Naše igre -
6.  Gospodarstvo  in  gospodinjstvo.
^!JSo bi bili vi videli, kakšen gospodar, sem bil jaz ^'\ včasih! Nikdar več ne bom tako bogat, če do-živim tudi sto ali kar tisoč let.
Že zadnji pot sem vas vodil po svojem polju; danes bomo pa pogledali moje domače gospodarstvo. Velik bezgov grm predstavlja. mojo — danes seveda uničeno — domačijo. Pri tleh vidiš vežo, kuhinjo, spodnjo hišo, hleve in druga gsopodarska poslopja. Gori na vejah je bila pa zgcrnja hiša. Stopnjic sicer ni bilo do nje; pa saj smo znali dobro plezati. Zares mogočna, prav gruntarska hiša — kaj?
Stopimo v hlev. Lepo samzase stoji. Tam v kotu konj, ki ga je prinesel prejšnje leto sv. Nikolaj. Tako poncsno stoji pri jaslih; prav nič se pa ne zraeni za lepodišeče seno, ki gleda iz jasli. Potem pa cela vrsta krav iz borovih storžev; iz smrekovih storžev pa rajda teličkov. Mora se ti srce smejati, če ženeš toliko čedo na pašo ali pa na vodo.
Pri takem »gruntu« je pa tudi obilo dela. Se-veda treba zato tudi dosti poslov. Po pravici povcm, da nisem bil zanje nikdar v zadregi. Prav za majhno plačo — pa še tc niso nikdar dobili, pa je tudi niso
170        
zahtevali — sem dcbil med svojimi znanci dovolj delavcev. Pcčivali pa nismo nikdar, Zdaj smo šli v gozd, zdaj smo šli spet kosit, drugi dan pa na njivo orat, sejat. .. Prav čudno, da se mi od samih skrbi ni zmešalo v glavi! Delali smo pridno, zato smo pa tudi vselej prišli domov lačni in žejni, da je bilo kruliu gorje.
Sestra, ki gospodinji doina, je vedela, kaj po-trebujejo pridni in vztrajni delavci. Ko smo prišli domov, smo že našli vse pripravljeno, kar je komu poželelo srce. Žganci iz kruha, štruklji iz kruha, meso iz jabolk, kava iz vode; to je bila naša vsakdanja, zadostna in tečna hrana. Saj je bilo pa tudi vse tako izvrstno narejeno in skuhano v peči — brez ognja.
Če bi bil še sedaj tak »gruntar«, bi povabil enkrat vas, vse mlade »Angelčkove« naročnike in bralce, da bi napravili poučno potovanje in si ogle-dali vse moje tedanje gospodarstvo in gcspodinjstvo in vso mojo kmetijo. Ker mi pa to ni mogoče, vam pa svetujem, da kar sami — na svojo roko — za-stavite, kakor sem zastavil jaz. Zagotovim vas, da izgube ne bc nobene. Toča vam ne bo pobila polja, nesreča ne bo obiskala vašega hleva.
Bog vam pa daj, da bi bilo tudi gospodarstvo v vaših nedolžnih srcih vedno v najlepšem redu!
J. E. Bogomil