! ERIŠKA DOMOVINA /1/1 c n i e/% m— ho m e . IN SMUT MGUAG« ONLY SLOVCNUN MORNING NGWSPAPCR CLEVELAND 8, 0.. TUESDAY MORNING, JULY 26, 1949 LETO LI.-VOL. LI. VESTI I 21 SLOVKWIJE OBSOJEN LIST. — V Slo-, SEDAJ PRAVIJO, da kdor veniji so komunisti ustanovili ni žel “na udarniško” v hosto, posebno društvo duhovnikov j ne bo dobil najmanjše stvarce OF. Z grožnjami, pritiskanjem'v trgovini, ne "na proto” in in raznimi zlobnimi iprevarami ne na bone. Karte imajo že so oblasti prisilile in zvabile nekaj duhovnikov, da so pristopi- redki, samo še uslužbenci ter gotove izjelme. Jaz sem tuidi li. Večkrat smo že opozorili že dobila poziv za v hosto, v na to komunistično organizacijo, ki je imela namen uničiti cerkveno organizacijo katoličanov v Sloveniji in postaviti temelj kaki novi komunistični "narodni cerkvi”. “Iniciativni sekretariat duhovnikov Članov OF. pri IOOF Slovenije” je začel izdajati v Ljubljani z novembrom 1948. leta posebno glasilo, mesečnik, ki nosi v slogu komunistične spakedrane slovenščine naslov “Bilten”. Ta čudni nestvor, ki naj bi bil glasilo “ljudskih duhovnikov”, je pričel seveda pisati v komunističnem duhu ter Učiti komunistično moralo ter Marksov evangelij. Kot sledi neizpodbitno iz sloga raznih dopisov, člankov niso pisali duhovniki, čeprav so jih morali podpisovati. Docela marksistični slog ne pušča dvomov o očetovstvu cele vrste člankov. Pohujšanje, ki ga je širil ta zlobni listič, je bilo težko. Katoliška cerkev, ki ima od Boga poverjeno nalogo, da čuva nad zastrupljeno pašo, ni smela molčati. In tako je dne 12. aprila 1949 izdala sv. koncilj-ska kongregacija posebno izjavo, v kateri slovesno ugotavlja, da je mesečnik Bilten zapadel pod kanon 1399, št. 6, in da je zato že pc; samem pravu (ipso jure) prepovedan in obsojen, ker “širi krive nauke, skuša zrahljati in podreti cerkveno disciplino in ker namerno sramoti katoliško hierarhijo.” Pravni učinki take obsodbe so: Biltena ne sme katoličan brati, ne prevajati, ne posojati, širiti, ne sodelovati pri njem na kak drug način. Kdor bi kaj takega storil, zagreši po cerkvenem pravu zločin. Prepoved veže vse katoličane pod smrtnim grehom. ZAVETIŠČE SV. JOŽEFA v Ljubljani so izpraznili in vse hiralce in druge reveže dali na deželo. Poslali so jih na Štajersko, v zavetišču pa imajo sedaj svoj komunističen konvikt. Fante vzgajajo. Kapelo so iz-premenili v plesno dvorano. kočevske hribe. Po tolikih pret-njah, ko mi je prinese) list na njivo, sem-Šla že iz strahu pred posledicami, domov, da grem. Ko sem videla, da ne gre nobena od deklet, sem se tudi jaz vrnila in sem ostala doma. Kakor bo za druge, tako naj bo pa še za me. Bala sem se boste, ker nisem nič trdna na zdravju. Sestra je morala iz službe za dvajset dni v Rog in je od tam pisala. Odkar je šla, skoraj vsak dan nekoliko dežuje. Bojimo se za njeno zdravje. Dekleta niso za v hosto, to naj bi rajši moški naredili, tako piše dekle iz Slovenije. PRAVUO, DAŠE LAUSCHE PREVEČ BOJI RDEČIH Columbus, O. — Državni urad republikanske stranke je obdolžil guvernerja Lauscheta in 2 senatorja iz Clevelanda, da so se uklonili pritisku komunistov. Mar- Kardinal brani katolUke otroke pred napadi Mn. Roosevelt Mr*. Roosevelt odreka katoliškim šolam pravico do federalne pomoči — Kardinal Spellman ostro pobija njeno stališče. New York.—Kardinal Speli- šolo hodi, ker naj:bo vsak obva-man je napisal pismo Mrs. rovan pred boleznijo iz istih Roosevelt kot odgovor na nje- javnih sredstev, no stališče glede delitve fed e- Vi ste pisala, da je oddvoji-ralne podpore za šole. Mrs. tev cerkve od države zelo važna Roosevelt je namreč v več član- za vse nas, ki spoštujejo tradi-kih razpravljala o načrtu zako- cije našega naroda. Toda na, ki ga je predložil diksikrat-1 zdravstvena in varnostma po-ski posalnec Barde® in se zav- ‘moč kakor tudi nabava nereligi-zemala za to, da katoliške žup-1 joznih knjig za vse ameriške nijske šole ne smejo biti dele-1 otroke nima nič opraviti z vpra-ine nikake federalne podpore, jšanjem ločitve certove od drža-tudi ne na polju zdravstva in ve. transportov, prav tako kot ta I Ameriška svoboda ne samo zakonski načrt predvideva, dovoljuje, ampak naravnost Kardina) takole odgovarja:‘vzpodbuja različna mnenja in 'Vaše protikatoliško stališče je gotovo imate polno pravico javno za vse. Vi sama ste ga biti drugega mnenja kot jaz, napisala na strani zgodovine, pa vendar premišljujem, zakaj ki se ne da preklicati. Vi sa-,Vi tako pogosto zagovarjate ma ste napisala dokumente, ki stvari, ki so proti-katoliške. Ce niso častni za ameriško mater, v svojem srcu ne morete najti Hotel sem ignorirati, ko ste na- misli, s 'katero bi branili pra- pisala prvi članek. Toda, ko ste v naslednjih dnevih nadaljevala svojo protikatoliško gonjo, sem postal prepričan, da je ih otrok ali m je na enik Mind-ite usmi- v interesu vseh Amerikancev mujenja, ampak vržete Vi še svoj v interesu pravice, da se Vaše kamen nanje. Ameriška katolika mladina vice nedolžnih herojskih mož, primer kardžnalmuj zenty, kako to, da i napačne trditve ovržejo v vseh ________________ delih naše domovine, ker so po- je pomagala v dolgi in težki ke' /e> 'mai° komunisti sicer vsod' že spredle mrežo predsodkov. Prejel sem stotine pisem od; Zlomi jena borbi, da je rešila nas vse Arne. rikance nasilja in preganjanja. Nikar v Mehiko, je prenevarno! Belgrad, — Italijansko časopisje poroča, da ima "maršal" Tito izdelan popoten načrt, kako bo pobegnil v Mehiko. Titova vlada odgovarja m te vesti, da je to samo želja Moskve in njenih satelitov in da se nahaja Tito zdaj na Brionskih otokih, kjer ima% "važna" posvetovanja s srnjimi višjimi uradniki. (Da bo Tito zbežal prej ali slej, je čisto verjetno, ker sedi na žerjavici. Težko je pa verjetno, da bi šel iskal zavetja v Mehiko, odkar se je tam opekel ruski upornik Trocki, ki ga je znal Stalin najti tudi tam doli in ga spraviti na varno pod zemljo). KRCHMAREK VNETO ZAGOVARJA SVOJE PRISTAŠE New York. — Pri obravnavi proti 11 komunističnim voditeljem, je pričal tudi Anthony Kr-chmarek iz Clevelanda, šlo je zato, če so komunisti skušali vplivati na vodstvo premogar-jev v njih stavki leta 1946. Re- dosti pristašev med ameriškimi premogarji, toda do John L. Lewisa nimajo absolutno nič moči. Londonska stavka konfcna Dva Amerikanca zaprta in izgnana iz Anglije kot komunistična agenta. London, Anglija. _ Konča- na je stavka pristaniškega delavstva, ki je trajala 265 dni in je povzročila toliko zaskrbljenosti in razburjenja v javnosti. Delavci so sklenili, da gredo na delo. Britanska vlada je malo pred glasovanjem delavstva dala zapreti dva Amerikanca in enega Nizozemca,’ češ da so prišli v Veliko Britanijo, da kot komunistični eksponenti organizirajo nerede in da zlasti preprečijo, da bi se stavka pristaniškega delavstva nehala. Oba Amerikanca sta uradnika delavskih unij. Radi živahnih razprav o rešitvi te stavke je izgubi) en član angleške vlade svojo mesto. Lord Amrncn, ki je predsednik pristaniškega odbora, je namreč tako vihravo lavstvu, da ga je predsednik Attle pozval naj da ostavko kot Zastopnik vlade v lordski zbornici, ker je nediskretno govoril o stavki. Lord je takoj odstopil. Kosanovič je prišel prosit posojilo New Y^rk. —Vrni) se je tt- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Po operaciji— Mrs. Diana Pujzdar, 1061 E. 67. St. je srečno prestala težko operacijo. Sedaj še leži v Glen-ville bolnišnici. Sorodniki in prijatelji ji žele, da bi skoraj popolnoma okrevala. K molitvi— Članice oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti naj pridejo molit za pokojno članico Barbaro Tomažič v sredo zvečer v Gr-dinov pogrebni zavod na St. Clair Ave. ob pol osmi uri. V četrtek pa naj po možnosti vsaka gre k njenemu pogrebu. Za 15. obetnica_ V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Apolonijo Hrovat v spomin 15. obletnice nj^ie smrti. Odšla iz mesta— Ker tajnice dr. sv. Marije Magd. 162 KSKJ ne bo doma za branil stališče odbora proti de- 2 tedna, naj se članice v slučaju bolezni ali v drugih zadevah obrnejo na predsednico Helen Mally, 1106 E. 63. St. telefon HE 1580, ali pa na blagajnitar-ko Louise Mlakar 6614 Schaefer Ave. tel. EX 5581. Iz Kalifornije— Mr3. Gnidovec iz Arms Ave., Mrs. Aynik iz Prince Ave. in Mrs. Filips pošiljajo pozdrave iz lepe Kalifornije. ' HHiK Napad republikancev te tri Clevelandčane dolži, da niso storili dosti ali nič, da bi prišel na vrsto v senatu predlog, ki zahteva izjavo lojalnosti od vsakega učitelja v državi Ohio. Nižja zbornica je ta predlog sprejela z 104 proti 15 glasovom, potem je pa predlog obležal v senatnem odseku, ne da bi kdaj prišel v razpravo. Senator Sheppard iz Akrona dolži guv. Lauscheta, da ni ganil niti s prstom, da bi prišel do-tični predlog v senatu na razpravo in to zato, ker se je zbal komunistov, ki so zagnali silen vik in krik proti predlogu. Predlog ima namen preprečiti javne službe vsem, ki niso 100% za Ameriko, to je komunistom in njih sopotnikom, ki bi radi živeli na javne stroške, obenem pa delali po navodilih iz Moskve. Tri na dim V “Novem svetu” pribija Father Trunk: . . In slovanska zavest je zavrnila Hitlerja.” Mi dostavljamo: bore malo! Brez ameriških kanonov ne bi šlo, če prav vemo. • • • Nam ne gre v glavo, zakaj je vendar tako silno težko priznati, da če bi Amerika ne šla v zadnjo vojno, da bi danes gospodarili svetu: Hitler, Tojo in Mussolini. O tem že vrabci čivkajo, samo ljudem je to tako težko priznati. • * * Predsednik SDD na Prince Ave. je v svojem “glasilu” zapisal tole krilatico: “Cenimo svoj narod, posebno pa slovenskega porekla.” Prav kakor bi kdo zapisal: iz dna srca ljubim vodo, posebno še, če je mokra.” Nočejo ugotavljati krivičnega preganjanja . London, Angglija, — Sovjetska unija je ponovno zavrnila 'predlog USA, da naj velike sile ugotove ali so Bolgarija, Riu-munija in Madžarske kršile obveznosti mirovnih pogodb, ker so preganjale nasprotnike se-dajnih komunističnih vlad v teh deželah iz političnih, verskih in drugih nazlogtov1. Sovjetski Zveza noče o tem nič slišati. ------o------ Italijanski komunist proti Vatikanu Rim, Italija. — Palmiro Togliatti je sklical velik shod komunistične stranke, da je na njem odgovoril na vatikanski protikomunistični dekret. Komunistični voditelj je dejal, da je Vatikan bil pač vedno reakcionaren, da pa bodo komunisti delali tudi v bodoče s katoličani. Po Togliattijevem je lahko vsak katoličan tudi navdušen in dosleden komunist. mi zagovorniki in podpiratelji pravnosti tem katoliškim fan-Bardenovega zakona in me ob- torn, ki so vsak dan stali na sodila, ker branim katoliške pragu zgodnje smrti in ki so otroke proti vsem tistim, ki jim 'pretrpeli mučeništvo zato, da odrekajo ustavne pravice ena-|bi Vi in jaz in svet mogli živeti k »pravnosti z drugimi amieri* j v miru in v svobodi, i škimi otroci. Med vojno sva obiskala Vi Mogla ste to storiti samo, ker. in jaz mnoge bolnišnice v mno-ste bila ali napačno (poučena,'gih deželah. Tudi Vi ste vide-ker niste stvari poznala ali ker Ma ameriške sinove katoličane imate predsodke, nik akor pa ni.! pravtako, kakor protestante im ste stvari razumela in pozna-1 j uide, mlade, izmučene, ranje-)a Ine, razmesarjene m pohabije- Verjetno niste čitala moje iz-,ne'. Tudi 8t^ Z®1 jave o tem predmetu. V svo-"^ * M «e *m naučili ži-jem članku 15. julij a priznate, Ivetl druk * drugim v da niste niti skrbno brala niti nJu 111 v k«**«"- to- da se niste dobro poučila o vseh 88 Vam srce ni očistilo vseh stvareh v Bardenovem zakonu,1 predsodkov,ko ste videla te «-o tem sedaj tako znanem in zlo nov«- te naSe 8lnwe’ kako 80 galsnem zakonu, ki bi uveljavil tr^1 krivično razlikovanje v škodo manjšidkih skupin ameriških otrok. Jaz sem naiprotno skrbno proučil vse podrobnosti, vsak stavek Bardenovega zakona. Nisem se spustil v prerekanje z avtorjema radi tega, ker je druge vere kot jaz. Midva sva se razlikovala glede nespornega vprašanja o enakopravnosti ameriških otrok glede njihovih didiral je že v šolski odbor in Ml temeljito poražen. Zdaj je zopet kandidat in slovenski narod- ni dom na St. Clair Ave. mu je'je neodvisna in da hoče izgra-dal dvorano za banket, kjer jejditi svoj tip socijalistične dr-razglasil kandidaturo. Povedal sem in zaključujem. Tudi če me boste zopet napadla, tudi če me beste zopet obtoževala, da sem jas začel to prerekanje, se Vas ne bom več v javnosti spomnil. D RAZNIH NASELBIN Girard, O. — V nedeljo smo . ... ,, ... priredili v pozdrav naših novih prav* in njihove upravičenosti naseljencev pozdravni sestanek do ugodnosti. l,n k0gil0( z& Seljakove j* tudi Vi pravite, da ste proti ver-alnerUki "3hower.” Zbralo se akemu vplivu v šolah, ki jih. je ljudi, da j« bila obedni-plačujemo z javnim denarjem. ca slovengkega Narodnega do-Tudi jaz se prothnm rt stva- ma kar premajhna. Spored je n. Toda jaz se protrvim tudi vodj, Mf Doliji in če. vsakemu zakonu, k: Vključuje ^ ^ ^ ilrek]i otroke k, obiskujejo župnijske duhovniki> Rey j Godi. "a * Clevelanda in še mnogi ije vsem drugim otrokom. , , .... . ,, Jaz smatram, da kadar fede- dr“**' N™**«1 80 88 ralna vlada preskrbi za vsake- val' » vso ljubeznivost in dobro. dobiti Jugoslovanka vlada poso- jilo. Da bi se bolj priporočil v ta namen je poudaril, da Jugoslavija ni več ruski statelit, da Komunisti odgovarjajo Cerkvi z natolcevanjem London, Anglija. — Moskovski radiijo je trdil, da je vatikanski protikomunistični dekret samo prispevek katoliške Cerkve k mrzli vojni na strani anglo-ameriških reakcijonarjev proti taboru miru in demokracije. V objavi se kar trdi, da je dekret izšel samo zato, da bi se razbila skupna fronta ljudstva, ki je za mir in demokracijo in prati anglo-ameri-škim vojnim hujskačem. ------o Nemiri ▼ Honolulu Honolulu, Havajski otoki. — Prišlo je do kratke ostre bitke med policisti in pristaniškimi delavci, ki že 81 dni stavkajo. 19 ljudi je bilo ranjenih, preko 30 pa jih je policija odvedla v zapor. žave. Rekel je tudi, da so odnesi sedanje jugoslavanske vlade z Rusijo slabi. Po Kosamo-vičevem bil bilo posojilo titovskemu režimu solidna in zdrava investicija. Londonska stavka postala važna politična zadeva London, Anglija. — Ker je delavstvo velikih mesnih tvrdk in drugih podjetij, ki razdeljujejo meso in drugo importirano hrano, izjavilo, da noče delati in imeti nič opraviti z blagom, ki ga bo po nalogu vlade z ladij Georgu na 1421 E. 33. St. Prišla je iz Jastrebarske pri Zagrebu. Potovala je s posredovanjem tvrdke August Kollander. Proti vzhodu— Mr. in Mrs. Anton Mihelich iz 830 Babbitt Rd. ter Mr. in Mrs. Edward Petrich iz 13511 Lakeland Blvd. so se odpeljali na obisk k sorodnikom v New Jersey. Nagrade na pikniku— Na domači zabavi župnije Ma. rije Vnebovzete na Holmes Ave. zadnjo nedeljo so dobili sledeči lepe nagrade: Mary Marinčič, 15010 Sylvia Ave. je dobila set za televizijo, Angela Pucel, 343 E. 147. je dobila Philco ledenico, A. Dolgan, 15617 Waterloo Rd. je dobil Westinghouse ledenico, Mrs. Frances Marn, 725 E. 156. St. je dobila plinsko peč, Pauline Zakarackes, 1370 E. raztovorilo vojaštvo in prosto- 167. st je dobila e)ektrični Si. voljci, ki jih je najel vladin poseben urad za ta namen, se je vlada sestala k posebni seji, da razpravlja o težki situaciji, ki je nastala v Londonu. Predsednik vlade Atlee bo osebno razložil ravnanje vlade in razvoj te krize v parlamentu. ■ I, I . U.Mi'.ii'iI. . .' --1'.S-TBJ valni stroj. Razne najnovejše svetovne vesti ATENE, GRČIJA. — Nekateri grški otoki pri prednjeazijski obali so čutili močan potres, oziroma po več potresnih sunkov zaporedoma. Kakih 20 oseb je ranjenih. CAIRO, EGIPT. — Egiptovska vlada je odstopila, vlade je povzročil spor o politiki med Egiptom in Anglijo. Krizo TOKYO, JAPONSKA. Okinawe, je odnašal ameriške vojaške barake in šotore kot bi bili zročil kakih 20 milijonov škode, njenih. 11 ameriških vojakov je bilo ra- ga otroka steklenico mleka, mo- to' ^°*** k*r ®e*iaka J* *ovo_ listje ali slama. Na ameriških vojaških napravah je vihar pov- ^rS^b^klfriihSi1 Tit, “»f*01'ki 8 svojo dru«B8 Pri; vno ali pa župnijsko šolo. |Bpe’ 118 s^tanek iz Rock Jaz smatram, da kadar fede- ,Creek, O., in Mr. Pečnik iz Bee-ralna vlada preskrbi fonde, g semer, Pa. Mrs. Seljak je raz-katerimi naj se daje otrokom,kazovala darila, ki jih je dobila zdravniška pomoč, da se jih ob- v veselem pogovoru je minilo varje pred nalezljivimi boleznimi, mora to pomoč dobiti vsak otrok, brez ozira na to v kakšno prijetno popoldne. Upamo, da bomo kmalu mogli pozdraviti še več bratov in sester v naši sredi. NEW YORK. — Mrs. Roosevelt je odgovorila kardinalu Spellmanu na njegovo pismo, v katerem jo je obtožil, da je proti-katoliška, da ona ni mislila v svoji koloni na nikak poseben zakon, da je skušala povedati samo svoje načelno stališče in da je svoj čas javno nastopala za vse Smithove kandidature, čeprav je bil Smith katoličan. Pravi, da bo še v osebnem pismu podrobneje odgovorila na poedine kardinalove trditve. NOVI GROBOVI Frank Plahutnik Po dolgi bolezni je umrl v pon-deljek zjutraj na svojem domu rojak Frank Plahutnik, 10326 Reno Ave., v Starosti 59 let Do. ma je bil iz vasi Stara Krašnja pri Domžalah, Spodnja Loka na Gorenjskem, odkoder je prišel sem pred 29 leti. Spadal je k dr. Mir št. 10 SDZ ter dr. Zvon. Tukaj zapušča žalujočo 3oprogo Alojzijo roj. Hočevar, v starem kraju pa sestri Marijo in Ano ter brata Jožefa in Lovrenca. Pogreb se bo vršil v četrtek zju-Vihar, ki je divjal ves dan preko traj ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda in v cerkev sv. Lovrenca ob 9 uri. Tokyo, Japonska. — Na otoku Okinawa je osem ur trajal vihar in povzročil več miljonov škode. Ubit je bil otrok nekega ameriškega oficirja. Bil je to najhujši vihar po letu 1945. Vsa prometna sredstva so porušena. Vihar je hrumel proti kitajski obali in sveri mesta Shanghai. 'algi Ameriška Domoviima &i a pi rejnik" i nikoli (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Aw. HEndetwm 06!» Cleveland 8. Ohio Published dally exxoept Saturdays, Sunday« and Holidays______ JULY «. *» n» «w «* *»• « 3 4 5 6 7 8 9 10 ii 12 13 *4 *5 ® 1718 19 20 21 2223 »% 25 26 27 2829 p naročnina , . Za Zed. driave 18.50 na leto; komunističnih brezbožnikov. za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 8 months. rije ne morejo obetati. Časi, ko so lahko ljudi poljubno vlekli za nos, so minili! , . 4 Slovensko ljudstvo, ki je izkazalo svojo vdanost katoliški Cerkvi v dobi protestantizma in ki ne kloni pred brez-boštvom komunističnega ateizma, bo s prezirom odvrglo tudi klaverni poskus verskega odpada starokatoliške loči-ne, ker sploh nima nikogar za seboj in je le zakrinkana igra BESEDA IZ NARODA * n 11 mtt 1111 m i “ *11 ■»<>»■ i ■ t**i immm»> 11 meri Entered as secomLcla« matter January 6th 1608. at the Port Otlico at Cleveland, Ohio, under the Act ot March 3rd 187». No. 145 Tues., July Z6,1949 Starokatoliki v Sloveniji Znana je komunistična taktika razkrojevanja. “Kot olista, ki se bohotno razvija v gnoju,” je ugil Lenin, tako se bo komunizem najlepše razvijal in prospeval v gnoju razkrajajočega se buržujskega reda. Naša naloga je, da z vsemi silami pospešujemo razkroj in razpad obstoječih ustanov. Divide e,t impera! Deli, loči, in boš vladal! Kot bacili se moramo zajesti v vse življenjske organe meščanske družbe, pronikniti vsepovsod; zatem pa jih moramo razjedati, razbijati ...” ' . Taktike razkrojevanja se poslužujejo komunisti tudi na verskem področju. Razkrojiti hočejo cerkveni hierarhični ustroj: ločiti škofe od papeža, zažgati boj med višjim in nižjim klerom, ubiti v očeh ljudstva čast in vpliv duhovnikov. Razkrojiti hočejo zaklad versko-nravnih resnic: iz-podicopujejo avtoriteto cerkvenih poglavarjev, smešijo najsvetejše verske resnice, mladino načrtno zavajajo na pot razvratnosti in grehfJ. Razkrojiti hočejo versko življenje, nedeljsko udarniško delo, onemogočanje sprejema sv. zakramentov oviranje cerkvenih slovesnosti, procesij, romanj. Najusodnejša in najvišja oblika tega verskega razkrojevanja pa je ustvarjenje “narodnih cerkev.” In taki poskusi so se vršili ta leta na Poljskem, na češkem, v Romu- HMHtH 1111HHI11IHHH111 * I t* llrtftI II I 11111 **| Opazke in pripombe Cleveland, 0. — Biti pesnik je nekaj vzvišenega, kajti njegova življenjska naloga je, biti svečenik lepote, ljubezni, pravice in resnice, glasnik teženj in hrepenenja svojega ljudstva in človeštva, in njuna vesct. Zato blagor vsakomur, komur je Bog vdahnil pesniški dar; in dvakrat blagor slehernemu, ki svojega talenta ne zakoplje, temveč ga marljivo in vestno uporablja ter izpopolnjuje, kakor mu narekuje njegova lastna vest; blagor mu, čeprav mu to ne prinaša rumenih cekinov in medene pogače, temveč revščino in trpljenje, kajti izvoljenec božji je in njegova sreča je vredna naj plemenitejših zavisti! Po zaslugi svojega daru in poslanstva se dviga iz množice kakor hrast iz jetševja in njegov duh je brat slavcu in orlu in bratra nec pomežikujočim zvezdam i brezkrajnem, brezdanjem ve soljstvu. Ampak ta vzvišena naloga, to veliko poslanstvo, ta dragoceni dar božji ga ne postavlja nad moralne zakone, ki nam kažejo pot skozi življenje, ga ne odvezujejo dolžnosti do svojega bližnjega, do svojega ljudstva, do človeštva; nasprotno je njegova izpol- vklenjem v biserne kroge: venomer slap pada, pada, pada. Med vsemi slovenskimi pesniki od Vodnika naprej je bil samo eden, kateremu je bilo dano, stresati s svojih pesniških pe-rot take dragulje: Oton Župančič! Zato je njegov tron na slovenskem Parnasu trden kot granit; zato se o njem sme brez pretiravanja reči, da ga ni mogoče prekositi. Njegovo mesto slovenski književnosti je tako utrjeno, da bi bil bedak in ne-vednež, kdor bi sploh* dvomil o njegovi pesniški veličini in vpli- niji, med podkrpatskimi Rusini. Sedaj so začeli tudi v Slo- « veniji. - -......... ■ ■ Na žalost pa je slika človeka manj bleščeča kakor slika poeta. Nobena skrivnost ni, da ni bil Oton Župančič v tem pogledu podoben Izaiji in drugim svetopisemskim gromovnikom proti krivici in nasilju, da je pel za-hvalnice vsem vladarjem Franca Jožefa dalje in da je na večer svojega življenja posodil svoj ogromni prestiž, vreden več kot deset tisoč glasov, komunističnim nasilnikom, ki so ga naravno izrabili v svoje propagandne svrhe ter se ž njegovo pomočjo še bolj utrdili. Zakaj je to storil? Ali je bil tako naiven, da je verjel njihovi propagandi, da prinašajo slovenskemu narodu zlato dobo? Ali zato, ker se jih je bal in ker je V decembru preteklega leta so se pojavljali v Sloven- skem Poročevalcu za naše pojme čudni oglasi, približno sledeče vsebine. “Razpisuje se mesto župnika in tajnika starokatoliške cerkvene občine v Ljubljani. Kandidati, ki imajo veselje do duhovniškega poklica, naj se čimprej javijo. Oglas je bil večkrat debelo natisnjen na zadnji strani Poročevalca, da je moral vsakemu takoj pasti v oči. Končno se jim je menda posrečilo dobiti zaželenega župnika. Po novem letu je bilo zopet v Poročevalcu debelo natisnjeno obvestilo, da se bo vršila slovesna služba božja starokatoliške cerkvene občine v nekdanji katoliški cerkvi na Napoleonovem trgu v Ljubljani. Službo božjo bo opravil starokatoliški škof Radovan Jošt. Spremljal jo bo orke-ster. Organizacija starokatoliške cerkve v Sloveniji je približno taka: Ima svojega “škofa” Radovana Jošta, ki je bil “posvečen” 1. 1947 v Zagrebu. Obstojajo dve cerkveni občini in sicer v Ljubljani in v Mariboru. Nove cerkvene ob-£i„e bodo «,]«,’». nastale , vrelih MihSlovenije, k.ko, v Celju, Kranju in morda na Jesenicah. V Ljubljani so jim mištvo ni pri- pesmštv zaprikri i in žabi Ker Prosvetin konformist Tone Garden s takšno naslado o-pleta okrog sebe s psovko “odpadnik," naj mi bo dovoljeno, opozoriti na njegov lastni odpadniški rekord: 1) vzgojen katoličan, je postal zagrizen sovražnik vsake vere in cerkve; 2) član amer. socialistične stranke, Molkov varovanec in širokous-ten nasprotnik komunizma, ki je 1. 1938 na konvenciji JSZ Collinwoodu lomil kopja za Normana Thomasa, se je pred petimi leti prelevil v zagovornika komunističnih strahovlad in začel zmerjati svoje nekdanje vzore m sodruge Molka in Thomasa z izdajalci, reakcionarji in propalicami; 3) ko je oholemu gozdnemu maršalu zrastel greben tako visoko, da je postal razkol s kominformiranim ali prilagodljivim in pokornim komunističnim svetom neizogiben, je Tone pokazal hrbet svojim novim kremeljskim vzorom in e-vangeliju ter (s figo v žepu?) prisegel zvestobo do groba titovskemu narodnemu komunizmu ali nakizmu, da obogatim naš bolj in bolj pestri jezik za novo skovanko. Le kam bo šel možak s tem žaltavim maslom na glavi, ka dar odnese vihra njegovega današnjega bogca Tita? V Canos-so-Kremelj delat pokoro in ča- vem, kadar gre zjf splošno politiko. “Vsakdo, ki količkaj drži na svoj karakter, bi bil na njihovem mestu v veliki zadregi. Ne tako tovariši! Oni mečejo nelogičnost, nedoslednost, amoralnost in dekadenco drugim v ob- terem si nismo niti gotovi, ali nosi hlače ali kikljo, se tovariška vrhovna komanda trese groze, da ne bi Frank Zaitz prisluhnil “sirenskim glasovom obupanih domobranskih snubcev” ter izneveril njihovi dvoglavi lintvernu-nevesti. Toda^ tovari- natančno po taktiki Mos- ši se po nepotrebnem razburja- kve, ki svoje zločine nalaga drugim na rame. Kakor tat, ki se je drl: ‘Primite tatu!’ — kažejo a-meriški titovci na druge in jih nesramno obrekujejo samo zato, da njim samim ne bo treba priznati, da so v zablodi — da so tako daleč zavozili s svojo lažnivo propagando, s svojim hum-bugom, da nazaj ne morejo več.” Slika je perfektna! • • * Drugi prispevki v novi številki Svobodne besede so: “E-konomska depresija davi ruske satelite,” “Smo del Jugoslavije,” “Kdo je histeričen?”, “So-potniški napuh," “Dokumenti," “Kako je v starem kraju,” “Žakelj in Frakelj,” in v angleščini “Echo of the Johnstown Rebel-Purging Affair,” ki postavlja na laž gl. sekretarja SNPJ Freda Vidra. Mimo grede o-menjeno, jim je moralo razkrinkanje Vidrove šturmarske ekspedicije v Johnstown vzeti vso sapo v gl- uradu SNPJ, kajti jednotino glasilo molči kot grob še 1. 1940 tako srdito obkladal z izdajalcem revolucije, morilcem itd.? Jaz bi se nič ne čudil. • * • Brionski otoki, ki branijo dohod v puljski zaliv, so postali Titovo letovišče, kjer dični gozdni maršal napi j a gnilim kapitalističnim zastopnikom iz degeneriranega zapadnega sveta in sklepa ž njimi tajne kupčije, jo. Zaitzu manjka jekla v hrbtenici za takšno možato priznanje svojih zablod. Današnji Zaitz je zgolj klavrna senca in žalostna karikatura nekdanjega voditelja pred leti zadušenega slovenskega socialističnega gibanja v Ameriki in jaz nimam absolutno nobenega ugovora proti temu, da ga titopotniška žlahta s svojima patronoma Titom in Stalinom vred za zmeraj obdrži! Jaz sem že zdavnaj napravil križ čezenj. Peter Kopriva. Pilsener Brewing Co. v Clevelandu naznanja, da sta bila dva Clevelandčana povišana v službi. Ta pivovarna izdeluje znano P.O.C. pivo. stiti istega Stalina, katerega je in tudi Vider še ni začivkal.. Je že tako, da resnica užene v kozji rog tudi takšne mogočnike kot je slavni šturmarski sekretar na Lawndale ave. * * * Sodeč po “Matjaževem glasu” z dne 20. junija, ki poroča o spopadu med oddelki brigade Črtomira Nagodeta in titovci pri zaloškem mnstu čez Ljubljanico in na mo3tu čez Savo Walter A. Franz žnosti. Kajti praven plašč zaj vških slabosti in zablod, niti svila ali žamet za obleke prostitutk, temveč vzvišen poklic, ki zahteva poleg drugega tudi zna-čajnost in zvestobo estetskim, etičnim in moralnim vrednotam, iz katerih je pesnik pognal in zrastel. Pesniku je v naravi, da poje. Toda poje tudi slavec. Pesnikova naloga je mnogo višja kot stavčeva. Slavec ne more razlikovati med resnico in lažjo, med pravico in krivico, med svobodo duha in miselno suž-nostjo; toda pesnik vidi črto, preveč ljubil-lastno udobnost, peska v oči. Kakor poročajo iz ■l __________ Walter A. Franz, prej usluž- dočim jih njegov tisk istočasno pri Sneberjah, se v Sloveniji ben pri pivovarni Miller v Mil- ~ waukee, je bil 6 let in pol generalni maJiager Pilsener Brewing Co., je dobil zdaj še z vso srditostjo pošilja v peklo, da tako natrese “sivim masam’ kuha nova civilna vojna. Poročilo, ki nosi podpis “Glavna Komanda MV” (Matjaževe voj- dale oblasti prvotno na razpolago bivšo protestantsko cerkev na Gosposvetski cesti. Pozneje pa so rekvirirali katoliško cerkev, ki je last nemškega viteškega reda, ali križarjev v Ljubljani. V Ljubljani je poznana ta cerkev pod imenom “Križanke.” Oblast, “ki se v cerkvene zadeve ne vmešava,” je dala torej katoliško cerkev krivovercem na razpolago. _ Cerkveni občini v Ljubljani in v Mariboru imata vsaka svojega župnika in tajnika. Starokatoliška cerkev obstoja od 1. 1870 dalje, ko je bila na vatikanskem cerkvenem zboru proglašena verska resnica o papeževi nezmotljivosti v verskih zadevah. Nekateri duhovniki niso hoteli te resnice priznati in so ustanovili svojo cerkev pod imenom “starokatoliška." Slovenska starokatoliška cerkev izdaja svoj list “Sta-rokatolik,” ki izhaja dvomesečno. Iz tega lista je razvidno, kakšne cilje ima starokatoliška cerkev pri nas v Sloveniji. Povdarja, da ni proti katoliški cerkvi, ampak samo proti papeževi nezmotljivosti. Poveličuje djakovskega škofa Strosmajerja, ki se je nekaj časa obotavljal, da bi podpisal resnico o papeževi nezmotljivosti, a jo je končno le podpisal. Blati škofa Rožmana kot izdajalca slovenskega naroda. Starokatolike pa poveličuje, da so vedno stali v borbi na strani ljudstva. Izjavlja, da bodo starokatoliki podpirali "ljudsko oblast” pri njenih naporih za obnovo domovine in na zgrad-njo socializma. Očividno je, da starokatoliška cerkev uživa vso podporo oblasti. Ker katoliška Cerkev vklub preganjanju injve-likemu trpljenju ne mara nič slišati, da bi se odcepile? od Rima, se bodo komunisti, kakor kaže videz, poslužili starokatoliške cerkve. Starokatoliško cerkev bodo vsestransko podprli in jo polagoma proglasili za slovbnsko narodno cerkev. S tem bodo dosegli dvoje. Ljudem bodo metali pesek v oči: nismo proti veri, ampak samo proti katoliški Cerkvi, ki nas spravlja pod vpliv Vatikana. Starokatoliška cerkev pa bo tudi voljno orodje v komunističnih rokah, kar katoliška Cerkev ne more in noče postati. Posebnih uspehov si komunisti tudi od te nove slepa- vanje člo- kakor mu mnogi očitajo? Ali zato, ker je bil neugnan optimist, ki je pričakoval od vsakega novega vladarja le najboljše za svoj narod, kakor sodi moj dobri prijatelj, slovenski (ne: katoliški ali kakršen koli; samo slovenski!) pesnik Ivan Zorman? Gotovo je le, da po prepričanju ni bil nikdar komunist in pa da je svojemu narodu škodoval, ko je komunistom dovo lil, da so njegovo ime in umetniški vpliv zlorabili v svoje propagandne svrhe. Župančič je bil dovolj vpliven, da bi se bil temu lahko uprl in bi se ga komunisti ne upali dotakniti. Te-dolžnost je torej očividna. Pred-'ga ni storil. In jaz nisem edini vsem pa je njegova dolžnost, da Slovenec, ki mu to šteje v zlo. bodri in tolaži svoj narod, kadar je v smrtni stiski in ga zagrinja brezupno črna noč, in povzdigne svoj glas proti krivici in nasilju, namesto da se jim vdinja za skledo leče in osebno varnost in udobje. • * * Pokojni Oton Župančič je bil pesnik po božji volji, kakor pravimo, kadar želimo poudariti pesnikovo nadpovprečnost. Lepših pesmi kot on ni zapel noben slovenski pesnik. Njegove pesniške zbirke od čaše opojnosti” do “V zarje Vidove” so dra-goceen zakladnice slovenske poezije, ki je v njem dosegla svoj višek. Eden teh draguljev, ki si ga deklamiram vselej, kadar me obhajajo dvomi o enakovrednosti slovenskega jezika, je “Slap,” uvodna pesnitev v zbirki “V zarje Vidove,” v kateri poje v uvodu: Sredi samotnih sten v pajčolanih pen slap pada, pada, pada. Sonce nad šumom mavrice spleta, ptica meglice pršeče preleta, stresa dragulje s peroti; prišel po daljni sem poti preko strmin in čez loge, z mano nevestica mlada, pa sva oba kot zakleta, Seveda pa ga vzlic temu kot pesnika globoko spoštujem in njegovo neprekosljivo poezijo visoko cenim — najbrž mnogo, mnogo višje kakor politični in kulturni šarlatani v našem so-potniškem tisku, ki se po farizejsko zgražajo nad menoj, češ da blatim spomin mrtvega pesnika in ki sami pesnikovega dela najbrž niti ne poznajo, kaj šele uživajo in cenijo! * * * Brezimeni urednik zarjavele device se je oni dan junaško razkoračil in me pozval na mej-dan, da ovržem njegovo trditev, če morem, da so VSI slovenski literatje zbezljali za Osvobodilno fronto in komunisti in da ni bilo v nasprotnem, to je domobranskem taboru niti enega slovenskega pisatelja ali pesnika, Ampak g. Brezimcnovič se bo moral vgrizniti v jezik! Kolikor vem, se n. pr. pisatelj Karel Mauser (roman Prekleta kri i. t. d.) dramatik Jože Vombergar gosti zadnje “čase tudi visoki katoliški dostojanstveniki iz za-pada (najbrž Italije). “To bo grenka pilula za naše sopotnike,” pravi sosed Miha, ki se je te dni vrnil z ribolova v Kanadi, “posebno za tiste, ki zidajo svojo naprednost na golo sovraštvo proti cerkvi in farjem. To se bodo davili z njo!” « * - * V zvezi z gornjo vestjo mi sporočajo, da je med našimi ti-topotniškimi kapitani in fraj-tarji zavladala silna bojazen, da ne bi šel Tito v svoji ustrežljivosti napram zapaduitako daleč, da bi spustil iz ječe zagrebškega nadškofa Stepinaca in povabil nazaj na ljubljansko ško fijsko stolico drja. Gregorja Rožmana. Splošno titopotniško mnenje o stvari se glasi, da bi bile to prehude pilule in da bi bila smrt boljša od takšne blamaže. Anton Novačan; dalje dr. Tine Debeljak in skupina pesnikov in pisateljev okrog emigrant- “Spor Stalin-Tito je napravil iz naših sopotnikov tragikomične figure,” analizira naše tito-potnike Ivan Molek v julijski številki Svobodne besede. “Po njihovem čvekanju od časa časa bi rekel, da drže s Titom in so jezni na Stalina. Obtožbe, ki dnevno lete iz Moskve, očitajo Titu, da je drugi Hitler, do-čim Tito odgovarja Moskvi, da se drži fašistične taktike. Kaj pravijo naši sopotniki na to? Kolikor ne molče — in kolikor hinavsko ne čivknejo, da je spor Stalin-Tito ‘notranja zadeva socialističnega bloka’! — ponati-skujejo Titove odgovore, kar pomeni, da s Titom vred priznavajo, da v Moskvi vladajo— (Voda in druge igre), pesnik fašisti. V eni sapi pa Prosveta, Matjaževo Sloveniji že razvilo v disciplinirano oboroženo gibanje. “Matjažev glas” izhaja že tretje leto v Ljubljani, torej pod nosom tolikanj opevane Ozne, ki je o-čividno mnogo bolj izvežbana v preganjanju in mučenju nedolžnih ljudi, kakor v zasledovanju in zatiranju resnega, odločnega in prevejanega nasprotnika. — Mimo grede omenjeno, je novo geslo protikomunistične opozicije v Sloveniji: smrt komunizmu — svobodo narodu! • * • Spencer D. Irwin, član uredniškega štaba dnevnika Plain Dealer, ki je letošnjo spomlad prebil dva meseca na potovanju po Bližnjem vzhodu in Evropi in zdaj poroča o svojih vtisih, pravi v svojem poročilu o prilikah in razmerah v mladi židovski državi Izraelu, da so bile vesti o vandalizmu izraelskega vojaštva in skrunjenju in uničevanju kristjanom kakortudi mohamedancem svetih krajev in svetišč z njihove strani navadne izmišljotine. Prvič so domala vsa ta svetišča v Jeruzalemu in Nazaretu od vsega začetka v arabskih rokah, drugič pa preti vsakemu izraelskemu vojaku, ki se drzne napraviti svetiščih v območju Izraela kakršno koli škodo, smrtna kazen. Edina cerkev v Jeruzalemu njihovih rokah je Notre Dame de France, ki je bila poškodovana od ognja arabskih topov strojnic, a izraelska vada.jamči, da bo škodo plačala, se je vedno dozdevalo, da je moralo biti približno tako. B. C. Hoag /I prodajni in oglaševalni manager, dodatno še pomožni tajnik družbe. Oba sta bila imenovana na nova mesta od direktorjev podjetja. Pri posebni seji delničarjev Pilsener Brewing Co. so bila izvršena tudi sledeča imenovanja: William A. Schmid za podpredsednika, H. W. Dun-kle za blagajnika in W. F. Zeidler za tajnika. Mr. Franz izjavlja, da je Pilsener Brewing Co. pravkar izvršila obširen program za ekspanzijo in da bo tudi on deloval v tem smislu za pro-speh in razširjenje podjetja. P.O.C. pivo prodajajo zdaj v petih državah. Proletarec in Enakopravnost, Inc. kopira moskovske fašiste in dosledno po Stalinoyi liniji psu- skega “Koledarja Svobodne Slo- je Ameriko in ameriško demo-venije” v Buenos Airesu doslej kracijo, ki po njenem ograža še niso vpisali v noben seznam Sovjetsko unijo in svetovni mir. turških ali kitajskih literatov. Sopotniška kampanja sedi na Pika, g. B. dveh stolih — na Titovem, ka- dar gre za Tita, in na Stalino- Dopis “Prijatelja resnice” Ameriški domovini o navideznem kolebanju urednika Proletarca je moral povzročiti hudo paniko ali strah in zmedo med našimi titopotniškirai kapitani. Sodeč po dolgoveznem otrobove-zanju in otročjem spotikanju in natolcevanju brezimenega urednika zarjavele device E., o Imeli vsak svoj vzrok Gospa odhajajoči kuharici: “Ana, jaz bi vam rada napisala lepo spričevalo, toda jedila niso bila nikdar o pravem času pripravljena, kako naj to lepo zapišem?” “Gospa, kar zapišite, da sem radi tega tako ravnala, ker tudi plače nisem o pravem času prejemala.” —Anglija je izvozila 7 izmed vsakih 10 tam izdelanih osebnih avtov in skoro polovico vseh tam leta 1948 izdelanih trnkov ka- in avtobusov. KANADSKA Ameriška Domovina 1MLHIC-141-IIO fVI I AMERICAN IN fMMT PORtIBH IN LAN#UAM ONLY Iskrena vofcila vsem Anicam! volj za dobro življenje. Dela, Dobrovskim Anicam (Zorc) v Quebecu, Anici Dolenc v Torontu ter vsem ostaiim Anicam širom Kanade želi vse najboljše k njih godb MIMI NATLAČEN. -o Veselo sporočilo Slovencem v Kanadi zaslužka, denarja, blaga. Kanadčanom mi treba stradati. Siromaštva v Kanadi ni ali vsaj ni ga treba biti. To je eno. -f Drugo je: Današnja kanadska prosperiteta je zasluga vladajoče stranke in to so liberalci že dolgo vrsto let. Tako si vsaj narod misli. In pa splošen po- 6eboj dolgoletne politične prak-jav vsepovsod po svetu, da ob se. Šele kakih osem let je tega, ki ga je 'prejšnji mitatater- volitvah, ki se kje Više ob časti blagostanja, ljudstvo nima razloga, da bi si prebirajo vladd. Zato je imela vladajoča liberalna stranka primerama , lahko stališče v volilnem1 boju. ‘ Ni j j bilo treba mnogo obetaii, v glavnem je kazala na svoje dosedanje uspehe in napovedovala še bolj intenzivno delo- v dosedanji smeri. " DRUGA NAJVEC-M STRA-KA, to so konservativci ppd vodstvom moža, ki se pie Geo. Drew, ni postavila bistveno drugačnega programa kot so ga L meli liberalci. Zato tudi ni mogla napadati platforme liberalcev, ampak je samo trdila, da bi ona napravila, ako bi prišla na vlado, isto kot mislijo napraviti liberalci, samo še toliko bolje. Ta trditev pa med Kanadčani ni pognala globokih koreninic, češ bolje drži ga kot lovi ga. Ostale stranke, soci-jalistična CCF Ako bo božja volja, bomo Slovenci v Kanadi koncem julija doživeli veliko veselje. Pričakujemo visoki obisk našega Pre-vzvišenega nadpastirja gospoda dr. Gregorija Rožmana. 2e sedaj javljamo to radostno novico, da se bo moglo kar mogoče v% liko število naših rojakov udeležiti sprejemnega večera in drugih prireditev, ki jih bomo ob tej priliki imeli1. 1. Prevzvšeni pridejo v Toronto v soboto dne 30. julija ali že morda dan popreje. 2. V nedeljo 31. julija ob 10. uri bodo Prevzvišeni maševali in pridigali Slovencem v cerkvi Marije Censtohovske (St. Mary’s Polish Catholic Church, Gillespie - Davenport), kjer imamo Slovenci cbičajno nedeljsko službo božjo. 3. Isti dan, t. j. v nedeljo dne 31. julija ob 8, uri zvečer bomo priredili Prevzvišenemu pozdravni večer v Cerkveni dvorani pri župni cerkvi sv. Helene (1080 Dundas St., W.). 4. V dneh od 1. do 3. avgusta bodo Prevzvišeni obiskali Slovence v Montrealu, kjer bodo v torek dne 2. avgusta zjutraj maševali v cerkvi sv. Cirila in Metoda (4349 St. Denis). Istega dne zvečer bodo Slovenci v Montrealu svojega škofa pozdravili v župnijski dvorani imenovane cerkve. 5. V četrtek 4. avgusta bosta slovensko društvo Najsvetejšega Imena Jezusovega ih Slovenska dekliška Marijina kongregacija v Torontu imeli skupen sestanek pod predsedstvom Pre-vzvišenega. 6. V nedeljo 7. avgusta ob 10. uri bodo Prevzvišeni zopet maševali za Slovence v zgoraj imenovani cerkvi Marije Censtohovske. 7. V nedeljo 7. avgusta popoldne ob 3. bomo imeli v kapeli bogoslovnega semenišča v Torontu (Scarboro) pete litanije Matere božje z blagoslovom, po litanijah pa prosto zabavo na travniku ob Ontarijskmu jezeru, kjer bodo imeli posamezniki priliko priti v stik s svojim ljubljenim škofom in spregovoriti z njim *—*• — ----— - ----------- tako besedo. Vzemite Bloor - Danforth tračnico do konca proge, ko je dosti dela in dobrega zavzemite avtobus Stop 14 ‘do konca proge, dalje vam Wo služka! OCFpaupd, dabetu-li pot reditelji. Vabimo vse Slovenca, da bi obe nedelji, t. j. 31..julija in 7. tvgnsta, ko bodo Prevzvišeni maševali, kar mogoče v obilnem itevilu prejeli sv. zakramente in darovali sv. obhajilo prvo ne-ieljo za Prevzvišenega, drugo nedeljo pa za našo trpečo domovi-lo. Prosimo tudi vse ostale Slovence v Kanadi, ki se ne bodo nogli udeležiti slovesnosti v Torontu, da bi tudi oni vsak v svo-em kraj u obe nedelji prejeti sv. obhajilo v isti namen. Kdor le količkaj more, naj se vsaj eno od obeh nedelj, ko )0do Prevzvišeni med nami, potrudi v Toronto, da bomo svojega. Nadpastirja mogli v svoji' sredi čim lepše pozdraviti. Slovenska dekliška Marijina kongregacija v Torontu, Slovensko Društvo Najsvetejšega Imena Jezusovga v Torontu, Slovenska Dijaška Zveza, Dr. Janko Pajk, 1. r., Dr. Jakob Kolarič, 1. r., slovenska duhovnika. beralce oddajmo glas! Tako je pravil usodno napako, da se je ___nmaniAnAfl« noenoA mraval a IrAmffftrVfl+i VPl' Tfl S ft po mnenju omenjenega poročevalca edino resMčino pireeens-čen-je, ki so ga volitve prinesle, bilo v tem, da se je Kanada sama sebi začudila, češ: Od kdaj sem pa tako zaljubljena v Mr. St. Laurenta.. . ' MR. BIT. LAURENT nima za aki preda. Mackenzie King; spravil v politiko. Do takrat je bil samo spreten odvetnik in si je kot tak naredil ime. Ko ga je King pregovoril, da je prevzel ministerstvo,pravde .(Justice), je bil že 69 let star; Potem je bil nekaj časa minister za zunanje zadeve, ob odstopu Kinga je pa Stopil na čelo Vlade v Ottawi. Mož je Francoz iz Quebeca in dober katoličan. Razume se, da so katoličani radi volili zanj, posebno Franco-zi. Ti zadnj i so ga smatrali za “svojega človeka.” Da pa tudi med protestanti ni naletel na odpor, je poleg dnugih razlogov pripomogla še prav posebno politična okolnost. V PROVINCI JI QUEBEC V piajo Francozi svojo posebno politično organizacijo. Imenuje se Union Nationale. Ta “na-rodnaunija”sepoganjavne-(Cooperative jjjjj orijjh Ba politično avtono-• ■ • inl - - zvezal s — konservativci. To se pravi, George Drew in Maurice Duplelssie sta se pogodila za skupen nastop pri volitvah. — Vsaj tako se je razneslo po vsej Kanadi. In 'ko se je to razneslo, so volilci rekli : Nak! Take čudne sveže pa že ne bomo podpirali! In so rajši volili liberalce. Duplessis je mislil, da bo ojačil svoj položaj, pa ga je le poslabšal. Njegova Union Na-tionaile je oslabljena. St. Laurent je dobil v provinciji Quebec 68 poslancev, vseh je pa 7Ž. TAKO RAZPRAVLJA O ka- QuetST vehko^gLav ker ji j® doati ljudi’ ki 6ita vež žaso' protestant, dočim je Št. Laurent seveda katoličan. Zameri- rent seveda 'katoličan- zamen- bUa h pa iuso volilci Drew-u, da m v Ameriki. Te katoličan, zameriU so Dupl«- ^ zaklad> sbu, a se je . her jih imamo samo mi m bodo tantom zoper “domačina m, ________, TA_ Oommonwealth Federation) injmijo provincije Quebec. Od komunisti, pa že celo niso m°-| centralne vlade v Ottawi skuša gli priti v poštev v času kanad- biti hdikor mogoče neodvisna, skega blagostanja. Kdo se 'bo Zmerom ^ boji, da bodo v Ot-pu'lil za socializem v teh dneh, tawi kaj jjcuhali, kar bo v ško- Ir a i a /IadAi rlolo 1 n f 1 fliVlVAff Q 7,9* it ..._f_ 1__ L^MAtn Kanade niso odklonili St. Laurenta radi njegovega katoličan-stva. In tako so volitve izpadle kakor so... gar, Meško, Pregelj, Bevk, hu- riško Domovino. Ce vam pa ni morista Murnik in Milčinski in mogoče pismeno odgovoriti, pa razni mlajši; med katere gotovo lahko prištejemo Mauserja imajo vsak lepo število del, ki bi mogla najti mesto v Ameriški domovini. Mislim, da bodo tudi bralci ‘tAmeriške domovine” veliko žadovoljnejši z deli slovenskih pisateljev. Saj nam je slovenska knjiga mnogo bližja kot tuja, ker iz nje pač veje domač duh in domača misel. R. R. Op. ured. — Dobro ste [povedali, namreč, dobro voljo ste pokazali. Zadeli pa pri najboljši volji niste v pravo, ker pri vsem tem je resnica, da je Ameriška Domovina menda objavila vsa dela slovenskih pisateljev, ki so bila količkaj vredna za tisk. Ponatisnili smo vse knjige, do katerih smo le mogli priti. Vedeti morate, da list izhaja že 60 let in da je v teh letih “požrl” že dokaj povesti. In isto delajo tudi drugi slovenski časopisi v Ameriki, da vas prosim, če bi dali odgovor na to vprašanje v prihodnji št. Ameriške Domovine. Bog vas živi in vse ameriške Slovence! S spoštovanjem ta prisrčnim pozdravom vaš naročnik, Jev nikar Alojzij. Op. ured. — Na Vaše vprašanje Vam bomo odgovorili podrobno v pismu. Delo dobi moški za nočnega varha. Mora stanovati na prostoru. Zglasite se na 16201 Saranac Rd. (149) vest ni tiskana v več listih, ker katoličana, St. Laurenta. Na- ponatisnjene'Sa^„^LtTw'llko lieno 8°h°- Za pojasnila pokljči-sprotno pa protestantje širom & k u te UT 1-4644 po 4:3 r- j)ve Vrasli osebi brez otrok, so izdali, da jih ne bi. en caso- giovencaj bi rada dobila v na-miš dmpvn.i:V. nreihavil v tekli . « , , ________i • Ontario. — Vsako človeško delo ima svoje pomanjkljivosti ta niedo&tatke. Nekatere stvari so boljše kot druge, ven-ni nobena- To pas, dnevnik, prebavil v 50 let. Če bi Vi vedeli, kako iščemo dobrih slovenskih knjig! — Pozdrav! ♦ ♦ ♦ Pozdravi iz Ontario Ontario, Cam — Dragi g. u-rednik! Prav lepo vas po- jem 3 do 4 neopremljene sobe. Kkor ima kaj pripravnega, je prošen, da pokliče KE-0009 in vpraša za Mr. ali Mrs. Marolt. —(146) Thomas Flower Shop CVETLICE aa vse prilike . . jo iz uwawe, naj bi se tikal presije,” brezposelnosti ta a»-f jrugih provtacij, ne pa Quebe- manjkanja. Takrat bo pa za- ca No _ poročevalec, či- SEM IH TJA PO KANADI Poroča Janez Dobernos wtrvivrw ........... menju drži svoje vrste skupaj. DRUGI RAZLOG ZA TAK IZID volitev je po mnenju tega nekanadskega poročevalca v osebnosti nosilca 1‘iberalne liste, Mr. St. Laurenta. Baje je zelo na mestu primera z ameriškim Trumanom, ki je lani tako zoper vse pričakovanje odnesel zmago v USA in obsedel a »v -- I ca. IN O lil pui'uvcvoicv, v klasje, tako>gar Ovajanjem tu sledimo, zo-upanju tolaži | ^ najde primero v Ameriki. V tem zna- a/Us ima In »vol “solid njo šla pšenica v upa ta se v tem na 'bodoči uspeh. V tem zna- \ pam doli' imajo svoj “solid South,” južne države, ki so sicer za demokrate, pa nočejo veliko slišati o vladanju Wash-tagtona. Kadar je v Ameriki volilni boj, prihajajo južni karididatje pred svoje volilce s približno takimi obljubami: Če daste svoje glasove nam, vam garantiramo, da federalna via-da ne bo imela veliko besede Zato mislim, da n« bo nihče užaljen, če povem; da ima tudi “Ameriška domovina” svoje napake. Nočem reči, da ni za nič, nasprotno, zelo dober časopis je — saj n, pr. nikoli ne postavlja raznih roparskih zgodbic na prvo mesto, kot. delajo nekateri drugi časniki in s tem vzbujajo vtis, da so to najvažnejši dogodki na zemeljski obli; pa to je samo ena od njenih mnogih dobrih strani hvstljujem za redno ih točno pošiljanje vašega lista, ki mi je najboljši prijatelj v tej dolgočasni samoti. Jaz namreč še vedno delam tukaj na neki far- a mi, čeprav mi je že 1. julija potekel 12 mesečni kontrakt. Moji tovariši so si že poiskali druge zaposlitve, mene pa je farmar tako obupno prosil ta mi tudi plačo povišal, da bom ostal pri njem še do 1. avgusta, ker je sedaj največje delo mn uit Avis m ---"•> —- * vendar popolna ni. Njena glav- žetev in mlacev — potem bom na pomankljivost je po mojem sel zmago v um m Qa ne oo umna r --------- ,, Beli hiši. St. Laurent sicer pr; upravljanju vaše domače slaba izbira [podlistkov ... • .vit rr«., , .v vir_v:___t__ doAta rai nnHilifttiki namreč Sko- ni bil na vagi kot je bil Truman. Njegova zmaga je bila. zagotovljena. Vendar si je pridobil veliko glasov radi tega, države. Washington bo sicejr ukrepal o marsičem novem, de lal bo postave o socijalnem zavarovanju, razpisoval bo dav- ( manov nastop meld volilno bor-;; bo. Križaril je >po Kanadi prav pridno ta se ni ustavljal š svo- . ,,, , Ijimi volilnimi shodi le v veli- O VOLITVAH še vedno rad njegovo razpravo o volitvah, pa J sredKčih prirejal je sho- aouM vei'nwo vaTuvanj u, ittipvvw «« ker je nekako posnemal Tru- k6i uvajal nove zdravstvene na-----------*------w. redlbe> uzakonil nove naredbe o vino bi morda dobil vtis, da Sicer si redno dopisujeva ta državljanskih pravicah Ameri-kaneev ta še marsikaj takega Toda vaša država se za vse to itam, zato mi tudi v tipke uha njo. Te dni mi je prišla pred či daljša razprava o kanadskih olitvah, ki jo je bil napisal neki uj politični opazovalec ter jo oslal svojemu listu onkraj ka-' iadskih meja. Rekel bi torej, la smo tu popolnoma na nev- njegovo razpravo o volitvah, pa h gredKjh> prirejal je sho- ne bo brigala ta bo imela vso mimogrede zvemo še marsikaj,. ^ tudi v krajih,1‘politiko sama v rokah... Nekaj kar nam je v pouk za boljše po- nitn ; - - ■ - • ■ Uv V Cvpv v uvu) vwu» * --v » puli vinu omiw » »“ kjer poprej niso imeli navade podobnega naj bi torej bila v smo IU pupi/ilivmi«. 11« 11^v lij« I---f---- alnih tleh. Ta poročevalec, ki Po naše je to blagostanje. znavanje nove domovine in njene politike. PRVI RAZLOG ZA TAK izid volitev, kakršen je bil, je po ^ ______________ __________________ mnenju tega poročevalca današ- tako kot Truman- S svo- deje v Quebecu. nja kanadska “prosperiteta.” ‘ *" aprejemaiti tako odličnih gostov. Govoril je rad in preipri-čevialno o socialnem zavarova^ 1 nju ta podobnih krilaticah — Kanadi provtacij a Quebec, le da ni “južna,” ampak vzhodna. In Union Nationale naj bi bila nositeljica te separatistične i- jim prijaznim ta samozavestnim nastopom si je pridobil srca ta celo mnogi levičarsko na- ucu ... jv B.v„v_______,___ _________,________ vdahnjeni volilci so 'končno re- [e neopredeljen. Ko čitamo ti! Kanadaima zdaj vsega do- kli: Saj je to tudi naš mož! PRIMERO Z AMERIKO izvaja vaš poročvalec še dalje. i Kanadčan, ni osebno nič pri-adet in je glede kanadske poli- rej vidimo, da velja splošno mnenje: V Kanadi je dobro hi- raj vsi podlistki namreč so pre- vodi iz drugih jezikov. Ko bi kak tujec bral Ameriško domo- pa tudi jaz šel drugam Nanočntao za Ameriško Domovino je ob mojem prihodu v Kanado plačal zame moj bratranec, ki živi v Clevelandu. — UNION NATIONALE Quebecu ima svojega politikar-ja z “močno roko” v osebi moža, ki se mu pravi Mr. Maurice Duplessis in je predsednik provtacij onalne vlade v Quebecu. Ta možakar je postal nekaj Slovenci nimamo svoje literature ta moramo posegati v tuja slovstva. Pa ne samo to. Naloga slovenskega časopisa je, če že priobčuje leposlovna dela, seananiti svoje brake najprej z deli slovenskih pisateljev. Posebno je to potrebno v Ameriki, kjer nismo v tako tesni zvezi z našimi kulturnimi središči ta kjer ima vsak priliko sam spoznati a(ngleško ta druga slovstva. Nisem proti vod izhajal, vendar bi priča- zon umu, mo koval, da je to kak umetniško prišej k temu farmarju pogle-visokostoječ reman ali karkoli dat, če je kaj pošte. sem ga že večkrat vprašal, do kdaj je plačana naročnina, pa mi ni še nobenkrat nič omenil glede tega. Zato vas prosim, spoštovani g. urednik, da bi me opozrili, kadar md poteče naročnina za last ta jaz jo bom takoj obnovil po vaši zastopnici gdč. Anici Dolenc v Torontu. Čeprav bom kmalu zapustil td farmo, vas prosim, da mi še nadalje pošiljate list na dosedanji naslov, dokler yam ne Albin,in Fred Thomas i (Tomc), lastnik« 15800 Waterloo Rd.—IV 3200 ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCKS ZULICH, Kant Zavarovalnin« vseh vrat za domove, avtomobila ln pohištvo. IVanhoe 4211 181U NEFF ROAD Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio druga slovstva, nisem prou seaanji uasiuv, uva.ci ?»..■ temu, da bi kdaj tudi kak pre- javim novega naslova. Saj kjer koli bom, bom itak še večkrat Res je, da nekateri tamed Slovencev v Ameriki dobro po- H vaja vas porocvaiec se usuje. ia muza*«. Je ---. • : „ NAZNANILO KANADSKIM SLOVENCEM! 1 Liberalna stranka v Kanadi je nervozen, 'ko se je njegov ožji znajo našo ltoateo, ^ . ■ e irurihiAnA ir. kot. mišk Mr. St. Lauremt začel po- jih je še več, kt je ne poznajo Vsem našim naročnikom po Simi Kanadi naznanjamo da Je blagovoUla prevzeti zastopstvo za Ameriško Domovino naša odlična Slovenka, gdč. Anica Dolenc. Kanadski naročniki, novi ln stari, naj torel pošiljajo naročnino za Arne-riško Domovino na njen naslov. Dopise, premembe naslovov pa še nadalje na upravo Ameriške Domovine, 6117 St. Clalr Ave., Cleveland 3 .Ohio, USA. Za vse Informacije in nasvete, najsi bo glede lista aU kaj drugega se rojaki v Kanadi lahko obrnejo na gdč. Dolenc. Njen naslov je: j po njegovem približno to kot ; so demokrat j e v Ameriki. Kon- rojak Mr. St. Laurent začel poganjati za predsedn-ištvo ka so aemoKratje v r------------- servativce primerja ameriškim nadske zvezne vlade. Vsi que- a*.. T r______.tl.«. I X1.1 I1MA As\ frvl d i republikancem. Kooperativee j beški Francozi niso do grla | pa spravlja v podobnost z Wal- zaljubljeni v Mr. Duplessisa, v } lacovimi progresivci ta Thoma-1 St. Laurenta pa, takorekoč. In sovini socialisti. Kakor sta v'če volijo svojega rojaka za Ameriki lani ti dve stranki zelo predadnika vlade v Ottawi, kaj malo dobih, ker sta se bali, da' bo potem z “avtonomijo” v bi zmagal republikanec Dewey, I francoski provinciji Quebec? m sta zato mnogo glasov dali'St. Laurent je staer dal Duples-Trumanu, tako nekako so tudi sisu besedo, da bo pubtil pro- JKISS ANICA DOLENC Ontario BospUal, 1007 Laketkore Road New Toronto, Ontario, Canada v Kanadi razni levičarji dejali: Boljši bo St. Laurenit kot Drew, j Cernu bi se cepiti na majhne ! strančice in tako pripravljali vtacijo Quebec pri miru, toda ta ni do konca verjel. Začel je iskati bolj “varnih” političnih zvez kot naj bi bila obljuba St. jih je še več, ki je ne poznajo tako dobro. Na drugi strani pa je še dosti romanov, povesti, novel ta podlistkov, ki niti prvim niso znani. Morda bo kdo dejal, da v slovenščini nimamo dosti del, ki bi bila primerna za podlistek. Zdi se mi pa, da “Ameriška domovina,” kar je čisto pametno, n« izbira samo knji«, ki bi ustrezale vsem zahtevam čRate-lja. Pa tudi, ko bi jih, jih je v slovenski literaturi precej. Naši pisatelji, kat Cankar, Jurčič, tsuaiiuvc mu tonu *k*v',*j*'~ —-----—» Dot konservativcem, kar za H- Laurentova. In je pri tem na- Tavčar, Erjavec, Mencinger, ijen 1^.»,,.«-. — - Kersnik. Detela. Trdina, Finž- bom poslal naročnino Nadalje pa vas g. urednik lepo prosim, če bi mi mogli pojasniti neko vprašanje. V Clevelandu imam mnogo sorodnikov, ki mi redno pišejo to me vedno vabijo, da naj vendar enkrat pridem k njim za par dni na obisk. Jaz bi zelo rad šel za par dni sedaj, ko sem prost kontrakta, zato vas prosim, g. urednik, če bi mi mogli svetovati, Vam naj bi ae obrnil, da bi dobil dovoljenje za pardnevni obisk v U. S. A. Seveda, če' bi ga kot novi naseljenec sploh mogel dobiti. Zelo bi rad videi, če bi mi odgovorili v pismu, če j vam je to mogoče, saj vse morebitne stroške sem pripravljen .poravnati ob priliki, ko UNION INSURANQ AGENCY 3496 East 93 St. MA 3786 VSEH VRST ZAVAROVALNINA V uradih odvetnika Frank V. Opaskarja 'EfSrL SasAi%: cSSJre IsiaamMš y . Ame- tutm t POLOM POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK Vse je 'bilo tako, da biti ob tej uri že zopet onostran je Prusija imela biti 'presenečena, stisnjena od vseh strani, zdrobljena v nekoliko tednih. Naveden vojaški izprehod, iz Strassburga v Berlin. Toda odkar je čakal v Belfortu, ga je mučil nemir. 7. zbor, ki je imel nalogo stražiti prehod v Črnem gozdu,, je bil dospel na mesto v neipopisni zmešnjavi, nepolno-števiien in v pomanjkanju vsega. Iz Ialije so pričakovali tretjo dvizijo; druga brigada konjiče je ostala v Lyonu zaradi strahu pred ljudskim gibanjem; in tri baterije so bili izgubili na poti, da nihče ni vedel, 'kam. Vrhu tega je vladalo nenavadno pomanjkanje: belfortska skladišča, ki bi morala priskrbovati vse, so bila parzna. Niti šatorov, niti kotlov za kuho, ne zdravil, ne flanelastih pasov, ne vojnih kovačnic, ne uzd za konje. Niti enega strežnika za bolnike, niti enega vojaškega rokodelca. V zadnjem trenotku je pprišlo na dan, da manjka tridesettisoč izmenjalnih kosov, nezgrešljivih za rabo pušk; trebalo je nalašč poslali častnika v Pariz, pa še ta jih je prinesel jedva pettiseč, ki jih je s trudom izdrl. Kar ga je tesnilo iz druge strani, je bila brezdelnost. Že dva tedna so stali tu, zakaj .niso udarili .naprej? Dobro je čutil, da je vsak dan zamude nepopravljiva na.paka, ena mo*-žnost zmage manj. In pred zasanjanim načrtom se je vzpenjala resničnost izvrševanja, Rene, z bajoneti naše pehote v hrbtu. In misel na divjo borbo tistega dne, vedno mrzličnejše Iroke so mu trepetale, nebu. “Batin, da”, je naposled ponovil Weiss, “Bog naj vas usliši!” Jean, ki je sedel še vedno par korakov od njiju, je nastavil uho; tudi poročnik Rochas je bil prestregel to željo, drhtečo od dvoma, ter cbstal, da prisluhne. “Kako!” je povzel ^daurice, “Vi nimate trdnega zaupanja _ vi misilte, da je poraz mogoč?” Svak ga je ustavil z gesto; njegov njihovo neznosno oholost .. Govoril je s tihim, obupanim In glejte, nas, tako mirne in glasom,kakorda'podolgotraj-odločne, grabi zdaj že štirinajst'nem premišljanju (pripoveduje dni nestrpnost in nemir, kolte reči samemu sebi. gledamo, kako gre vse čimda- J “Ah, tudi jaz dobro polžnam Ije slabše in slabše. Odkar je Nemčijo; in kar je strašnega, vojska napovedana, so puščali .je to, da je_.nam drugim tuja sovražnim konj ikoni plašiti va- kakor Kitajska . . Spominja- si, razgledavati ozemlje in razdirati brzojavne zveze. Baden-ska in Bavarska se dvigata, ogromna gibanja čet se vrše v Palatinatu, vseti od vsepovsod, trgovi in semnji nam pričajo, da je meja v nevarnosti; in ko priteko prebivalci in župani ob- čakanje novic — vsa vsenaoko-!i razprostrta tesnoba se je širila vsako minuto pod prostranstvom neba, ki je prebledevalo. In to je Maurice ponavljal Weissu. “Ah, danes so jim gotovo namerili poštenih batinj” Weiss je brez odgovora skrbeče zmajal z glavo. Tudi on je z|rl v tisto Istran, kjer je tekla Rena, proti vztoku, kjer dobri obraz je bil mahoma ves prepadel in bled! “Poraza nas varuj nebo! . .. Vi veste, iz te dežele sem, deda jin babico so. mi 1814 ubili Ko-Izaki, in kadar se spominjam I navala na našo zemljo, se mi stisnejo pesti, in bi se streljal v tej dolgi suknji, kakor vsak vojak! . . Poraz, ne, ne! Ne maram verjeti, da bi mogel priti!” Pomiril se je in rame so se je bila že trda noč, črna tema,!mu povesile kakor pod težkim mrki a v svoji tajinstvenosti. | bremenom. Odkar so počivali zadnji rogo-j “Toda kaj hočete? Miru mi vi apela, je padal velik molk na'ne da . . Debro jo poznam, otrplo taborišče, in kalil ga je'svojo Alzacijo; .pravkar sem jo jedva kcrak in govorica nekate-j vnovič prepotoval, po svojih rib zakasnelih vojakov. Luč sejopravkih; in mi, mi drugi smo je bila užgala, mežikajoča zve-.videli, kar je moralo bosti ge-zda v izbi pristave, kjer je čuljnerale v oči, in česar niso ma-generalni štab v pričakovanju rali zapaziti .. . Ah, vojska z breojavk: prihajale so uro za'Prusijo: želeli smo je, dolgo že uro, nejasne kakor prej. In:smo mirno čakali, da obraču-grmada iz svežega dračja, j namo to staro reč. Toda to prepuščena vendar že enkrat ! nam ni oviralo dobrega sosed-sama sebi, se je še vedno ka-'stva z Badenci in Bavarci, in, dila z debelim, žalostnim di-jvsi imamo sorodnike ali prija-mom, ki ga je lahen veter po-j tel je onostran Rene. Menili dil .nad nemirno pristavo, da1 smo, da hrepene z nami vred je skrunil vzhaj oj oče zvezde na po tem, da izbijejo Prusom čin preplašeni k oficirjem ter j Francijo, jim pripovedujejo vse to, zrni- tan v pruski gardi. . Se danes gavajo ti z rameni: “Halucina-j slišim njegov rezki glas, tisti eije strahopetcev, sovražnik je .večer, ko sem ga spremil na ko. daleč . . .” Kaj? Ko ne bi bili lodvor: — Ako nam Francija smeli izgubiti niti ene ure, po-j napove vojske., bo tepena.” teka dan za dnem ! Česa more-1 Pročnik Rochas, ki se je do-mo čakati? Mar tega, da se tlej premagoval, je mahomft. nam vesoljna Nemčija zažene pristopil, ves razjarjen. Bilje v bok?” ’skoraj petdesetletnik, velik in nejasna zavest: sedem zborov armade razlestvičenih, razsejanih ob meji, od Metza do Bitscha, od Bitscha do Bel-forta; števila povsed nepopolna, tako da je znašalo tistih štiristotrideset tisoč mož v resnici kvečjemu dvestotrideset tiseč; generali ljubosumni drug na drugega, vsakateri zase trdno odločen, izvojevati si maršalsko palico, ne da hi pohitel sosedu na pomoč; naj-strašnješa neprevidnost, ker sta se zgodili mobilizacija in koncentracija naenkrat, da se pridobi časa, in posledica tega — brezupna zmešnjava; naposled — počasna paraliza, prihajajoča od zgoraj, od bolnega cesarja, nezmožnega točnih ukrepov, ki se je pripravljala, da zagrabi vso armado*, jo raz-organizira, uniči in potisne v naj hujšo pogubo, ne da bi se mogla braniti. Nad gluho neudobnostjo čakanja, nad instinktivno grozo tistega, kar je imelo priti, pa je vendar še ostajala gotovost zmage. Dne 3. avgusta je mahoma počila novica o zmagi pri Saar-bruckenu, izvojevani prejšnji večer. Velika zmaga; podrobnosti so bile neznane. Toda čaospisi so prekipevali navdušenja; že je bila preplavljena Nemčija, in prvi korak na pohodu slave je bil storjen; in prestolonaslednik, ki je bil hladno pobral kroglo na bojišču, je pričenjal svojo legendo. Nato, dva dni kasneje, ko se je razvedelo presenečenje in poraz pri Weissenburgu, se je izvil vsem prsim besen vzkrik. Pettisoč ljudi, zajetih v pasti, ki so se deset ur branili petintridesetih tisoč Prusov — to podlo klanje je naravnost kričalo 'po maščevanju! Nedvomno je bila krivda voditeljev, da so se slabo (zavarovali in niso gledali naprej. Toda vse to se je imelo popraviti; Mac Mahon je bil pozval prvo' divizijo 7. zbora. 5. zbor je imel podpirati prvega, in Prusi so morali in suh, z dolgim in votlim obrazom, ki se je zdel ves ustrojen in prekajen. Ogromni grbasti nos mu je padal v široka, srdita in vendar dobro tna usta, nad katerimi so se ježili trdi, sivkasti lasje. Z grmečim glasom je vzrojil: “Kaj pravzaprav gobezdate? Ali nam hočete (preplašiti ljudi?” Jeanu, dasi se ni mešal v prepir, se je na tihem vendar le zdelo, da ima prav. Res se je tudi on pričenjal čuditi dolgemu odlašanju in neredu, v ka-Zdaj služi kot kapi- kršnem so tičali, ali o strašnih batinah, ki jih dobe Prusi, ni dvomil nikoli. To je stalo kakor enkrat ena, saj zato so bili Francozi tu! “Ne gospod poročnik”, je te, se, Maurice, mojega bratranca Gunther j a, tistega fanta, ki me je prišel ipretklo spomlad v Sedan pesetit. Moj bratranec je, po ženskih: njegova mati, sestra moje matere, se je omožila v Berlin; in on je ves tamkajšnji, on sovraži ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVEIEJSEGA IMENA Ustanovljena 30. maja 1938 Clevelandu, Ohio “VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA" Pokrovitelj prevž. škof DR. GREGORIJ ROŽMAN. ______________ Častni duhovni vodja: RT. REV.-J. J. OMAN, 3547 E. 80 St Duhovni vodja: REV. FRANCIS BARAGA, 8019 Glass Ave. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St. Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumahn Ave. I. podpredsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St. II. podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15 St, Barberton, O. Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave. —— “ * ‘ve. e. 147 St. II. nadaornlk: WILLIAM AU8EC, 6622 Bonna Ave III. nadzornik: FRANK MARTICH, 15416 Macauley Ave. Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene bi za uspeh katoliške vere. odgovoril 'Weiss osuplo, "nikogar ne maram preplašiti • . Nasprotno, hote] bi, da ve ves svet, kar vem jaz, zato ker je vedeti boljše: človek je previden in laglje more . . In glejte, ta Nemčija!” Nadaljeval je, s svojim umnim obrazom, ter razložil svoj strah: Prusijo, ki je narastla po SadoWi, narodno gibanje, ki jo je postavilo na čelo ostalih nemških držav, vse to prostrano, vtoreče se cesarstvo, (pomlajeno, obdarjeno v navdušenjem in neodoijivim zanosom svoje edinosti, ki jo ima izvojevati; (Dalje prihodnjič.) — Žvečilni gumij je prišel na trg prvič v Zed. rdžavah okrog leta 1865. t Imena ia°v'vaš? fupnljfter I ______________________ Ronnie Reuter iz Chicaga je star 16 let in je Ul rojen brez ene roke. Kljub temu se je tako izuril, da je fin igralec žoge. timnjiri.rijmn.ri mrtmjim.n jmmrt m K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR {lanom KSKJ po 4% obresti i nečlanom po 5% obresti nazemljifta in posestva brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila io napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila In Informacije pičite na: GLAVNI URAD K.S.K.JEDNOIE 3S1S3 NORTH CHICAGO STREET JOLIET. ILLINOIS 'lluuu Lruixuinj Lojmnjuimumrumri Pet let stari bernardinec in 5 tednov stara srnica, se kar dobro razumeta. Srna se je zaletela na neko farmo v Stockton, N. J. in se kmalu udomačila. Rabite postrežbe? ZADOVOLJNI boste, če se obrnete na tvrdko: AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Tel. HE. 4148 Cleveland 3, Ohio POŠILJAMO denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je zajamčena. PRODAJAMO karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cenah. AMERICAN EXPRESS travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah. ZABOJE za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino, če želite, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama. PREVZEMAMO zavitke od rojakov in iste točno od-premljamo na naslovnike. SPREJEMAMO naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države. POMAGAMO pri nabavi POTNIŠKIH DOKUMENTOV ; nudimo pomoč potnikom. SODELUJEMO pri ureditvi raznih starokrajskih in tudi BEGUNSKIH zadev. - ---------------- opravljamo Notarske posle. Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke. Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano tvrdko A. KOLLANDER -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride ir G. WHISKERS