Štev. 4. V Ljubljani, v četrtek dne 27. januarja 1927. Poštnina plačana v gotovini Leto VI. Glasilo krščanskega delovnega ljudstva lchala vsak Celrlek popoldne; v tlu£a|u prai- n Poiameina Urvllka Din 1-SO — Cena: za 1 mesec || Oglasi, reklamacije In naročnino na upravo nlka dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Stari II Din S*», za Četrt leta Din IS'-, la pol leta Din 30--; za II Jugoslovanske tiskarne, KolportaCnl oddelek, trg 2/1 — Nelranklrana pisma se ne sprejemajo II Inozemstvo Din 7'- (meseCno) — Oglasi po dogovoru II Polfanslcl nasip M. 2 — Rokopisi se ne vračajo Naročnikom, ki nam dolgujejo naročnino za december in januar, smo priložili danes položnice. Prosimo, da nam vsak poleg zaostanka nakaže naročnino vsaj še za en oziroma dva meseca naprej. Skupno torej 15 Din. — Mnogo dela in stroškov Pa nam prihrani, kdor nakaže naročnino za tri mesece naprej. — Naročnikom pa, ki nam dolgujejo naročnino več kot za dva meseca nazaj, pa smo poslali opomine in položnice v kuvertah. Te še prav posebno prosimo, da nam, nemudoma nakažejo na opominu označeni' znesek, da jim ne bo treba lista ustaviti. Uprava »Pravice«. Po volitvah. Politična organizacija delavstva mora oživeti na vseh straneh. Delavci morajo svoje zahteve poudarjati tako glasno, da jih ne bo mogel, preslišati nihče. Ni ga kraja, kjer bi ne bilo delavcev. Zato na tudi ne sme biti kandidata, ki bi si upal nastopiti z delavstvu sovražnim programom. Če bomo delali, ga tudi ne bo! i\' n si moč št. 1., 1. II. 7. decembra 1906. Te besede je torej zapisala »Naša moč«, glasilo krščansko socialnega delavstva, pred več kot 20 leti, ko je po dolgoletnih bojih zmagala splošna enaka io tajna voli v na pravica. Napisal jih je rajni dr. J. Ev. Krek. V celoti veljajo za današnje razmere. Volivni boj za oblastne skupščine je dobojevan. Z izidom je Slovenska ljudska stranka kot predstaviteljica slovenskega naroda zares lahko zadovoljna. Tako na Štajerskem, prav posebno pa še na Kranjskem. Tudi Ljubljana je odrezala izvrstno. Iz volivnih izidov v posameznih krajih in okrajih je jasno razvidno, da je krščansko socialistično delavstvo v tej borbi kot en mož stalo za Slovensko ljudsko stranko. Kdor bi količkaj dvomil, naj pogleda Savo, Jesenice, Tržič; kamniški okraj, Litijo, Maribor, viničarske rajone itd. Prav je napravilo naše delavstvo in prav bo, ako se bo tudi v bodoče držalo tako. Naši poslanci: Arnež, Majeršič, Josip Gostinčar, dr. Anton Milavec, Uranjek, Kores, Kugov- , nik, Stabej, dr. Veble, Rozman itd. bodo brezdvoma storili vse, da deželni zbori čimbolj nastopijo za delavske interese. Nobenega povoda nimamo, da bi dvomili o tem, ali bodo tudi ostali poslanci stali našemu delavstvu ob strani ali ne, ker Ljudska stranka je ne le po svojem programu dolžna, marveč je tudi s svojim javnim delom še vedno dokazala, da se briga povsod za koristi vseh delovnih stanov, bodisi delavskega, kmetskega ali obrtniškega. In kar je najvažnejše, to naj poudarimo v tem članku: Ni dovolj, da je prišlo krščansko socialistično delavstvo do močnega zastopstva tako v mariborskem kakor tudi v kranjskem deželnem zboru. Naši delavski poslanci sami od sebe ne bodo mogli storiti vsega potrebnega. Zato je dolžnost naših organizacij, naših odborov, naših zaupnikov in pa najširših plasti našega članstva, da se začno za delavski položaj kar najbolje zanimati sami. Na sejah, na sestankih in Ha shodih je treba širokogrudno pTe-gledavati položaje vseh strok, stavljati Primerne predloge in zahteve. Poleg tega pa je treba v zadnjo faro in občino Slovenije zanesti duha delavske organizacije in jo izpeljati kar najbolj stru m no. Naš list >Pravica«, dihalo in Bibalo krščansko socialističnega delavskega gibanja mora preplaviti vso Slo-^«nijo, da postane ogledalo vseh delavcih zahtev in da bomo enotnega duha ^elavci vseh strok: kmetski delavci '®vdalnega Prekmurja, viničarji zelenega Stajerja, rudarji, kovinarji, železni-Wi, tekstilni delavci, usnjarji, hišno gospodinjski posli kakor tudi kmetski in poljedelski delavci. Ne toliko od stranke torej in ne toliko cd pos/lancev Ljudske stranke je odvisna bodočnost slovenskega delavstva, marveč od delavstva samega. Ako bomo torej delali sami, ga ne bo niti kandidata, niti poslanca, ki bi si upal sovražno nastopati zoper delavstvo. Kajti v vsakem kraju so delavci, v vsak kraj torej spada organizacija in v vsakem kraju moramo delati. Ako se bomo držali tega vsi — od prvega do zadnjega — potem bomo izida prihodnjih volitev veseli še bolj, kakor smo izida ile-teh zadnjih. Krščansko socialistične organizacije so na pohodu. Bog in sreča junaška: Pojdimo na delo, — in naša bo bodočnost! Političen pregled. Finančni odbor je razpravljal o proračunu ministrstva za gozdove in rudnike. Smodej je zahteval ustanovitev gozdarske šole v Mariboru in se zavzemal za izboljšavo planinskih pašnikov v Sloveniji. — Proračun ministrstva za javna dela ima letos majhne kredite za povračilo dolgov okrajnim zastopom in cestnim odborom. Poslanec Vesenjak je orisal obupno stanje naših cest. Ta proračun ne investira v Sloveniji /ničesar. Tudi reparacije se uporabljajo samo v Srbiji. Smodej se je zavzel za slovenske cestarje in odločno zavzel za kraje, kjer so zadnje poplave porušile in pokvarile mostove. Za te kraje ni v proračunu nobenih postavk. — Prometno ministrstvo je to pot v rokah generala Milosavljeviča. Poslanec Smodej je pri razpravi o proračunu tega ministrstva poudaril stališče Slovenske ljudske stranke, ki je za parlamentarni sistem in suvereniteto ljudstva. Zavzel se je za predvojne in kronske upokojence. Minister je poslancu obljubil, da l>o to pereče vprašanje čimprej rešil. — Kadi-čevci so se pri proračunu naučnega ministrstva zope”t enkrat izkazali, da so nasprotniki slovenske izobrazbe. Zahtevali so, da se ukine medicinska fakulteta. Jugoslovanski klub se je odločno uprl takemu napadu na slovensko vseučilišče. Vesenjak je govoril o slovenskih naučnih razmerah. Smodej pa je odločno nastopil proti neprestanim intrigam proti slovenskemu vseučilišču. — Pri proračunu trgovinskega ministrstva se je poslanec Vesenjak zavzel za višje in nižje obrtno in trgovsko šolstvo. Nekaj podatkov o konvencijah. Vzrok ustanovitve Mednarodnega urada dela. Sedanji družabni sistem je doigral. 0 tem dejstvu so si na jasnem vsi sociologi. Vzrok je njegova materialistična podlaga, katera je proglasila človeka enakega mrtvi stvari ter svobodno voljo človeka edino merodajno za delovanje človekovo brez ozira na obveznost napram splošnosti. Vsled tega je nastala v človeški družbi napetost, ki je posledica stanja, ki ga je ustvaril materializem. Vladajoči režim se sklicuje na posestno stanje — seveda to sklicevanje je zavito v razne zakone — in hoče obdržati oblast. Je pa ta režim degeneriran. Nasprotno so se začeli delovni sloji gibati. Hočejo se otresti kri-, vičnih bremen in izkoriščanj; hočejo se greti na solncu svobode, kulturno napredovati ter soodločevati v javnosti. Režim se obotavlja, se opira, toda val delavskih množic je premočan. Boj je besen, toda dosedaj prezirani sloji pridobivajo na terenu korak za korakom, in daleč na obzorju se že svetlika vzhajajoča zarja novega družabnega reda, katerega nositelji bodo delovni sloji. Stojimo na sredi socialne revolucije. Vlade sveta so izprevidele, da ne morejo več preko delavskih mas. Zato so morale pričeti, da se pečajo s socialno politiko. Socialna ipolitika pa se ne tiče le delavske socialne 'zakonodaje, ampak ima velik vpliv tudi na narodno gospodarstvo. N. pr. Če bi vpeljala ena država 8 urni delavnik ali obvezno zavarovanje zoper bolezen in nezgodo, zavarovanje za slučaj brezposelnosti, za ne-moglost in starost, ostale države pa ne, bi bila konkurenčna možnost v gospodarstvu izključena, ker bi bili proizvajalni stroSki v tej državi večji kakor pa v drugih državah. Da se preprečijo take možnosti, je neobhodno potrebno, da postane socialna zakonodaja last vsega sveta. Boj za mednarodno izvedbo socialne zakonodaje ni od danes. Ta ideja živi že od 18. stoletja dalje. Važno v tem oziru je »Mednarodno združenje za zakonito zaščito delavcev«, ki se je osnovala leta 1900 v Parizu s pomočjo g. Milleranda'. Še večje važnosti v tem oziru so mednarodna delavska zborovanja amsterdamske internacionale za čas svetovne vojne v Linču 1916, v Stockholmu 1917 in v Bernu 1919. Na teh zborovanjih se je odločno zahtevalo, da se uvedejo določila o mednarodni delavski zakonodaji tudi v mirovne dogovore. Načela in> organizacija Mednarodnega urada dela. Mednarodni svet se je ob sklepanju tako zvanih mirovnih pogodb zavedal, da ne more biti miru brez delavskih mas. Vsled tega se je določil v verzaj-skem mirovnem dogovoru, ki je bil sklenjen dne 28. junija 1919., poseben oddelek — oddelek XIII, z naslovom »Delo« Oddelek XIII verzajske mirovne pogodbe je velike važnosti za nadaljni razvoj socialne zakonodaje, ker so zastopniki držav, ki so podpisali pogodbo, slovesno izjavili, da se mora osnovati svetovni mir samo na družabni pravičnosti. Clen 427 oddelek XIII. pa obsega še natančnejša osnovna določila, na katerih nag bo zgrajen Mednarodni urad dela. Najvažnejša načela so: 1. Delo se ne sme smatrati za trgovsko blago. 2. Pravica združevanja delojemavcev kakor tudi delodajavcev v dosego ciljev, ki niso protizakoniti. H. Plačevanje takih mezd, ki osigurajo delavcu dostojno življenje. Mezde morajo biti primerne kraju in času. 4. Uvedba 8 urnega delovnega časa na dan, odnosno 48 urnega časa na teden. Ta delovni čas se mora uvesti povsod, kjer še ni uveden. 5. Uvedba nedeljenega tedenskega počitka najmanj 24 ur in sicer, če le mogoče, v nedeljo. 6. Odprava dečjega dela ter omejitev dela mladoletnih v toliki meri, da se jim omogoči nadaljevanje izobrazbe in možnost potrebnega telesnega razvoja. 7. Načelo enake mezde neglede na spol. • • 8. Vsaka država naj določi zakonitim potom pogoje delil in sicer pogoje, ki bodo zasigurali pravično gospodarsko postopanje z delavci. 9. Vsaka država mora organizirati nadzorovalno službo' v kateri naj bodo tudi ženske. Ta nadzorovalna služba ugotavlja, če se izvajajo zakoni o zaščiti delavcev. Članice pogodbenice so izjavile, da sicer ne smatrajo teh načel definitivnim, vendar pa menijo, da lahko tvorijo najprimernejšo podlago in smernice za politiko društva narodov. V Mednarodnem uradu dela so združene vse države, ki so članice Društva narodov. Mednarodnemu uradu dela načeluje Upravni svet, ki je ob ustanovitvi se- >tojaI' iz 24 članov: 12 članov je zastopalo posamezne vlade, 6 delodajavce, 6 pa delojemavce. Mlednarodni urad deluje na dvo|en način: Potom mednarodnih konferenc (sestankov) dela in potom Mednarodnega urada dela kot takega. Mednarodna konferenca predstavlja pravo suvereno organizacijo. Sestaja se po potrebi, najmanj pa enkrat na leto. Na konferenco pošlje vsaka država članica po 4 delegate: 2 zastopata vlado; 1 poslodajavce in 1 delojemavce. Zastopnika zadnjih dveh določi vlada v sporazumu s podjetniškimi in delavskimi organizacijami. Predloženi materijaI se obdeluje na konferenci po delegatih, pa tudi s pomočjo strokovnjakov, katere sme poslati vsaka vlada z delegati vred. Toda glasujejo le delegati. O stavljenih predlogih se sklepa z dvetretjinsko večino. Sklepi konferenc imajo dvojen značaj. Ali so priporočila ali pa načrti konvencij. Priporočila se predlože posameznim državam članicam, da jih po-uče in uzakonijo na način, ki je običajen v dotični državi. Priporočila nimajo mednarodnega značaja in niso obvezne tudi za druge članice. Konvencije (pogodba, dogovor) se isto tako predlože članicam državam, toda ne v svrho proučevanja, ampak v svrho uzakonjenja. Konvencija se mora uzakoniti tekom 12 mesecev, v izjemnih slučajih pa tekom 18 mesecev, potem ko so bile predložene. Kakor hitro je konvencija uzakonjena, jo vpiše Mednarodni urad dela v svoj seznam. S tem je postala obvezna za vse države članice, ki so jo že uzakonile ali s tujim izrazom ratificirale in je ne morejo spremeniti tekom 10 let. Konvencija ima torej mednarodni značaj. Mednarodni urad dela je iz-vrševalni organ splošne mednarodne konference dela. Kot tak izvršuje ukrepe konference, z!bira materija! za konference in za socialno zakonodajo, obvešča države članice o položaju na soci-alno-zakonodajnem polju v posameznih državah, vodj (korespondenco s ptpsa^-meznimi članicami itd. Dočim se splošne konference lahko vrše v poljubnem kraju, je sedeS Mednarodnega urada dela stalen in sicer v Ženevi, kjer je tudi sedež »Društva narodov«. Načelu mednarodnega urada dela je kot ravnatelj, znani francoski socialistični politikar in za časa svetovne vojne francoski minister za municijo — Albert Thomas. (Dalje.) Zborovanje angleških strokovnih organizacij V Westmiusitru se je vršila konferenca strokovnih organizacij, ki se je je udeležilo okrog 1200 delegatov. Navzoč je bil tudi predsednik delavske stranke Maodonald. Naloga konference je bila, da sklepa o stališču kongresa rudarjev za rudarske stavke. Najprej je bilo podano poročilo vrhovnega sveta o stališču, ki ga je zavzel m stavke. Delavski voditelj Smith je potem imel daljši govor, v katerem je obrazložil naziranje strokovne organizacije radarjev. Poročilo rudarske strokovne organizacije o stavki pravi, da borba še vedno ni končana, ker ne morejo pogoji, ki so bili vsiljeni delavcem, kakor rjasti daljši delovnik in manjše plače, pomiriti rudarjev. Delavci so odločeni, da si svoje pravice zopet pribore. Proti rudarskim voditeljem je ostro nastopil Thomas v svojem govoru. Odgovoril mu je tajnik .zve7,e strokovnih organizacij Cook, ki je skušal braniti in zagovarjati stališče -za časa stavke. Končno je Zve/a tovarniškega delavstva. Jesenice. Na svečnico, dne 2. februar- | ja, točno ob pol 10 dopoldne se bo vršil i v Kat. del. domu na Savi redni letni ob- , čni zbor skupine S. Z. T. D. z običajnim j dnevnim redom. Eventualne predloge za j občni zbor sprejema tajnik skupine do j 29. januarja. Tovariši, spričo težke krize v strokovnem pokretu, je Vaša sveta dolžnost, da se občnega zbora polnoštevilno udeležite. Na občnem zboru boste imeli priliko poudariti vaše želje, vaše zahteve. Pogled v preteklost, pogled v bodočnost nam zadostuje, da začrtamo delokrog našemu bodočemu delu, ki pa ne bo lahko. Vabijo se tudi no- vi .tovariši v našo sredo, ki naj svoje sile posvetijo za povzdigo strokovne zavesti med jeseniškim kršč. socialističnim delavstvom. Naš list »Pravica« je v zadnjih dveh številkah podal sliko krščansko-socialističnega gibanja v Nemčiji. Iz te LJUBLJANSKA OBLAST. Mesto Ljubljana. Socialisti (Kristan) 941, SDS 4195, SLS 8412, radikali 510, socialisti (Bernot) 77, SKS 154. — Izvoljeni so: od SLS dr. Anton Brecelj in Anton Rojina, od SDS dr. Dinko Puc, Tavčar Ivan in Mohorič Ivan. Črnomelj. SLS 2168, SKS 988, SDS 520. — Izvoljena sta oba kandidata SLS, in sicer Josip Nemanič, posestnik, 2e-lebej pri Metliki in Evgen Jarc, prof. v Ljubljani. Brežice. SLS 2804, SDS 717, SKS 1256, socialisti (Kristan) 352, SKS (disidenti) 68, socialisti (Bernot) 72. — Izvoljena sta dva kandidata SLS, in sicer Podvinski Franc, posestnik, Blatno, Globoko pri Brežicah, in Jožef Tratnik, župnik, Rajhenburg ob Savi; od radi-čevcev pa Ivan Urek, posestnik in župan, Globoko. Kamnik. SLS 4601, SDS 604, SKS 577, socialisti 871. — Izvoljeni so trije kandidati SLS, in sicer Ivan Mazovec, profesor v Ljubljani, Josip Poznič, posestnik, Gradišče pri Lukovici, Ferdinand Novak, župan, Vrhpolje pri Nevljah. Kočevje. SLS 3697, Nemci 1446, SDS 704, SKS 618, radikali 449. — Izvoljeni so trije kandidati SLS, in sicer Anton Skubic, dekan v Ribnici, Evg. Jarc, profesor v Ljubljani, Jožef Strnad, posestnik in župan v Podgorici, in kandidat Nemške stranke Josip Eppich, župnik, Stara cerkev. Kastav. Radičevci 1056, sam. demokrati 710. — Izvoljen je kandidat Radičeve stranke. Kranj. SLS 6355, SDS 1637, SKS 995, socialisti 516. — Izvoljeni so od SLS dr. Joža Basaj, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani, Anton Umek, posestnik, Šenčur, Lovro Planina, dežnikar in posestnik, Škofja Loka, Ivan Majeršič, delavec, Tržič; od SDS dr. Albert Kramer, novinar, Ljubljana. Krško. SLS 5548, SKS 1968, SDS 859, socialisti 1. 50, socialisti II. 133. — Izvoljeni so štirje kandidati SLS, in sicer dr. Anton Milavec, uradnik, Ljubljana, Franc Kobal, posestnik in župan v Ga-brijah pri Tržiču, Matej Tomazin, ka-paln v Cerkljah ob Krki, Ivan Colarič, posestnik in župan v Orehovcu 21 pri Kostanjevici; od SKS inž. Franc Zupančič v Ljubljani Laško. SLS 2241, SKS 204, socialisti (Kristan) 1734, SDS 1044, socialisti (Bernot) 290. — Izvoljena sta dva kandidata SLS, in sicer Jože Žmavc, pa-plain v Cerkljah ob Krki, Ivan Colarič, posestnik, Lože pri Rimskih Toplicah, ter socialist Sitar Ignacij, župan v Trbovljah. Litija. SLS 4512, SKS 707, SDS 861, socialisti 762. — Izvoljeni so vsi štirje kandidati SLS, in sicer Hinko Lebin-ger, župan v Litiji, Jožef Erjavec, župan v Dragi pri Višnji gori, Ivan Lovrač, posestnik, Podlipovica, Alojzij Kutnar, župan, Zaboršt. strokovna organizacija rudarjev predložila resolucijo, po kateri naj se poročili vrhovnega sveta !n rudarske strokovne organizacije dostavita poedinim organizacijam v odločitev. slike se lahko mnogo učimo, posebno pa še tisti, ki pri vsaki priliki tarnajo, da nimajo ničesar od tega, če so organizirani. Bodočnost nam pa kaže, da bomo strašno tepeni, če nočemo še pravočasno pahniti od sebe sebičnost in nezavest. To sta dve glavni oviri, ki tlačita delavski strokovni pokret in pomagata kapitalizmu pri njegovem reakcionar-i nem delu. Tisti, ki se ne strinja s krivi-1 rami, ki jih v vedno večji meri deli kapitalistična družba, ta naj išče mesto v svoji stanovski strok, organizaciji, ki se bojuje proti krivicam in zaito, da izvoju-je delavstvu človeka vredno življenje. Glavna točka dnevnega reda našega občnega zbora je volitev novega odbora. Vsi, kateri se ne strinjate z delovanjem starega odbora, imate priliko, da ga zamenjate z novimi čilimi močmi, ki bodo delali po vaših željah. Zato v polnem številu na svidenje! Logatec. SLS 2639, SDS 1308, SKS 325, socialisti 89, radikali 183. — Izvoljena sta od SLS dr. Marko Natlačen, odvetnik v Ljubljani in Gabrijel Oblak, župan v Dol. Logatcu; od SDS pa Poljanec Valentin, posestnik, Dobračeva. Ljubljanska okolica. SLS 7224, SKS 1380, socialisti (Kristan) 1279, SDS 1364, radikali 151, socialisti (Bernot) 192. — Izvoljenih je pet kandidatov SLS, in sicer Josip Gostinčar, zasebni uradnik v Vižmarjih, Josip Brenčič, posestnik na Vrhniki, Peter Hauptman, župnik na Dobrovi, dr. Anton Brecelj, zdravnik v Ljubljani, Josip Perme, župan v Ponovi vasi; od SDS Zebal Ivan, posestnik v Rudniku; od SKS Ivan Pipan, posestnik, Vižmarje. Novo mesto. SLS 4744, SDS 922, socialisti 263, SKS 1641, radikali 0. — Izvoljeni so štirje kandidati SLS, in sicer dr. Ivo Česnik, odvetnik v Novem mestu, Josip Kastelic, župan in posestnik v Žužemberku, Ignacij Pevec, posestnik, Škovec pri Veliki Loki, Ivan Pezdirc, posestnik, Dolenje Sušice 5; od radi-čevcev Janko 'Bukovec, tajnik SKS v Ljubljani. Radovljica. SLS 3233, SKS 545, SDS 1310, socialisti (Kristan) 860, radikali 131, socialisti (Bernot) 141. — Izvoljeni so vsi trije kandidati SLS, in sicer Ja- j kob Jan, posestnik, Podhom pri Gorjah, , Peter Arnež, tovarniški delavec, Sava pri Jesenicah, Josip Lavtižar, župan v Kranjski gori. MARIBORSKA OBLAST. Mesto Maribor. Socialisti 1528, združena gospodarska lista 2165, davidovi-čevci, radikali in del NSS 144, SDS 1038. — Izvoljeni so od združene gospodarske liste dr. Josip Leskovar, župan v Mariboru, dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru; od socialistov Grčar Viktor, učitelj v Mariboru. Celje-mesto. Združena lista (SLS, radikali in Nemci) 666, socialisti (Kristan) 70, socialisti (Bernot) 21, SDS 478. — Izvoljen je dr. Goričan Alojzij, odvetnik v Celju, njegov namestnik je Anton Cestnik, profesor v Celju. Murska Sobota. SLS 2991, radičevci 2?56, SKS 648, SDS 1704, radikali 113, Zagorski 40. — Izvoljeni so od SLS Ta-flik Franc, župnik, Kančovei, Horvat Geza, upravitelj, Krajna- Od radičev-cev Hidošček Franc, seljak, Zabukovci, Kuhar Ivan, seljak, Tešanovci. Od SDS Godina Štefan, evangelski župnik, Gor. Petrovci. Dolnja Lendava. SLS 4072, radičevci 1308, SKS 82, SDS 676, NRS 108. - Izvoljeni so trije kandidati SLS, in sicer Franc Faflilk, župnik, Kančovei, Horvat Geza, upravitelj, Krajna, Franc Kerec, posestnik, Prosečka vas, Franc Bačič, posestnik Gor. Lendava; od radičevcev Franc Hidošek, seljak, Zabukovci. Konjice. SLS 2219, SKS 159, socialisti (Kristan) 161, SDS 239. — Izvoljena sta oba kandidata SLS, in sicer Napotnik Matija, posestnikov sin v Tepanjah, Bruderman Leopold, trgovec in posestnik v Konjicah. Colje-Vransko. SLS 5172, SKS 928, socialisti (Kristan) 462, socialisti (Bernot) 266, SDS 793, Radič 78. Izvoljenih je pet kandidatov SLS, in sicer Davorin Kranjc, kmet, Št. Jungert, Mešič Anton, župan, Polzela, Levstik Miloš, učitelj v p., Miklavžev hrib, Uranjek Jakob, rudar, Zabukovca, Slomšek Franc, posestnik in obrtnik, Sv. Jurij ob j. ž. Od SKS je izvoljen Lorber Rudolf- Ptuj. SLS 6704, socialisti 530, SDS 132, SKS 792. - Izvoljenih je šest kandidatov SLS, in sicer Veršič Ivan, župan, Sv. Marko, Janžekovič Alojzij, posestnik, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji, Rozman Peter, viničar, Hermanci, dr. Kovačec Janko, bančni ravnatelj, Maribor, Kropfe Lovro, posestnik, Starže, Čuš Ivan, posestnik v Hlaponci. Od SDS Petovar Lovro, posestnik, Ivanjkovci. Gornji grad. SLS 1956, socialisti 136, SKS 197, SDS 238. — Izvoljena sta dva kandidata SLS, in sicer Blekaš Marko, posestnik in župan, Okonina, Rečica ob Savinji, Štrucelj Franc, posestnik in župan, Mozirje okolica. Dravograd. SLS 1762, socialisti 1747, SKS 310, SDS 528. — Izvoljena sta dva kandidata SLS, in sicer Blekač Marko, kovač, Prevalje, in Stabej Jože, višji oficijal, Maribor. Od socialistov Vinko Moderndorfer, učitelj, Mežica. Slovenjgradec. SI-S 2680, socialisti 718, SKS 162, SDS 375. — Izvoljeni so vsi trije kandidati SLS, in sicer Pušenjak Vladimir, nar. poslanec, Maribor, Guzej Ivan, župan, Št- Janž pri Dravogradu, Blatnik Simon, posestnik in trgovec, Stara vas pri Velenju. Šmarje. SLS 3656, SKS 784, SDS 838, socialisti (Kristan) 63, socialisti (Bernot) 49. — Izvoljeni so štirje kandidati SLS, in sicer Turk Ivan, posestnik, Šmarje pri Jelšah, dr. Ogrizek Anton, odvetnik v Celju, Marko Kranjc, tajnik SLS v Mariboru, Tovornik Jože, posestnik in župan, Sv. Vid pri Planini; od SDS Perkovič Anton, posestnik in župan, Selo pri Sv. Florijanu pri Rogatcu. Ljutomer. SLS 3705, radičevci 603, Lipovec 86, SDS 594, socialisti 45. — Izvoljeni so vsi trije kandidati SLS, in sicer: Rajh Jakob, pos., Ljutomer, Neu-dauer Alojzij, posojilniški tajnik, Gor. Radgona, Hrastelj Franc, ured., Maribor. Maribor - levi breg. SLS 5506, SKS 415, socialisti 320, SDS 929. — Izvoljenih vseh 5 kandidatov SLS in sicer: Supančič Alojzij, veleposestnik v Jare-nini, dr. Leskovar Jos., župan, Maribor, dr. Velile Andrej, odvetnik v Mariboru, Pirnat Franc, višji živlnozdravnik v Mariboru, Poljanec Ljudevit, župan v Logetinci pri Sv. Antonu v Slov. gor. Maribor — desni breg. SLS 3473, socialisti 1671, SKS 417, SDS 882, Bernot 151. — Izvoljeni so trije kandidati SLS, in sicer: Sagaj Al., dekan, Hoče, Kores Martin, železničar, Maribor, dr. Schau-bach Boštjan, odvetnik, Slov. Bistrica; od socialistov Petejan Josip, uradnik OUZD; od SDS Finžgar Jožef, kmet. sin, Sv. Marjeta na Dravskem polju. Neorganiziranemu delavstvu I Pisarna Jugoslovanske strokovne zveze se nahaja v Ljubljani na Starem trgu št. 2-1, v Celju v hotelu »Beli vol« I, in v Mariboru na Aleksandrovi cesti štev. 6-1. V vsakem industrijskem in večjem delavskem kraju obstojajo naše krajevne organizacije, katerih zaupniki so oiani vsem v dotičnem kraju. > Zakaj smo to napisali vam? Zato, ker ne veste kdaj vas vrže vaš delodajalec na cesto, kdaj vam bo znižal ali odtrgal krvavo zasluženo plačo, podaljšal delovni čas itd. Takrat boste iskali pri strokovni organizaciji posredovanja, dela in podpore, pa vam ona kot neorganiziranemu ne bo mogla in smela nuditi nobene pomoči in tudi zato smo napisali, ker se dnevno oglašajo in prosijo pomoči neorganizirani brezposelni delavci v naših pisarnah in se izgovarjajo, da za organizacijo niso vedeli. preganjanja imeli zaščito in podporo v Jugoslovanski strokovni zvezi, ki je edina poštena zastopnica in braniteljica delavstva. Delavska zveza. Jesenice. Na svečnico se bo vršil ob 11. uri dopoldne občni zbor tukajšnje Okrajne delavske zveze v Kat. delavskem domu na Savi. Dnevni red običajen. Vzpričo današnjega težkega položaja za delavstvo je naša dolžnost, da sledimo politiki, katera nam danes tako kruto odjeda naše socialne pridobitve samo vsled tega, ker velik del našega delavstva smatra delo v politiki za brezplodno in odveč. Zato treba, da našo jeseniško Okrajno delavsko zvezo poživimo in ji damo novih smernic za bodoče. Povedati si moramo tudi vse nedostatke, kateri so bili v organizaciji v preteklosti in kaj bomo morali popraviti v bodoče. Delavski zastopniki v oblastni skupščini bodo potrebovali od delavstva iniciative za svoje delovanje, če bodo hoteli ustrezati delavskim zahtevam. In te iniciative jim moremo dati le potom naše politične organizacije Okrajne delavske zveze. Da jo pa naša Okr. delavska zveza na Jesenicah po svojih skromnih močeh delovala še dokaj dobro je znak, da je i® svoje srede dobila zastopnika v oblastni skupščini in sicer predsednika zveze tov. Petra Arneža. Da pa bomo naše delo še izboljšali, zato vsi na občni zbor. Tedenske novice. Zdravstvena predavanja prosvetnega odseka Delavske zbornice. Prosvetni odsek Delavske zbornice bo priredil v prihodnjih štirih tednih ciklus zdravstvenih predavanj za ljubljanske delavce in nameščence. Predavanja se bodo vršila redno vsak ponedeljek ob pol-osmih zvečer v veliki dvorani Mestnega doma in sicer v sledečem vrstnem redu: 1. v pondeljek, 24. januarja se je vršilo predavanje »Zdrav in nezdrav dom«, katerega je imel g. dr. Pirc; 2. v ponedeljek, 31. januarja, »Tuberkuloza«, film v treh dejanjih, predavatelj g. dr. Vrtovec; 3. v ponedeljek, 7. februarja, »Prva pomoč v sili«, 46 skioptiČ-nih slik, predavatelj g. dr. Pirc; 4. v ponedeljek, 14. februarja »Spolne bolezni«, film v dveh dejanjih, predavatelj g. dr. Vrtovec! 5. v ponedeljek, 21. februarja, »Alkoholizem«, 72 skioptičnih slik, predavatelj g. oficiai Puhar. Predavanja od 1 do 4 trajajo nekako poldrugo uro, predavanje pod točko 5 pa dve uri. K predavanju »Spolne bolezni« osebam Ipod 18. let pristop ni dovoljen. Zobozdravniški oddelek Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti št. 20 je začel pod vodstvom zobozdravnikanstrokovnjaka in s tremi tehničnimi močmi dne 17. t. m. poslovati. Člani in njih svojci imajo tako možnost, da si dajo lečiti zobe in da dobe prvovrstne zobne naprave. K stroškom imajo po izdani okrožnici prispevati gotove odstotne prispevke, ki so pa tem manjši, čim dalje časa traja članstvo. Burja brije, listje pada, in za nado mine nada, na izgubljeni nain raj, vzbuja sto spominov »BUDHHA« čaj! Za kruhom. Zadnji čas se je odpelja- lo 50 jugoslovanskih izseljencev iz Splita v Južno Ameriko, Naznanilo. G. Franc Pavlin, trgovec v Ljubljani, Gradišče štev. 3, naznanja, da je otvoril poleg špecerijske tudi ma-nufakturao in galanterijsko trgovino ter se cenj. občinstvu toplo priporoča za mnogobrojen obisk. Taksa na inozemce v Franciji. Glavno tajništvo Delavskih zbornic v Bel-gradu je bilo obveščeno od ministrstva za socialno politiko, da zahtevajo, po obvestilu našega generalnega konzulata v Parizu, francoske policijske oblasti napiačilo 375 frankov za inozemsko legitimacijo od vsakega inozemoa, torej tudi od naših podanikov, ki prihajajo v Francijo za dalje časa kot dva meseca. Tujec, ki živi v državi niauj kakor dva meseca, se smatra kot turist Jugoslovanska strokovna zveza. Izid volitev v oblastne skupščine. in ne zapade tej taksi. Delavci, ki fl(> Pozivamo vse neorganizirane v našo I zaposleni v Franciji potom pogodb®, organizacijo zato, da povečajo našo moč plačajo znižano takso 40 frankov; isto v bortbi proti krivicam, v borbi za pra- J takso plačajo tudi dijaki, tki študiraj0 vidni družabni red, v katerem bo tudi J na francoskih šolab. Delavci, kateri de-delavec živel človeško —■ in zato, da bo- la jo v Franciji brez pogodbe, morajo do v slučaju nesreče, brezposelnosti in I plačati celotno takso 375 frankov. *e|n se obveščajo vsi naši delavci, ki nameravajo potovati v Francijo. Strokovna zveza javnih nameščencev 'U Organizacija javnih nameščencev, so-niišljenikov SLS priredita dne 5. febru-ai‘ja 1927 v kleti I. del. konzumnega društva, Kongresni trg 2, družaben ' e č e r z jako iabranim in '/.abavnim sPoredom. — K obilni udeležbi vabita ~~ odbora. Samiomor 15 letnega dečka. V petek zvečer so našli ob progi gorenjske železnice pri Dravljah na dvoje pretrga-n<> truplo 15 letnega ključa vničarskega Vajenca Ivana Ribnikarja. Pod vlak se ^ vrgel najbrž radi tega, ker mu je ®i«gov mojster odpovedal službo ter se le bal kazni. Ponesrečen rop. V noči od nedelje '6' t. m. na ponedeljek so neznani tatovi obiskali župno cerkev na Polenša-pri Ptuju. S krampom so se spravili flad kamenit nabiralnik, a brezuspešno. Nato so vse premetali po zakristiji, pobrali vsa preginjala z oltarjev in spravili na kup. Pred odhodom jih je pa nekdo pregnal, da so pustili vse s krampom vred na licu mesta. V smrtni nevarnosti. Dijaka-visoko-s°'lca Kanoni in Sotošek sta se podala 8 smučmi čez Komarčo na Triglavsko P°gorje. Tam pa jih je zalotil velik sfležni vihar ter sta se le z največjo s'to zatekla na neki prostor v zavetju Ba Komarči, kjer sta klicala na pomoč. par dnevih so ju rešili obmejni vo-lftka, ko so slišali njune klioe na pomoč. Ponesrečen železničar. Pri povratku ** služl>e je železniški čuvaj Miha Muršič hodil ob progi tako neprevidno, da Padel s 7 m visokega viadukta. Pri pad-Cu si je revež zlomil levo nogo v stegnu jn rebra. Morali so ga prepeljati v mari-'°rsko bolnišnico. Nesreča pri (lelu. V tvornici cementa "a Majdanu pri Splitu se je pripetila te-7ka nesreča. Kurjač Ciril Perkovič je po Osreči padel v tvorniško peč. Vsega °Pečenega in v brezupnem stanju so ga *0variši potegnili iz razbeljene peči. Nova tovarna, stekla.. Na Tržišču pri Slatini je začela obratovati nova togima stekla. Drana železniška tatvina. Z nekega bornega vlaka, ki je vozil iz Subotice 1 Sombor so neznani tatovi ukradli med v°žnjo 14 vreč moke in raznega druge-^a blaga v skupni vrednosti 200.000 dinarjev. p Ponesrečen dijak. Na kolodvoru na ragerskem se je ponesrečil dijak Ka-fel Volbenk. Vsak dan, ko je prihajali lz Maribora domov, je redno skakal z vlaka, še preden je vlak sital lin hitel preko tirov domov,, da je imel rajšo pot. Tokrat pa je skočil tako ne-Sr^io, da je priletel v kretnice, nakar j« zgodila nesreča, da ga je vlak vtekel naprej in mu potegnil vse meso 1 a<>ge. ^*java. Podpisani izjavljam, da sem j*evedo,na govoril neresnico o g. Alojziju ^rajdu glede njegovega zdravja, zato Preklicujem vse tozadevne besede in ga Prosim odpuščanja. — Zg. Pirniče, dne 7’ januarja 1927. — Jože Šubic, tovar. delavec. Pogrebno društvo Marijine bratovščine * Ljubljani sporoča svojini članom sledeče sklepe, sprejete na obč. zboru dne 6- jan. 1927: 1. Članarina za leto 1927 ^stane neizpremenjena in se pobira dne " 'fl 6. febr. t. 1. v društvenih prostorih *®lodnevno. 2. Pristopnina znaša za nove ^ane sledeče: od 10—20 let starosti zna-Din .50, od 21—30 Din 100, od 31—40 ,Q 200; od 40. leta dalje po 50 Din yeč za vsako leto starosti do 50. leta. M 50 let stari se sprejmejo za člane, ko isti vplačajo celotne pogrebne stroke. Pristopnina se lahko plača v 6 obro-. “ tekom enega leta. — Vabijo se novi ani k pristopu. — Odbor. Pomen in naloga **rokovnih organizacij jJ^ednarodni kapitalistični svet se je . ral ukloniti deloma pred rastočo moč-. elavstva deloma pa pred silo revo-Je ter moral prizmati delavstvu več-v ***! pravic, v prvi vrsti pa pridejo J^štev socialna zakonodaja, ki ima ll6 Oroden značaj (konvencije o 8-ur-jjg. Javniku; določila o izseljevanju; čila ran^e združevalne svobode; dolo-stvezveza nastavljencev. Članice centralne zveze dela pa niso mogle postati tako zvane strokovne organizacije »rumenih«, ker niso bile v resnici nikake strokovne organizacije, ampak le organ delodajalcev. To stališče strokovnih organizacij je pa bilo velikega pomena. Kajti javne Oblasti so priznavale kot legitimne zastopnioe organiziranih delavcev le one organizacije, ki so podpisale pakt v letu 1918. Iz tega razloga je pa tudi umljivo, da so se zelo opirali izključitvi rumenih strokovnih organizacij delodajalci, toda morali so se ukloniti enodušnemu odporu vseh ostalih strokovnih organizacij. Pakt iz leta 1918. je pa tudi daleko-sežen za društveno življenje vseh vrst. Kajti na podlagi opisanih m’,čel je bilo že leta 1920. ugotovljeno, da spadajo organizacije javnih in privatnih nameščencev v kompetenco strokovnih organizacij, ki so podpisale akt. To pa je bilo zelo važno z ozirom na to, da so podčrtale strokovne organizacije štrajk kot eno izmed večih sredstev za dosego cilja. Iz navedenega sledi, da je v čisto stanovskih zadevah mogoč, da celo nujno potreben skupen nastop posameznih strokovnih organizacij. Važna je tudi ugotovitev, da je mogoče zasiguranje pravic privatnih in javnih nameščencev le v okviru strokovnih organizacij. Seveda mora biti v njih tudi duševno razpoloženje za tako organizacijo. Najbolj pa odseva iz vsega poziv, da naj posvečujejo delavske organizacije največjo pažnjo izobrazbi delavstva. Krekova mladina. Iz centrale. V najbližjem času bomo razposlali okrožnico, na katero opozarjamo že danes. Iz centralnega tajništva. Nekatere podružnice še niso poslale vseh obračunov za zadnje mesece preteklega leta. Naj store to kmalu! Za tekoči mesec t. j. januar še ni treba sestavljati obračuna, ker bodo prišle za ta mesec že vpoštev nove mesečne statistike. Tiskovin se bo poslalo podružnicam zaenkrat toliko, kolikor mi vemo, da jih rabijo, pozneje jih bodo po potrebi lahko še naročile. Sicer pa dobite podružnice vsa tozadevna pojasnila v okrožnici, ki jo dobite te dni. — Knjige: Ivan Dolenc: Krekovi zbrani spisi, I. zv., in Dr. Krek: Socializem, imamo in naročeno odpošljemo. Prva stane 30 Din, druga ipa 50 Din. Podružnice, naročite! Predavanja »Krekove soc. šole« se vršijo ta teden (t. j. od 26. do 30. t. m.) v Celju (predava tov. A. Marinček), v Preski (predava tov. Iv. Gajšek), v Trbovljah (dr. J. Puntar), na Jesenicah (tov. Fr. Terseglav), na Lescah (tov. Fr. Terseglav) in pri Sv. Jederti (.predava centralni tajnik). — Drugi teden pa se bodo vršila predavanja po vseh teh krajih in še v Zalogu. — Centrala. Ljubljana. Redni občni zbor podružnice Ljubljana se bo vršil v nedeljo, dne 13. februarja t. 1., ob 9 dopoldne v društvenih prostorih na Starem trgu 2-1 s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. črtanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. oporočilo tajnika, blagajnika, nadzorstva; 5. volitev novega odbora; 6. slučajnosti. — Prosimo vse člane, ki niso še poravna- li članarine, da to store takoj ali vsaj do občnega zbora. — Odbor. Vič. Redni letni občni zbor podružnice Vič se bo vršil v petek, dne 4. februarja, po predavanju »Krekove soc. šole« v Društvenem domu na Viču. Vsi tovariši in tovarišice pridite polnoštevilno. — Odbor. Sneberje. Redni letni občni zbor naše podružnice se bo vršil na svečnico ob 4 popoldne pri g. Fr. Avšiču. Dnevni red običajen. Radi važnosti obč. zbora se vabijo vsi tovariši in tovarišice. — Odbor. Ljutomer. Redni letni občni zbor se bo vršil v nedeljo, dne 30. t. .m., ob 10 dopoldne (ne ob 2 popoldne) pri tov. Iv. Husjaku na Slamnjaku. Dnevni red običajen. Vsi tovariši in tovarišice naj se udeleže občnega zbora polnoštevilno. Jesenice. Zadnjič se nam je na tem mestu pripetila neljuba .pomota. Da ni prišel .brzojav o odpovedi predavanja pravočasno, ni kriv poštni urad na Savi, kar naj s tem vzame na znanje. Marsikaj pa bi si pni svojem opravičevanju lahko tudi prihranil. — Jeseničan. Krekova mladina. Zalog-Kašelj bo vp morila v nedeljo, 30. t. mi, v novi dvorani g. Cirila Požara v Zalogu ob 3 popoldne veseloigro »Babilon« ali »Zmešnjava nad Amešnjavo«. Med odmorom bo sodeloval društveni tainbu-raškii zbor. Ker nudi igra obilo smeha in zabave, vabimo vse delavstvu naklonjeno občinstvo. — Odbor. Dopisi. Ljubljana. Na dan sv. Treh kraljev je hlevski mojster mestne pristave zahteval, da naj bi vsi vozniki vozili gnoj. Temu ukazu so se vsi odločno uprli, kajti vsak dobro ve, da ob takih velikih praznikih nikdo ne sili voznikov gnoj voziti. Ker pa ta gosipod le prerad trdi, da praznikov sploh ni, mu prizadeti povemo, da smo praznike praznovali in jih tudi bomo, ko njega pri nas več ne bo. I zgleda, da bi te nakane imele svoj namen in sicer uslužbencem onemogočati izvrševanje verskih dolžnosti. Malo čudno zgleda to, ko praznike vendar upošteva celo vojaška oblast. Povemo pa, da prej ne bomo mirovali, dokler ne dobimo izplačano vsoto, ki se nam je odtegnila vsled praznovanja sv. Treh kraljev. Lahko rečemo, da ni nikjer slabše kot pri nas in se le čudimo našemu hlevskemu mojstru, da more proti nam tako nesocialno postopati. Kako lahko razbiješ svojo organizacijo? 1. Ne pusti na voditeljih niti enega nedotaknjenega lasu. Zabavljaj čez svojo strokovno zvezo. 2. Ne plačuj nikake članarine, zahtevaj pa vedno več. 3. Ako trenutno s svojo osebno zahtevo ne moreš prodreti, potem zabavljaj, da je organizacija sploh nepotrebna. 4. Zagrizi se v malenkosti, kajti veliki skupni cilji tebi niso nič mar. 5. Pravica je vedno na ftv.oji strani in morijo vsi drugi biti vedno tvojih nazorov- 6. Čim bolj ti »nergaš«, s tem večjim veseljem bodo drugi delali. 7. Pomisli tudi, da je neupravičena kritika vedno boljša. 8. Čim strumnejša postaja nasprotna organizacija, tem manj discipline je potreba nam. 9. Zanikaj vse,, kar se je doseglo. 10. Ako organizacija po vsem tem še ne gre narazen, imaš ti vsaj lahko prepričanje, da nisi ti kriv, ako še naprej obstoja. Za tiskovni sklad. Za tisliovni sklad »Pravice« so darovali: dr. Anton B. Jeglič, škof, preostanek od naročnine, 40 Din; Joža Burgar, Hraše, 25 Din; Luka Jereb, Tržič, 20 Din; Ivan Novak, Ljubljana, 10 dinarjev; Josip Žmavc, kaplan, Trbovlje, 00 Din; Jože Stabej, obč. svetnik, Maribor, 25 Din; Srečko Peterlin, Ljubljana, 5 Din; Rakovec Marija, Ljubljana, 5 Din. — Vsem najlepša zahvala! , Za žene in dekleta. čiščenje stekla. Oljnate steklenice se najlepše očistijo, ako jih izikuhamo v pepelu in apnu. Če .moramo -samo eno steklenico očistiti, vftmemo lahko kos belega pivnika, ga raztrgamo na male kosce, razmočimo v vodi in vlijemo v steklenico, ki jo lahko pretresamo; pivnik se navzame maščobe iz steklenice, katero še poplaknemo z mlačno vodo in steklenica je čista. Zelo umazane steklenice se čistijo z razredčeno solno kislino. 40 do 50 kapljic kanemo v pol litra vode. Steklenice, v katerih je bilo mleko se osnažijo s pepelom in z razdrobljenimi jajčnimi lupinami. Cilindre svetiljk je treba včasih umiti z vodo, v kateri je raztopljene nekoliko sode; paziti je treba, da jih dobro »brišemo, ker drugače lahko počijo. Ogledala, šipe pri oknih ali pni podobah, kakor fino stekleno posodo najboljše očistimo z vodo, v katero smo vlili nekoliko salunijaka; navadno se računa na en liter vode desetina (ena desetinka) litra salinijaka. šipe pri oknih tudi lepo očistiš z zmesjo, ki si jo naredila iz drobno nastrgane krede, sal-mijaka in vode. V to zmes pomoči nalašč za to pripravljeno snažno gobico in drgni šipo; potem jo še umij z mokro ožeto krpo — najbolje usnjato — kate- ro sproti splakuješ v vodi; nazadnje zbriši šipe še z mehko ruto. Šipe se očistijo na ta način hitro, in z malim trudom. Zelo napačno je celo okno postaviti v vodo, kakor je ipiri nas na deželi navada, ker se pokvari oikviir in se okna težko in slabo zapirajo. Nikdar ne umivaj šip, kadar sije nanje šolnce. Z ogledala^ katerega hočeš očistiti, zbriši najprvo prah, potem ga obriši z mokrim usnjem, usnje splakni, dobro ožmii in še enkrat odrgni ogledalo; ko je steklo suho, .namoči gobico v žganje ali špirit in podrgni z njo po ogledalu; potem nalahno potresi prav drobno presejanega pepela od drv in drgni ogledalo tako dolgo, da se lepo sveti. To je najboljši način čiščenja ogledal. Ogledala se dolgo svetijo, ako jih vsak dan nato zbrišeš s snažno ruto. Kozarec od piva čisto umiješ v vodi, v kateri si prevrela tnalo ipreslice in sode. Vsako posodo, ki jo umiješ, ne pozabi dobro splakniti z mlačno vodo. Ako te nimaš, pa oplakni vsaj z mrzlo. Skrb za zdravje. Svetloba. Kakor uspeva rastlina samo tam, kjer jo obsevajo solnčni žarki, tako uspeva tudi človek samo tam, kjer sije solnce. Zakaj solnce je naša prva luč, ki nam daje svetlobo in gorko*o, sobice je prvi in zadnji vzrok vseh izptrememb, ono je pramoč in prava življenska sila. Vsi nižji organizmi ne potrebujejo svetlobe, in če jo sprejmejo, morajo poginiti. To je dokazala bakteriologija. In zato je svetloba najmočnejše, najcenejše in najbolj gotovo sredstvo preti bakterijam, ki hočejo uničiti naše življenje. Danes vemo, da ima cela vrsta bolezni svoj postanek v bakterijah in v podobnih deloma rast- linskih, deloma živalskih v temi uspevajočih bitij. Zato mora veljati za živ- 1 jensko navodilo stavek: Kjer je svetloba in kjer je solnce, tam ni bolezni in če se pojavi, tudi kmalu izgine. Ali pa: Kamor ne pride solnce, tja pride zdravnik. — Poleg indirektnih vplivov na človeško zdravje ima svetloba tudi veliko direktnih. Tako je znanstveno dokazano, da otroci poleti bolj rastejo nego pozimi, iker so poleti dnevi daljši in ker more svetloba poleti dalj časa učinkovati s svojo oživljajočo močjo. Resnica je tudi, da svetloba, oziroma solnce vpliva na notranje človekovo življenje in da mu daje veselje do dela in notranjo zadovoljnost. Več dni dežja ali več dni z oblaki preprečenega neba in nvegle silno slabo učinkuje na naše živce; ko pa se pokaže prvi zlati solnčnii žarek skozi zamazane oblake, hej, kako veselo postane srce, kako se nam nasmeje obraz! Toda l.udje se ne brigajo dosti za svetlobo in za solnce. In to je napak. V prvi vrstd bi moral vsak posameznik skrbeti, da pride kolikor največ svetlobe in solnca v njegovo stanovanje. Kako prijetno je stanovati v takem prostoru! Vsak dan pojdi na i/prehod, in sicer v take kraje, kjer sije solnce, in ne vedno v parke, temne gozdove in na promenado. Razno. Posnemanja vredno. Hessenska vlada v Kasselu je izdala doslej seznani pijancev. Sedaj pa je začela izdajati tudi seznam pretepačev in ga razpošilja gostilničarjem. Na podlagi tega seznama gostilničar dotičuika lahko kar odslovi. Moderna usmiljenost. Bogatinka Marta Gradyjeva v Londonu je zapustila skoro 200 milijonov dinarjev društvu za zaščito živali. Revežev se pa ni spomnila! Katastrofalna eksplozija v San Franciscu. Iz nekega dvigala na. električni pogon je odskočila v poslopje »First National Banke« v San Franciscu iskra, ki je užgala okoli 5000 kubičnih čevljev plina, ki je uhajal iz poškodovane cevi. Sledila je silna eksplozija, ki je razrušila bančno poslopje in vsa sosedna poslopja ter zahtevala tudi večje število človeških žrtev. Brezposelnost na Poljskem. Število brezposelnih na Poljskem se je tekom meseca decembra lanskega leta zvišalo za 85.490 ter je znašalo ob novem letu skupno število brezposelnih 236.057. Abeceda za cigane. Moskovski profesor Sergjevskij je sestavil za ruske cigane oziroma za njihov jezik posebno abecedo. Kakor znano, ciganski narodi doslej še nimajo pismenih znakov za svoj jezik. Požar uničil 1500 hiš. V okraju Tondo v srednji Ameriki je izbruhnil požar, ki je vpepelil 1500 hiš. Človeških žrtev ni bilo. Za kratek ias. Dober svet. Gost: »Koliko litrov pa s točite približno na dan tega vina?« — Gostilničar: »V najboljšem slučaju kakih petdeset.« — Gost: »Jaz pa vem za sredstvo, da bi jih lahko stočili najmanj sedemdeset.« — Gostilničar: »In to sredstvo?« — Gost: »Ko bi polnili gostom steklenice do vrha!« NAJCENEJŠE IN SOLIDNO STE POSTREŽENI V TRGOVINAH FRANC PAVLIN, LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 3 PODRUŽNICI: TRG TABOR ŠT. 4, BORŠTNIKOV TRG ŠT. 4 Otroško vprašanje. Oče je prišel domov in povedal, da je soseda-zdravni*8 Bog k sebi poklical. Sinček pa je očeta vprašal: »Oče, ali je Bog bolan, da Je zdravnika k sebi poklical?« Čudoviti radio. »Imam radio, ki 8® nič ne prekosi. Sinoči sem dobil raznih postaj eno za drugo.« — ^ ni nič, prijatelj moj. Jaz pa sem sino« dobil na moj radio šest postaj, pa vse naenkrat.« Pri vojakih. Podčastnik: »Ti rekirut, zakaij se nisi obril danes?« — Rekrut »Saj sem se obril.« — Podčastnik-»Kako si se pa obril, ko si še ves kosmat?« — Rekrut: »Mogoče, ker Prl ogledalu smo stali štirje, pa sem po P°' moti obril drugega. Pri skušnji stavi profesor dijaku n^0 vprašanje. Dijak molči. Profesor: vas spravlja mogoče moje vprašanje v zadrego?« — Dijak: »0 ne, gospod p1'0' fesor, vprašanje prav nič, pač pa od#0' v or.« Iz jetnišinice. Ravnatelj odpuščenem1} kaznjencu: »Upam, da se ne vidiva ve^ tukaj." — Kaznjenec: »Kaj, ali bo g°' spod ravnatelj mogoče premeščen?« , | Mož na mestu. Ropar vlomi v star1' narjevo stanovanje in mu pomoli revo*' ver pod nos rekoč: »Denar — ali. • >< " Starinar: »Moj Bog, koliko pa naj v8fl! dam za to staro škatljo? Še kovača 111 vreden!« i Kateri se je boljše odrezal? »Ti največji osel na svetu!« — »Ti si P® predsednik vseh oslov!« — »Da! Ker 91 ti za to preneumen!« Vrednost denarja: Za 1 dolar dobi® 56.70 Din; za 100 frankov 225 Din; 100 lir 244 Din; za 100 avstrijskih Sili®' gov 800 Din; za 100 čeških kron 168 D'0’ za 100 nemških mairk 1349 Din. Pierre L’ Erniite: Zena z zaprtimi očmi. Iz francoščine prevedel L. S. IO O.O.OO o ■c o o. 1° Gospa Hughe skuša posredovati: »Nikar tukaj!... rotim vaju .*..« Toda obai moža si stopita nasproti vzravnana kot borilca ... tu delo ... tam praznovanje ... »Reči hočem, da življenje ni ustvarjeno edino za delo... Reči hočem, da je mladost kratka in da nameravam uživati svojo, ker jo pač lahko!« »Lahko, ker ti jaz daijem sredstva zato!.. .« »A tudi jaz svoje delo...« »Tvoje delo!... Le giovorimo o tvojem delu, odkar imaš tisto deklino z Montmartrea, ki te imenitno vodi za nos — kot velikega purančkai, kar tudi si!...« In ko izgovarja ta stavek, oponaša oče poniževalno kretnjo. Ta kretnja spravi sina iz tira ... »Da, za nios!...« ponovi oče. »Ne govori o tej ženski, saj je ne poznaš k »Poznam jo bolje nego ti! Ko sem zvedel, da se ti malopridno pečaš ž njo, sem dal poizvedovati o njej...« »A, ti si vohunil za menoj!... Lepa vloga!« »... In vem, lodkod prihiaija ta Lili, kateri ti mečeš moje tisočake... in da te ima za norca, kot je imela za norca že mnogo drugih ...« »Ne govorite slabo o Lili!...« »Ubogi uročenec, ki pozabljaš na sveto vlogo vseh tistih, ki so postali vodilni sloj... Mar res ne vidiš, s kakšnimi očmi te gledajo delavci?... Mar res ne čutiš zlamičeviamja, ki se vzdiguje v nji-tiovih srcih, celo pri tistih, ki se ne ponašajo bolje od tebe!... Mar res ne uvidiš, da upravičujejo tvoje uničujoče neumnosti razpaljive članke njihovih dnevnikov ...? Le-ti služijo s težavo z meseca v mesec kruh za svoje družine, ti pa razme^ tuješ brez računa kar premoženje — vlačugi!« »To so prazne besede!...« »To je čast imena, ki ga vlačiš ti po blatu beznic...« »Lepo vaju prosim!... Utihnita!...« kliče obupno gospa Hughova. »Utihniti...? Predolgo sem bil tiho ... Danes pa je konec... Ne bom dopustil svojemu sinu, da me i uniči i zamaže!... Zdaij izbiraj: ali se poboljšaj ali pa hodi!...« »Sem že izbral!... Odhajam!..., že odhajam !...« V skoku se požene sin proti vratom in hiti v svojo sobo. Gospa Hughe se jokaje vrže možu okoli vratu. »Saj sem vendar vse storila, da odvrnem ta vihar!...« Tudi gospod Hughe se razjoče, toda njegove solze so drugačne in imajo drugačno ceno. »Pusti me!...« vzklikne. »Kair se je zgodilo danes, je v veliki meri tvoja krivda!« »Moja krivda!...« zatuli gospa Hughovai. »Ti si tako silno razvadila tvojega sinčka!... In si mi toliko stvari prikrila!...« Oba zapustita siobo, dočim se le priprta vrata v jedilno shrambo neslišno zapro in Melanija zašepeta vsa razigrana Celestinu: »No, to je pa pogrelo!... Zares, ta prizor je bil velikanski!... Odveč bi bilo iti v gledališče »des Gobelins« ... Priznaj, Celestin, da se, če izvzameš Marijo, v tej »škatli« nobeden ne dolgočasi !...« Deveto poglavje. Razkošna obednica je sedaj prazna in tiha kakor bojišče po bitki. Posladka se skoraj niso dotaknili. Cvetice na mizi niso več lepe za nikogar, kajti nihče ne misli več na ta, da bi jih gledal. Vse je tu kakor pobito od besed, ki so se pravkar razlegale med dvema bitjema, ki sta ustvarjeni, da bi se ljubili. Marija je ugasila luči. Pustila je samo eno in ta lije na namizni prt te velike sobe hladno, nepremično svetlobo kakor sveča, ki dogoreva ob mrtvaškem prtu. Nato je šla Marija večerjat v kuhinjo, kar je zanjo najtežji križ. Ah, ko bi mogel človek živeti brez jedi!... Melanija ji obrača hrbet in se dela, kot da je sploh ne vidi. Marija se posluži sama. Tedaj jo blagovoli Melanija opaziti. »Ne tistega krožnika..., ne tiste žlice...! Tista jed ni za kuhinjo...!« A v Melanijinem in Celestinovem krožniku ie ostalo še polovica iste jedi. Celestin kot manj hudoben ponudi vejico. • »Marija, ali nam nimate nocoj ničesar V9" vedati...?« »Kaj naj vam: povem?« »Ali ni bila pri mizi ravnokar nekakšna obravnava? Zdelo se mi je iz kuhinje, čeprav *> bila vrata zaprta, da so govorili pač nekolik glasno...« Marija je skomignila z rameni: »Ponaivljam, kar sem vam že rekla: Ne jam nikogar, niti gospodarjev, ki me plačajo, n' kuhinje, celo ne, kadar me preganja.« »Čuj, to je pa nekaj novega! — Kdo vas pre ganja tu?« zavpije Melanija s pestmi ob bokih. -Plat vi..., se mi zdi!« J Mariji ni na tem, da bi se spustila v najb<" .iepotreben razgovor. Zato tiho povečerja ter vs poda nato v obednico, kjer se počuti bolj dcim&c ' Ponočna električna luč sveti še vedno na n®r