo. Vsi skupaj so spoznali, da je tako poslovanje enostavnejše in mnogo priročnejše kot z gotovino.
V temle članku si bomo ogledali vse posebnosti in značilnosti, s katerimi se srečujemo pri prejemanju in vnovčenju čekov. S tem vam želimo kar najbolj olajšati delo in vas pri poslovanju s čeki Ljubljanske banke obvarovati pred začetnimi težavami.
Zakaj ček?
Ob vse večji izbiri blaga, ob vse hitrejšem ritmu našega vsakdanjika, zmanjkuje časa, da bi človek lahko tako kupoval, kot je nekoč. Spomnimo se, kako so kupovali naši starši: moke vsaj za mesec dni, prav toliko tudi sladkorja, olja, pa kave in soli. Kadar pa je bilo treba kupiti kaj trajnejšega, na primer perilo, posteljnino, pohištvo, se je o tem govorilo mesece in mesece. In dan nakupa je bil pravcati praznik za vso družino, vedno se je kupilo še kaj počez, zraven, kot spomin na veliki nakupovalni dan.
Ti časi so že zdavnaj mimo. Danes, ko je svet prežet z informacijami, se vse pogosteje dogaja, da seže kupec po tistem, kar se mu zahoče trenutno in o potrebnosti ali nepotrebnosti nakupa ne pomišlja prav veliko. Poleg tega se nam najboljša priložnost .za nakup ponudi največkrat kot nalašč prav tedaj, ko nimamo s seboj dovolj denarja.
V razvitejših deželah so to spoznali že veliko pred nami. Spoznali so, da sc da včasih kupiti stvari neverjetno ceneje kot drugič, da se včasih za isto vsoto dobi več, da se nehote ponujajo priložnosti, ko se nakup dejansko splača.
Ce bi z vsem tem računali, bi morali imeti kot ljudje, ki vemo, kdaj se splača kupovati, gotovino vedno pri sebi. To pa ni niti varno niti praktično. Čekovna knjižica, drobna knjižica lističev, pa nam omogoča, da kupujemo in plačujemo kjerkoli in karkoli. Toda samo tiste trgovine in druge poslovalnice, ki imajo urejeno sodobno poslovanje, bodo znale pritegniti kupca: s tem, da prejmejo ček brez vsakih zapletljajev, izkažejo tudi neke vrste zaupanje, potrditev, da verjamejo v kupno moč plačnika.
Popolna zanesljivost plačila
Tisti, ki prejme pri plačilu namesto gotovine ček, ne tvega ničesar. Za vnovčenje pravilno izpolnjenega čeka v vsakem primeru jamči podružnica Ljubljanske banke, ki je ček izdala. Služba družbenega knjigovodstva nikoli ne preverja, ali ima ček kritje. Vsa ta negotovost zadeva samo Ljubljansko banko.
Prejemanje čekov pomeni dokaj poenostavljen plačilni promet. Ček je vedno izpolnjen na celotno vsoto, zato ni treba menjati denarja, skakati za drobižem in ob zaključku poslovanja sortirati bankovcev in kovancev ter jih vestno preštete oddati na za to določeno mesto. To ne omogoča le mnogo hitrejšega dela, marveč tudi mnogo zanesljivejše poslovanje. Ni se moč ušteti, ni moč prejeti ponarejenega denarja ali de-
narja, ki je toliko poškodovan, da tako je določena naj večja vsota, in
ga banka zavrne ali označi za manj vrednega. Pravilno izpolnjen ček je vedno neoporečno plačilno sredstvo.
Pravilno Izpolnjen ček
Seveda pa tudi za ček veljajo pravila, ki zagotavljajo varnost banki. Na čeku, ki ga predloži plačnik, mora biti napisano, kolikšen znesek naj izplača Ljubljanska banka in komu. Napisana mora biti torej natančna vsota in naziv organizacije, ki ček prejme. Ček mora biti podpisan. Podpiše ga seveda tisti, ki z njim plačuje. Da je ček predložila prava oseba, se da kaj preprosto ugotoviti: prejemniku čeka se mora plačnik »predstaviti« s čekovno karto, na kateri je podpis imetnika tekočega računa, torej morata biti podpisa na čeku in čekovni karti identična. Vesten prejemnik čeka pa kontrolira imetnika čekovne karte in čekov tudi tako, da primerja čekovno karto z osebno izkaznico; na čekovni karti je namreč napisana tudi registrska številka osebne izkaznice.
Vsi podatki na čeku morajo biti napisano čitljivo in brez kakršnih koli popravkov. Nepravilno izpolnjen ček je treba takoj vrniti njegovemu imetniku in ga napotiti, naj ga odda v poslovni enoti Ljubljanske banke, ki vodi njegov tekoči račun.
Najmanjša vsota, katero lahko kupec oziroma naročnik storitev plača s čekom, je 30 dinarjev. Prav
sicer tisoč dinarjev. Če je treba plačati vsoto, ki je večja od tisoč dinarjev, imetnik tekočega računa izpolni več čekov, pač toliko, da je pokrita celotna vsota. Ali bo pri tem prekoračil dobroimetje na svojem tekočem računu, nikakor ni skrb prejemnika čekov, marveč vedno samo Ljubljanske banke.
Čeke prevzema SDK
Čeke, ki jih organizacija prejme namesto gotovine, je treba na hrbtni strani podpisati. To opravita pooblaščeni osebi. Prav tako mora biti na hrbtni strani štampiljka organizacije, ki je čeke prejela. Potem je treba čeke razvrstiti po podružnicah Ljubljanske banke, ki so čeke izdale ali kot pravijo bančniki, na katere so čeki trasirani.
Za vsako podružnico Ljubljanske banke je treba sestaviti specifikacijo, ki obsega številko žiro računa banke, popis številk prejetih čekov in čekovnih zneskov ter skupno vsoto čekov. Takšno specifikacijo, overjeno s štampiljko, podpišeta pooblaščeni osebi. Specifikacija se izdela v treh izvodih: dva je treba skupaj s čeki predložiti pristojni SDK, eden pa ostane organizaciji.
Vsota vseh specifikacij se vpiše na barirano položnico, na kateri mora biti seveda napisano ime organizacije in številka njenega žiro računa pri SDK. Vse skupaj, čeke, specifikacije in barirano položnico
je treba predložiti pristojni SDK v osmih dneh, če sta podružnica Ljubljanske banke in organizacija v istem kraju, če sta ta dva kraja različna, pa v petnajstih dneh.
SDK, ki vodi žiro račun organizacije, prenese na podlagi dokumentov vsoto, ki je napisana na barira-ni položnici, na žiro račun organizacije, v breme pa ga knjiži podružnicam Ljubljanske banke, ki so čeke izdale oziroma na katere so čeki trasirani.
Ček pomeni denar, gotovino, zato je seveda poslovanje s čeki natančno urejeno in podvrženo določenim zakonitostim, ki so v prid kupcu, prejemniku in banki. Poslovanje s čeki je torej mnogo enostavnejše, hkrati pa tudi varnejše, saj ukradenih čekov ni mogoče vnovčiti mimo redne in zakonite poti. Odpade tudi preštevanje denarja, s tem pa delo, ki je pogosto zoprno in se kaj rado dolgo vleče.
Izkušnje kažejo, da se v trgovinah in lokalih, kjer je mogoče plačati s čekom, promet veča. Seveda ne v obliki večjega navala ampak kot večji dnevni iztržek. Mnogim kupcem oziroma gostom je pač lažje napisati večjo vsoto na ček, kot pa potegniti iz žepa toliko gotovine. Imetniki tekočih računov pa lahko pri Ljubljanski banki najemajo tudi posojila, torej so kupci, ki lahko kupijo več.
Ste že pomislili, da bi se jim pridružili?
Uspešna parada naših čolnov
Naš odličen čoln 545-TL
Zgodovina badmintona
Badmintonska zveza Slovenije je bila ustanovljena na ustanovni skupščini 16. 2. 1957 v Ljubljani. Prvo organizirano igranje badmintona se je začelo v Vevčah, nato sledijo BK Olimpija, in BK Ježica (Ljubljana), BK Branik (Maribor), Murska Sobota, Lendava, Planina pri Sevnici, Braslovče in Nova Gorica, ki sedaj predstavljajo centre razvoja badmintona v Sloveniji in Jugoslaviji. Badmintonska zveza Slovenije je znana tudi v mednarodni športni areni in predstavlja srednji vrh Evrope (lansko leto ekipno 7. v Evropi) ter je član Mednarodne badmintonske zveze IBF in Evropske badmintonske zveze EBU.
V	raznih oblikah srečamo badminton skoraj pri vseh starih narodih. Stari Grki so poznali igro s kovancem, ki so ga privezali na gosja peresa. Pred več kot 3 tisoč leti so ga igrali na Kitajskem. V Indiji so ga našli upodobljenega na več kot dva tisoč let starih slikah. Vse kaže, da so ga poznali tudi Inki in Azteki. Sodobni badminton izvira iz konca preteklega stoletja, ko so angleški častniki iz Indije prinesli igro — imenovali so jo poona — na Otok.
Leta 1872 je beaufortski vojvoda na svojem posestvu v Badmintonu prvič igral preko mreže. Po tem angleškem kraju je igra dobila tudi svoje sedanje ime.
Badminton je zelo priljubljena oblika rekreacije, ne glede na starost, ker pa razvija hitrost, reflekse in kondicijo, se je uveljavil tudi kot in moške
po vsem svetu, predvsem na Daljnem Vzhodu in Severni Evropi. Na olimpijskih igrah MUnchen 1972 je bil ekshibicijski prikaz badmintona in bo na olimpijskih igrah 1984. leta nova športna disciplina.
Glas ''Svobodna Jelovica’'
Na obisku vojaškega »Učno-vzgojnega centra Triglav«
Prav v tistem času je nenadoma pritisnil jesenski mraz in oblaki so ležali oviti okrog razmočenih jelovi-ških in pokljuških vrhov, kot bi ho. teli zakriti vse, kar se ob Savi Bohinjki v dolini pod cesto dogaja. Tu so našli naši mladi fantje, za katere pravimo, da so bili »na orožnih vajah«, svoj drugi dom. Nekaj dni so sodelovali v enotah teritorialne
obrambe s pripadniki LM in enot iz sosednjih krajevnih skupnosti v taktičnih vajah, v vojaškem učno-vzgoj-nem centru Triglav in v okolici.
Povabili so nas, predstavnike »sedme sile« in druge goste, da si ogledamo center in vojaško življenje v njem ter vaje, ki so jih ta dan pripravljali. Bili smo prijetno presenečeni nad sprejemom, nad vzornim
redom in življenjem v centru. Vse smo si drugaii predstavljali. Šotori so bili sicer prazni, vendar čisti, prijetni in dobro opremljeni, vojaki pa so šli po svojih dolžnostih. Pokazali so nam domala vse, kar so v rekordnem času in z najmanjšimi stroški uredili sami zase — kuhinjo, jedilnico, učilnico, sanitarije, strelišče in drugo.
Prijetno nas je presenetil glas napovedovalca lokalne radijske posta-
je »Svobodna Jelovica«, ki nas je pozdravil in nam zaželel kar se da prijetno bivanje med njimi.
Imeli so televizijo, v prostem času so vrteli filme, pisali na stenčas in se zabavali zvečer ob tabornih ognjih.
Delovni dan pa je bil naporen, natrpan s programom zahtevnih vojaških vaj, ki so jih fantje dojemali
resno in odgovorno. Kljub težkim pogojem, posebno ob slabem vreme, nu, je bila morala v taboru dobra. Malo so se sicer pritoževali na pomanjkanje kondicije in na žulje, ki so bili rezultat daljših pohodov. Vendar kot pravijo starešine, so vse vaje odlično opravili in so z doseženimi rezultati zelo zadovoljni.
V tem vojaškem vzgojnem centru se bo zvrstilo še več generacij, kjer si bodo izpopolnjevali vojaške veščine v okviru načrtov teritorialne obrambe. 2e ta prvi vpoklic je dokazal veliko pripravljenost in borbeno sposobnost enot teritorialne obrambe v sodelovanju krajanov, šolske mladine, pripadnikov enot LM in drugih dejavnikov.
Kodri
V mesecu oktobru so lastnost delavca pridobili naslednji delavci:
1. Urbanc Janez dipl. ing. arh., kot pripravnik za delovno mesto oblikovalca v prodajnem sektorju
2. Ažman Branko, KV ključavničar na delovnem mestu ključavničar v kovinskem oddelku, za določeno dobo
3. Balant Jože, dipl. ing., na delovnem mestu vodja oddelka žičnic v prodajnem sektorju za določeno dobo
4. Stare Anton, KV mizar na delovnem mestu mizar I v lesnem oddelku
5. Debeljak Mitja, NK delavec na delovnem mestu skladiščnik polizdelkov v skladišču telovadnega orodja
6. Sinobad Gordana, KV prodajalka, na delovnem mestu prodajalec v prodajnem sektorju za določeno dobo
7. Požar Peter, NK delavec na delovnem mestu transportni delavec III v pomožnem obratu za določeno dobo
8. Zebec Dušanka, NK delavka na delovnem mestu priučeni ročni del. III v obratu smuči za določeno dobo
9. Kocjančič Brigita, KV prodajalka na delovnem mestu prodajal-
ka v prodajnem sektorju za določeno dobo
10. Mulej Jožef, KV rezkalec, na delovnem mestu transportni delavec I v pomožnem obratu
11. Krmelj Rudolf, KV ključavničar na delovnem mestu ključavničar II v pomožnem obratu — vrnil iz JLA.
Lastnost delavca so v mesecu oktobru izgubili naslednji delavci:
1. Koželj Veronika, PK delavka iz obrata smuči, sporazumno
2. Kunšič Jože, KV mizar iz lesnega oddelka, odhod v JLA
3. Robič Zdravko, PK delavec iz kovinskega oddelka, sporazumno
4. Pristov Alenka, PK delavka iz tehničnega biroja, samovoljno.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi moža in očeta
MRAVINC FRANCA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem robničenja za podarejni venec in denarno pomoč in vsem tistim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Ana in hčerka Marja
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili mojega dragega očeta
ALOJZIJA KOLMANA
k njegovemu zadnjemu počitku, iskrena hvala! Enako zahvalo izrekam svojim sodelavkam za poklonjeni venec in izraze sožalja!
Še enkrat vsem hvala!
Lea Stefelin in domači
ZAHVALA
Ob smrti moje drage pokojne mame izrekam svojim ožjim sodelavkam, Florjanu in Branku zahvalo za denarno pomoč namesto venca na grob.
Pavla Kokalj
^ ‘v
RAZPORED ZASEDBE TELOVADNICE V BEGUNJAH
	15.30—16.30	16.30—17.30 17.30—18.30		19.30—20.30 20.30—21.30
PONEDELJEK	Šola Begunje	Smučarji		Košarka
	Vodja: Legat	Vodja:			Vodja: Kolman Bojan
TOREK
15—16	16—17
Rekreacija mlajši Elan Vodja: Oražem Mila
17—18	18—19
Strelci — Elan Vodja: Kokalj Rudi
19—20
20—21 21—22 Rekreacija — starejši Vodja: Perko Gabrijel
SREDA
15.30—16.30 Šola Begunje Vodja: Legat
16.30—17.30	17.30-
Smučarji Vodja:
-18.30
18.30—19.30 19.30—20.30 Smučarji Vodja:
20.30—22 Košarka Vodja: Kolman Bojan
ČETRTEK
PETEK
SOBOTA
15—16	16—17	17—18
Namizni tenis ELAN Vodja: Praprotnik Filip
18—19	19—20	20—21
Odbojka — ELAN
Vodja: Petriček Peter
21—22
15—16	16—17
Učenci ostalih šol Vodja: Legat
15—16	16—17
Učenci ostalih šol Vodja: Legat
17—18	18—19
Mladinski aktiv Begunje
Vodja:
19—20	20—21	21—22
Gasilsko društvo Begunje Vodja:
17—18	18—19
Orodna telovadba Vodja: Bajt
ASA