Ameriška Domovi ima - •i - >..i iti ■ ’, ‘i 71'/VI E W I e/l III— HO IW1 No. 167 AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY Rational nad Internationa) Circulation CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 31, 1959 MORMNG^NSWSPANR W- •' i-’ w,,-. '- - •',TM,v.k' T •' • '• '> .V.; . - m ŠTEV. LVm.—VOL. Lvm. SE ENVETO Predsednik Eisenhower je odklonil podpis zakonskemu predlogu za I'egulacijo voda in drugih podobnih del iz javnih sredstev. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Eisenhower je za-^el Kongres tam, kjer najbolj boli. Zavrnil je podpis zakon-skemu predlogu za $1,206,000,-b00 za nadziranje povodnji, ob-ftovo po naravnih nesrečah pri-2adetih predelov in regulacijo v°da po vseh Združenih državah. Predsednikova zavrnitev pod-Pisa je razburila Kongres in Predsednik Predstavniškega do-rna Sam Rayburn je izjavil, da bo Kongres skušal predsednikov veto preglasovati. Pri tem •le treba pripomniti, da se mu doslej to še ni nikoli posrečilo. Eisenhower je predlog zavr-'Pl češ, da ni v skladu z zdravo Poančno politiko zvezne vlade. Novi grobovi Angleža v Moskvi Vodnika angleške delavske stranke Gaitskell in Bevan sta prišla za en 1'eden na obisk v Sovjetsko zvezo. MOSKVA, ZSSR. — Podpred- MarfiLn Zdolšek Po dolgi in mučni bolezni je preminul na svojem domu na 1153 E. 169 St. Martin Zdolšek st., star 71 let. Tukaj zapušča soprogo Mary, roj. Gelze, doma iz Ribnice, sinove Lt. j.g. Marti- sednik Vrhovnega sovjeta, sov-na pri mornarici v San Diego, jedkega parlamenta. Volkov je Cal., Edwarda, Williama, Fran- pozdravil predsednika angleške ka, hčer Mildred Zifko, 9 vnu- delavske stranke Hugh Gait-kov, 2 pravnuka in več drugih skella in Aneurina Bevana, ko sorodnikov. Rojen je bil v Po- s^-a Prišla sem na enotedenski nikvi na Štajerskem, kjer zapu- obisk. šča 4 brate in 4 sestre in več so- j Angleška delavska stranka se rednikov. Tukaj je bival 46 let. i trudi še precej bolj od angleške Bil je član Društva Vodnikov, vlade za izboljšanje odnošajev venec št. 147 SNPJ. Zaposlen med svobodnim in komunistič-je bil v Browning Crane Co. nim svetom. V tem pogledu je Vpokojen je bil 9 let. Pogreb posebno Bevan zelo oster kritik bo danes zjutraj ob 8:45 iz J0s., ameriške politike, ki mu je pre-Zele in Sinovi pogreb, zavoda malo prožna in preostra. na 458 E. 152 St. v cerkev Mari- I ------o------ je Vnebovzete ob 9:30, nato na Na Vrsto ie prišel bivši bodo preskušali atom skega orožja do konca tega leta tudi drugi? Washington, D.C. — Predsed-Eisenhower se je lani pro stovoljno odločil, da bo naročil ^aši atomski komisiji, naj ne preskuša atomskega orožja te-kom enega leta. Ta doba poteče A oktobra. Ker je bilo zadnje ^ase precej glasov, da bo atom-s^a komisija še letos nadaljevala s preskušanjem, je Eisen o\ver presekal te govorice z od-°kom, da komisija ne sme prekašati atomskega orožja do 0llca tega leta. , ^ Washingtonu upajo, da jih °do v tem posnemale ostale atomske države. O Angliji 'ni ^eh dvomiti, verjetno se bo s.,ega vzgleda držala tudi Ru-^la> vsaj tako dolgo, dokler ne Wsta končana oba sestanka med |Seohowerj Ne jem in Hjruščevim. morejo se pa zanesti na ge-kkla E>e Gaulla. V francoski ari imajo menda že vse pri-Na' jen° za eEsplozijo prvega jn riCOskega atomskega streliva l s° ee napovedali, naj ga svet pričakuje. eiTiški gospodarski minister dr. Erhard na potovanju ,loA^e- Gr. — Tu je bil na po- kar cele štm! Nemški gospodarski mini-lacp ®rkard> El S'3 svet pozna au 1 njegovega prepira z Aden-kio r^ern' Gdletel je nazaj do-Ikiel ^reraaunano tako, da ne bo brpri 0Pravka s sprejemom kje Sednlka Eisenhower j a in k°vega spremstva. Erhard ima utemeljeno u-Aijp6’ ko enkrat prišel na i}UejIlauerjevo mesto. Takrat bo ^ela kisa že drugega go-2 dkp9’ '^■ako se ko ta gledal Na t ,/r^ard0m, ne vemo, težiko ckš Aa° deP° kot Eisenhower z enauerjem. Hruščev to ve. Vremensk prerok pravi: ko. j^eblačno, toplo in sopar-NajViv °Zri0st krajevnih neviht. kižja Wmperatura 84, naj- sv. Pavla pokopališče. Helen Marie Pechac Po kratki in mučni bolezni je venezuelski diktator Jimenez WASHINGTON, D. C. — Ko venezuelski diktator preminula v Womans bolnici ie moral Helen Marie Pechac, stara 40 Jimenez zapustiti svojo domovi-let, stanujoča na 20901 Goller no, se mu je posrečilo, da je dobil Ave. Tukaj zapušča soproga naši deželi politično pribeža- Franka, sinove Jamesa, Tho- lišče- Venezuela seveda s tem masa, Stevena, očeta Anthonya ni bda zadovoljna. Sedaj je na Chich, sestro Julio Wagner ter več drugih sorodnikov. Mati Danica, rojena Blatnik, je umrla leta 1932. Pogreb bo jutri zjutraj ob osmih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob . ,. , ,.. , * , ..W stajati vroče pod nogami, devetih nato na pokopališče - Kalvarija. podlagi pogodbe med Ameriko in Venezuelo iz 1. 1922 zahtevala od naše administracije, naj ji izroči Jimeneza. j Venezuela mora tekom 60 dni dokazati, da je upravičena do te zahteve. Jimenezu bo začelo po- Edward Flfolt Naša administracija verjetno ne bo ugodila venezuelski zahtevi, uvetovala bo pa Jimenezu, naj Včeraj je preminul v Hjuron se pomakne kam naprej, kot se Rd. bolnišnici 46 let stari Ed- je na primer njegov brezposelni ward Fifolt s 13600 Coit Rd. Po-'tovariš kubanski Batista. greb je v oskrbi Želetovega po- I ------n----- greb. zavoda na E. 152 St. | Ohijskim pripornikom se Petar Kuhat J ni ljubilo delati na farmi V Cuyahoga Nursing Home je , LONDON, O. — Na veliki far-umrl 59 let stari Petar Kuhat s mi blizu Londona v naši državi 1615 E. 30 St., rojen v Bosni, od je jetniška uprava organizirala koder je prišel 1. 1950. Bolan je neke vrste prisilno delavnico, bil tri leta. Preje je delal pri kjer je na delu okoli 1,200 jetni-Ferro Enamel Products Co. Nje- kov. Tem ise začetkom tega te-gova žena in šest otrok žive v dna ni več ljubilo delati, kar je Evropi. Pogreb bo iz Grdinove- pri tej vročini razumljivo; 200 od ga pogreb, zavoda na E. 62 St. njih je ostalo kar v posteljah, danes ob 12:30 v cerkev sv. Save dočim so ostali sabotirali vsako ob enih, nato na pokopališče sv. delo “iz simpatije. Teodozija. Roparji pobegnili s splavom preko reke Ohio * STEUBENVILLE, O. — Med tem ko so oblasti iskale roparje, ki so odnesli iz Yorkville banke Uradni izgovor jetnikov je bil preteklo soboto $38,000, so se ti slaba hrana, toda uprava misli, prepeljali na napihljivem gu-da je bila bolj kriva velika vro- mijastem splavu preko reke Guverner DiSallp brani svojo finančno politiko CANTON, O. — Državna zakonodaja je na predlog guvernerja in njegove vlade tekom svojega letošnjega zasedanja nalomila Ohijčanom nad 300 milijonov dolarjev novih davkov. Razumljivo je, da to guvernerja pri volivcih-davkoplačevalcih ni posebno priljubilo. Na splošno so sodili politični izvedenci, da bi bilo najboljše to vprašanje pustiti v n|iru, ker da bi volivci do novih golite v nanj že pozabili. DiSalle je drugačnega mnenja, šel je med volivce in začel svojo finančno politiko javno braniti in razlagati. Guverner je zatrjeval volivcem, da ima Ohio 'zdravo finančno politiko, da plačuje redne izdatke z rednimi dohodki, kar da ima ugoden vpliv na industrijo in vse ostalo privatno gospodarstvo. On je proti zadolževanju, ker je to dejansko'vedno dražje od rednega plačevanja iz rednih sredstev. Obljubil je, da bo država storila vse za izboljšanje umobolnic in drugih državnih potreb. -----o------ Kardinal Wvszynski se zopet oglasil v javnosti Čenstohova, Polj. — Poljski narod je praznoval pretekli teden god Matere Božje Čensto-hovske. Božjo pot v Čenstohovi je o-biskalo ob tej priliki nad 100,-000 romarjev, med njimi tudi kardinal Wyszynski, ki je v svojem govoru okoli ovinka povedal Gomulki in njegovim tovarišem, da se poljski katoličani ne bojijo komunističnih groženj. “Vlade prihajajo in odhajajo, toda družina in Cerkev ostaneta!” V tem duhu je pridigoval zbranim romarjem nad eno uro. PREDSEDNIK EISENHOWER SE RAZGOVARJA Z ANGLEŽI Predsednik Eisenhower je bil pri svojem prihodu v Londonu sprejet kot že dolgo nihče. Ob cestah ga je pozdravljalo okoli tri četrt milijona Angležev vseh starosti in stanov. — V petek je bil na obisku pri kraljici Elizabeti v gradu Balmo rale na Škotskem, nato pa se je vrnil v London, oziroma v letno bivališče predsednikov angleške vlade Chequers na razgovore z Macmilla-nom in njegovimi sodelavci. LONDON, Vel. Brit. — Po uspešnih razgovorih v Bonnu, kjer se je Adenauer pomiril zaradi ameriško - sovjetskih obiskov in razgovorov, se predsednik Eisenhower sedaj raz-govarja z vodniki Velike Britaniie o vprašanjih mednarodne politike, ki bodo predvidoma prišla na dnevni red razgovorov med Eisenhowerjem in Hruščevom ob priliki obiska tega v Združenih državah in Ikovega obiska v Sovjetski zvezi. Zahodne sile dejansko ne pripravljajo nobenih novih predlogov Sovjetiji, pripravljajo se bolj na to, kako bodo odgovorile na predloge, ki jih bo, kot pričakujejo, prinesel Hruščev. Na dnevnem redu razprav so--------------- pripeljal nalašč s francoske Riviere, kjer se sedaj zaradi zdravja večinoma zadržuje. Mathilda Thomas V petek zvečer je umrla v v Forest Hill bolnišnici 73 let sta- cma' uPrava farme je poklicala Ohio v Zah. Virginijo in izgini-ra Mrs. Mathilda Thomas, roj.^ Pomoč Prometno Pačijo, ki li. Nachtigal v okolici Ljubljane,'f uPornike h;tro uk™tila in 8 Zvezne oblasti Sa trudijo, da stanujoča na 15235 Saranac Rfp kamijom zvozila na polje na delo, bi jim prišle na sled. V Kansas, Mo., zapušča sina! “v Wajhingfonu že računajo s političnimi sta umrla pred nekaj leti. Pokojna je bila članica Društva sv. Ane št. 4 SDZ, Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Mary A. Svetek pogreb, zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30, nato na Kalvarijo. Frank Nagode St. V petek zvečer je umrl v Crile veteranski bolnišnici 63 let stari Frank J. Nagode s 131 E. 197 St., doma s Kalc pri Gornjem Logatcu, od koder je prišel v to deželo pred 46 leti. Dolgo vrsto let je vodil gostilno na E. 130 St. in posledicami spora med Kitajsko in Indijo Predsednik indijske vlade Javaharlal Nehru je v parlamentu objavil, da so rdeči Kitajci prekoračili na dveh krajih indijsko mejo in se spopadli z indijskimi stražami. Izjavil je, da bo Indija svoje meje branila. Vlada je prizadeta področja poverila neposredni vojaški unravi in vojsko pooblastila za vse za obrambo potrebne korake. WASHINGTON, D. C. — Da- Končno bodo razne nevtralne bila in so sledeča glavna vprašanja mednarodne politike: Polojaj v Zah. Berlinu in vpliv ženevske konference zunanjih ministrov velikih štirih nanj. Pri tem je treba poudariti, da je Hruščev izjavil pred nekaj dnevi znova, da v tem vprašanju ne misli nič odnehati. Ucpehi, oziroma neuspehi konference zastopnikov Združenih držav, Vel. Britanije in Sovjeli-je v Ženevi o vprašanju končanja preskušanja atomskega, o-rožja. Položaj v Alžiriji, kjer skuša Francija streti upor, domačinov, ki zahtevajo neodvisnost. Položaj v Laosu, kjer kitajski komunisti podpirajo komunistični upor proti zakoniti vladi in so spravili del pokrajine že pod svoje nadzorstvo. Vprašanja splošne razorožitve, oziroma omejitve oboroževanja'. Sredstva za podpiranje in krepitev NATO (Severno-atlantske obrambne zveze) kot vojaškega, gospodarskega in političnega temelja za obrambo svobodnega Zahoda. Zanimivo je, da v objavah o vprašanjih mednarodne politike, ki jih obravnavajo tod angleški in ameriški vodniki, doslej še niso bili omenjeni obmejni spopadi med Indijo in rdečo Kitajsko. Navdušen sprejem Eisenhow-erja v Nemčiji in Veliki Britaniji kaje, da mu svobodna zahodna, Evropa zaupa, da priznava v njem svojega vodnika, vodnika vsega svobodnega sveta, ki ne bo pustil malih in srednjih držav svobodne Evrope na cedilu, ko se bo vsedel za isto mizo s predsednikom sovjetske vlade Hruščevim. Svobodni svet se še predobro spominja sestankov med pok. Rooseveltom in pok. Stalinom, na katerih je bil ustvarjen položaj, ki je povzročil sedanjo mrzlo vojno in mednarodno napetost, iz katere se svet ne more skopati. V sredo bo Eisenhower odšel v Pariz na razgovore z De Gaul-lom. Angleški vodniki baje sku- Tudi nemški pregnanci so opozorili Ika na svojo bolečino BONN, Nem. — Nemški pregnanci in begunci iz nekdanje Vzhodne Nemčije ne zamudijo nobene prilike, da ne bi povedali, kako veliko domotožje i-majo po rojstnih krajih. Opozorili so na to tudi Eisenhower j a. Ko se je Eisenhower posvetoval z Adenauerjem v predised-niški palači v Bonnu, je prikorakala minio palače edinica nemžke obmejne policije in pela pesem: “Srečali se bomo tam na bregu Odre.” To je pesem, ki jo begunci in pregnanci pojejo ob vsaki priliki in je postala že kar njihova himna. Ves Bonn je postal pozoren na to manifestacijo, verjetno tudi Eisenhower. nika čim bolj popustljiv, ker da ima ta res težaven položaj, ki ga Kardinal Doepfner priplezal na Montblanc COURMAYEUR, It. — Najmlajši kardinal, 46-letni Doepfner iz Berlina, je priplezal v osmih urah na vrh najvišje evropske gore Montblanc. Kardinal in trije njegovi spremljevalci so imeli dva gorska vodnika, oblečeni so bili civilno in jih nihče ni mogel prepoznati. Ni bil pa to prvi cerkveni dostojanstvenik, ki je priplezal na Montblanc. Prvi je bil kardinal Eatti, poznejši papež Pij XI., ki je napravil t0 turo v letu 1922. Strahovit tajfun na Formozi TAIPEI, For. — Preteklo soboto je pridivjal nad otok strahovit vrtinčast vihar tajfun. Na otoku je povzročil velikansko škodo in zahteval v sami prestolnici šest mrtvih. Formoza in njena okolica je znana po teh viharjih, ki so dejansko po njej dobili tudi svoje ime, vendar trdijo, da Form ožari kaj takega, kar jih je doletelo sedaj, ne pomnijo. Vihar je divjal preko otoka z brzino 144 milj na uro. Iz Clevelanda in okolice Seja— Podružnica št. 32 SŽZ ima jutri ob osmih zvečer sejo v navadnih prostorih. Podružnica št. 14 SŽZ ima jutri zvečer sejo v AJC na Recher Ave. Po seji praznovanje rojstnih dni. Podružnica št. 18 SŽZ ima jutri zvečer ob 7:30 sejo v SDD na Waterloo Rd. Vrnil se je— Mr. Frank Virant, 2194 Glen-ridge Rd., Cleveland, Ohio, se je vrnil z obiska v Sloveniji. Največ se je zadrževal v Ribnici na Dolenjskem. Vsem darovalcem za popravilo cerkve sv. Štefsfna sporoča, da dela pri obnovitvi lepo napredujejo. Družinsko slavje— Preteklo soboto je praznovala ga. Frančiška Vesel iz Moravč v Sloveniji, ki je začasno na obisku v Združenih državah, 75-letnico svojega življenja. Sinovi Štefan, Milan in Ludvik so ji odredili na domu Štefana, 1539 E. 47 St., prisrčno “presenečenje.” Slavljenki k lepemu življenjskemu jubileju' iskreno čestitamo! Slovo— Člani American Legion Post No. 273 so prošeni, da pridejo nocoj ob osmih v Zakrajškov pogreb, zavod k opravilu za pok. Franka J. Nagode St. Molitev— Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene jutri zjutraj ob osmih v M. Svetek pogreb, zavod k molitvi za pok. Matildo Thomas. V bolnišnico— V University bolnišnico je bila prepeljana Mrs. William Hutter z 18009 Maple Cliff Rd., poprej z Darwin Ave. Kdo je izgubil— V soboto je bila najdena na E. 60 St. mala vsota denarja. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi na 1404 E. 53 St. spodaj zadaj. Iz slov. naselbin RIDGEWOOD, N. Y. — Ga. Maria Stine s 553 Grandview Ave. je dobila sporočilo, da ji je Zdenski vasi pri Dobrepolju na Dolenjskem umrl oče Anton Blažič. Poleg nje je zapustil doma še tri hčerke in v Clevelandu, ‘Ohio, sestro Frances Kozo-glav. siravno v našem državnem taj- države v južnovzhodni Aziji do-ništvu za zunanje zadeve ne vi- i bivale od Indije malo bolj nev- dijo posebne nevarnosti za med- jtr£dne nasvete kot do sedaj, ka- . ,, dar se bodo obračale zanje v naroden mir v obmejnem sporu New. Delhi med Indijo in rdečo Kitajsko, | Indija ni namreč vznemirje-Išajo vplivati na Eisenhowerja, St. Clair Ave., zadnjih sedem let vendar že sedaj računajo s po- na samo nad obmejnimi spopadi ^ naj bo do francoskega predsed-pa je bil zaposlen pri W. Bing- litičnimi posledicami tega spo- med indijskimi obmejnimi stra-' ham Go. Pokojni je bil veteran ra, ki naj bi bile po njihovih žarni in komunističnimi vojaški-'prve svetovne vojne in član mislih sledeče: j mi oddelki, ampak veliko bolj American Legion Post No. 273 | Indija ne bo več podpirala v radi tega, ker v Peipingu nič ne in The Eagles. Zapustil je ženo Združenih narodih s tako vne-' tajijo, da bi radi odščipnili od Frances, roj. Gredenc, sinova mo rdeče Kitajske in njenih že- Indije kar pet obrobnih protek- Franka in Richarda, štiri vnuke, Ija. Verjetno bo tudi večkrat gla- toratov: Sikim, Butan, Nepal,1 predsednika angleške vlade za tekstilno blago za 20-40%, sestro Antonijo Mohorčič v Eu- sovala z zapadnim “blokom,” Ladakh in takozvano Severno- Macmillana, bivše predsednike kakor je pač kakovost blaga, clidu in brata Jožeta v Sloveni- kot je do sedaj. Indija se bo da-'vzhodno obmejno agencijo. To Winstona Churchilla, Edena in1 Proti pričakovanju ni prav Ije verjetno bolj zanimala za se pravi, kitajski tovariši bi ra- ! Attleea, svojega tovariša iz zad- nobenega navala na tekstilne tr- Na Madžarskem mora vladati huda revščina Budapešta, Madž. — Madžarska si je po uporu v 1. 1956 šele ji. Pogreb bo jutri zj. ob 9:30 iz je treba obravnavati z razume- sedaj toliko opomogla, da teks-vanjem. jtilna industrija proizvaja do- Za nocoj je predsednik Ei- sti blaga za domače potrebe, senhower povabil na večerjo , Vlada je sedaj tudi znižala ceno Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Križa nato na Kalvarijo. ob desetih. poravnavo spora s Pakistanom di prišli kar do roba indijske nje svetovne vojne Montgomer- govine, akoravno hodi narod ze-radi Kašmirja. Nanj cikajo ravnine pod himalajskim gorov- ja in še nekatere druge. Stari lo skromno oblečen po mestih namreč tudi kitajski komunisti, jem. j Churchill se bo za to priložnost in na deželi. | KAJNOVEJšEVESTI LONDON, Vel. Brit.— Predsednik Eisenhower in predsednik angleške vlade Macmillan bosta nocoj ob 7:20 po londonskem času poročala na televiziji o svojih dosedanjih razgovorih. NEW DELHI, Ind. — Dalaj lama, duhovni in svetni vladar Tibeta, ki je spomladi pobegnil v Indijo pred komunisFč-nim nasiljem, je pozval Združene narode, naj razpravljajo o vprašanju Tibeta in olajšajo trpljenje tamkajšnjega naroda. WASHINGTON, D C. - Tod niso gotovi, če velja sovjetska obljuba, da ne bodo preskušali atomskega orožja, dokler tega ne bo storil Zahod, samo za Združene države in Vel. Britanijo; ki sta izjavili, da vsaj do novega leta 1960 tega ne bosta storili, ali tudi za Francijo, ki napoveduje eksplozijo svoje prve atomsko bombe v najbližji bodočnosti. Ameriška Domovina t 'k < I I# K- % V rrri^^Ti %[ •117 St Cl*lr At«, i—< HEndjrson 1-0928 — Cleveland 3, Obl« National and International Circulatien Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and , 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINAt 2«. Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATESi United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for * month* Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. «^>»83 No. 167 Mon., August 31, 1959 O pariteti med svobodnim in komunističnim svetom Nova taktika v naši zunanji politiki, ki se je zanjo odločil predsednik Eisenhower, je najbolj vidna po dveh znakih: diplomatični turizem, ki se je preje pečal z njim samo pokojni državni tajnik Dulles, je postal pravilo za vse naše politike in diplomate od Eisenhowerja navzdol; na drugi strani smo pa zadnjič v Ženevi kar čez noč dali koncesijo, ki je o njej naša javnost doslej le malo premišljevala: pariteto med svobodnim in komunističnim svetom, zaenkrat samo v komisiji za razorožitev. To je začetek, kako se bo pa to končalo, nima najbrže nihče niti meglenega pojma. Zaenkrat pomeni pariteta velik uspeh tovariša Hruščeva, morda največji, kar jih je dosedaj dosegel. Ko je komunistični svet po Stalinovi smrti začel iskati več stika s svobodnim, je še prav posebno čutil, kako zelo nerodno je, da je komunističnih držav tako malo, svobodnih pa tako veliko. Le majhna je bila zanj tolažba, da je svobodni svet razbit v dve skupini: komunistične nasprotnike in nevtralce. Komuniste je neprestano jezilo, da so številčno v vseh mednarodnih organih v manjšini in da morajo zato zmeraj zahtevati zase pravico veta, kar ni ravno koristilo njihovemu ugledu med svetom, posebno med nevtralci. Zato so neštetokrat poskušali, da razbijejo številčno premoč svojih nasprotnikov in nevtralcev. To je bil tudi eden izmed razlogov, za kaj so tako trdovratno bojkotirali razne mednarodne komisije, sestanke in konference, kadar so pa bili na njih, so sabotirali njihove delovne programe. Končno so vendarle dosegli svoj cilj: tako važna mednarodna organizacija kot je komisija za razorožitev je sestavljena po načelu paritete: pet komunističnih in pet svobodnih držav je udeleženo pri tej komisiji. Uveljavljenje paritete je prvi trenutek tako ^presenetilo svobodni svet, da se ni mogel znajti, kako to. Čutil je pa takoj, da je to zelo nevarna igra. Začeli so se oglašati politiki in diplomatje in izražati svojo zaskrbljenost. Imajo prav, ako pomislimo samo na nekatere posledice, ki jih bo rodilo načelo paritete v mednarodni politiki. Vzemimo najpreje Združene narode. Tam ni mogoče uvesti paritete, kajti tam ne bo nikoli večina držav članic zanjo. Komunistom ne bo preostalo drugega kot da bodo skušali prenašati vse, kar se jim zdi važno, na paritetne komisije izven Združenih narodov, to organizacijo samo bodo pa rabili samo kot oder za mednarodno propagando, svobodni svet se pa temu ne bo mogel upreti. Načelo paritete bo dalje razbilo solidarnost svobodnega sveta, kolikor je je še. Ko je bil naš državni tajnik Her-ter v Santiago, se je močno potil, ko je tolažil precej razburjene zunanje ministre Latinske Amerike in jim razlagal, naj se paritete nikar ne bojijo. Dvomimo, da so mu kaj prida verjeli, akoravno se imajo za naše stalne in zveste zaveznike pri obravnavanju večine mednarodnih vprašanj. Na pariteto gledajo z nezaupanjem tudi NATO krogi. General De Gaulle jo je kar gladko odklonil, v Zapadni Nemčiji se bojijo, da bo sedaj počasi prišla do veljave tudi pariteta med Zapadno in Vzhodno Nemčijo. V Rimu vihajo nos, ker jih je pariteta izenačila s takimi komunističnim “silami” kot sta Bulgarska ali Albanija, kar se je dejansko že pripetilo v novi komisiji za razorožitev. Pariteta tudi ni po godu Angliji, pa se vsaj vdaja upanju, da bodo njeni delegatje v paritetnih organih lahko igrali vlogo posredovalcev. Paritete niso pozdravili z navdušenjem tudi v ostalih NATO prestolicah. Še bolj je začelo vreti med nevtralci. Načelo paritete bo namreč dalo svobodnemu svetu samo največ devet udeležencev in glasov v vsakem paritetnem organu, kar pomeni, da bodo nevtralci praviloma povsod izpadli. To se pravi Azija, Afrika, Avstralija in Latinska Amerika bodo le izjemoma mogli dobiti mesto v paritetnih mednarodnih organih. Pariteta ne bo veljala samo za število udeležencev v mednarodnih organih. Komunisti jo bodo skušali uveljavljati tudi na mnogih drugih področjih: lahko se postavijo na stališče, da mora vsak delovni program vsebovati ravno toliko njihovih točk in predlogov kot takih, ki bodo prišli iz vrst svobodnih držav. Zahtevali bodo pariteto v vseh strokovnih komisijah, preiskovalnih odborih itd. Zahtevali bodo, da so sedeži mednarodnih institucij razdeljeni po polovici med komunističnim in svobodnim svetom. Sklicevati se bodo hoteli vmešavati v odnose med svobodnimi in nevtralnimi državami. Pariteta bo morala seveda veljati tudi za mednarodne znanstvene organizacije, mednarodne športne odbore in prireditve itd. Komunisti so končno prišli do takega položaja, da jim ne bo treba vedno vporabljati veto pravice. Ker bodo imeli zmeraj sigurnih 50% glasov, bodo lahko z njimi preprečili vsak sklep, ki jim ne bo všeč. Kaj pomeni načelo paritete, vidimo nazorno pri sledečem slučaju. Veliko je bilo govora o sestanku na vrhovih, sedaj je vsaj začasno nekam potihnil. Brez paritete, bi na sestanku sedel Hruščev sam napram trem zastopnikom svobodnega sveta, kar mu gotovo ne bi bilo po godu. Nujno potrebuje par satelitov, da nanje zvrne razne kočljive ali zavlačevalne predloge ali pa da preko njih sabotira pogajanja. Za nameček bo lahko še izigraval svoje nasprotnike, kajti pariteta pomeni zgubo na ugledu in politični moči ravno za tiste države, ki se še zmeraj smatrajo za činitelje v mednarodni politiki. Da je na drugi strani načelo paritete tudi zelo dvignilo mednaroden ugled Moskve in posebno Hruščeva, tega ni treba še poseben dokazovati. Ves komunistični svet se čuti zmagovalca v hladni vojni in vidi v Hruščevu tistega komunističnega voditelja, ki je to bitko v hladni vojni dobil. Morda dela samo Peiping kisel obraz, toda tudi kitajski tovariši ne morejo tajiti, da je Hruščev dosegel več v mednarodni politiki kot vse druge komunistične države s Kitajsko vred. Ni torej brez podlage strah, da nam bo novo načelo paritete delalo še veliko preglavic in povzročalo dosti glavobola. Vprašanje je, ali je bilo res treba plačati tako veliko ceno za začasne smehljaje iz Moskve. j BESEDA IZ NARODA Zgodovinski dogodek Stockton, Calif. — Preteklo sredo zjutraj se je predsednik Eisenhower podal na obisk v Evropo. Ustavil se je v nemškem Bonnu, kjer ga je pozdravljalo ob cestah preko 300,-000 ljudi, Jemcev, ki jih je v pretekli vojni kot zavezniški vrhovni poveljnik prisilil k predaji. Tokrat so bili vsi prijatelji, vsi sama prijaznost. Ko je zagotovil Nemce, da jih Amerika ne bo pustila na cedilu ne v Zahodni Nemčiji ne v Zah. Berlinu in poudaril svojo miroljubnost, je odletel v London, kjer se bo mudil do srede, ko bo šel obiskat De Gaulla v Pariz. Zanimivo je, da Eisenhower ni obiskal tudi Rim, prestolnice Italije, ki se tudi smatra za po-memh»o silo v svetu, če že ne naravnost za velesilo. Najtrša v Evropi sta za Eisenhowerja vsekakor Adenauer, ki ne more popustiti od zahteve po združitvi Nemčije, in De Gaulle, ki mu je vedno pri srcu stara francoska veličina. Napovedujejo, da bo Francija ob priliki Ikovega prihoda v Pariz preskusila svojo prvo atomsko bombo v Sahari in se s tem vključila v atomski klub. Francoska zahteva po priznanju sta-leža velesile naj bi dobila novo osnovo. V Parizu bo Eisenhower sprejel tudi predsednika italijanske vlade in njegovega zunanjega ministra ter predsta v n i k e NATO. Prav gotovo je obisk Eisenhowerja v Evropi na predvečer obiskp Hruščeva, predsednika' sovjetske vlade, v Združenih državah, nov dokaz tesne povezanosti Evrope in Amerike. Italijanski komunisti bodo brez dvoma izrabili izostanek Ikovega obiska v Rimu, angleški Macmillan bo pa iz Ikovega obiska v Vel. Britaniji koval kapital za svojb stranko pri volitvah v oktobru ali novembru. Macmillanov ugled doma bo raste! še bolj, ker velja v angleški javnosti on za začetnika poskusa “odtajati” hladno vojno z o-sebnimi obiski med vodniki o-beh taborov. Eisenhower jev obisk v Evropi je 'zgodovinskega pomena, saj je to poleg obiska, ki ga je napravil Evropi Wilson po koncu prve svetovne vojne, prvič, da se bo ameriški predsednik mudil toliko časa v Evropi in s tako obširnimi političnimi načrti. Zgodovinskega pomena bo tudi obisk Nikite Hruščeva, predsednika vlade Sovjetske zveze v Združenih državah. To je sploh prvi obisk glavnega o-blastnika Rusije v Ameriki. Ob tem obisku si bosta sedela drug drugemu nasproti moža, od katerih je v veliki' meri odvisna usoda današnjega sveta. Vrata Združenih držav se bodo odprla vodniku Sovjetske zveze, da mu pokažejo jasno, da nimamo namena voditi vojne drugače kot v samoobrambi in obrambi svobode zaveznikov,, da pa mu pokažemo istočasno * tudi da so naša sredstva tolikšna, da bomo z njimi uničili vojaški stroj, ki ga je z vsemi napori Sovjetije ustvaril, če po neprevidnosti vojno sproži. Maks Simončič Iz Floride v Lemont Fort Lauderdale, Fla. — Starejšim naseljencem slovenskega rodu je še znano, kako smo se pred izseljevanjem v široki svet radi podajali k Mariji na Brezje. Spomini na ta zadnji obisk pri Mariji Pomagaj so šli z nami v svet in jih nosimo v svojih srcih, koder že hodimo. . Kmečki gospodar je pripravi] veliki voz z “lojtrnicami” in so ga fantje ter dekleta okrasili in uredili za romanje. Še boljši je bil seveda; “tajselj”, če so ga imeli kje v vasi, ali pa “pari-zar”. Zadnji je imel posebno široka platišča. Pramčki so zarezgetali in bič je zapel, voz z romarji in roma-ricami pa je v ranem jutru dirjal preko gorenjske ravnine proti Brezjam. Z njega se je razlegala lepa slovenska Marijina pesem. V tej deželi kaj takega ni mogoče, kot nemara ni več mogoče niti -v naši rodni Sloveniji. Časi so se spremenili tuv kot tam, z njimi so se spremenile tudi razmere. Moja žena in jaz sva se podala na naše Ameriške Brezje kar z letalom. Samo štiri ure nama; je vzelo od tu do Clevelanda. Bila je lepa vožnja. V Clevelandu sva ostala dva dni in obiskala najine prijatelje. Prav iskrena hvala za gostoljubnost našemu Slavčku Tonetu Šublju, prav tako družini Franka Rebolai za ljubeznjiv sprejem. Rebolova mama so se zelo veselili obiska sina-misijonarja z daljne Formoze. Po šestih letih dela se vrača domov. Oglasili smo se tudi v uradu AD in izmenjali nekaj veselih besed. Soproga urednika je prav vesela zala Gorenjka. Iz Clevelanda sva odšla v Youngstown, kjer žive starši najinega zeta. Bili so zelo presenečeni, ko so naju videli. Tam sva šla z njimi v cerkev v nedeljo in doživela prvič v najinem življenju sv. mašo v slovanskem jeziku in obredu. Bilo je krasno. Obredi so povezani z lepim petjem. sva riji za srečno pot in jo prosila, naj naju spremlja tudi na poti nazaj. Od kar sva bila zadnjič v Lemontu z ženo pred šestimi leti, je precej sprememb. Ni bilo več starih prijateljev p. Zakrajška, p. Aleksandra, p. Johna, p. Alfonza in p. Graci-jana. P. Ciril pa se težko bolan pripravlja na odhod. Spomnila sva se jih in se ustavila na njihovih grobeh. G. Kastelic in njegova blaga ženka sta nam odkazala prijazno sobo v Romarskem domu. Tudi tam je dosti novega. Šla sva si ogledat Roženvensko dolino, delo neumornega o. Martina, ustavila se pred Lurško votlino, krasnim delom p. Pij a. Ko smo bili v procesiji z ženami Oltarnih društev iz Clevelanda pod vodstvom; p. Odila, je bil to prizor, ki ga ni mogoče pozabiti. Vsa čast katoliškim ženam, ki toliko darujejo za lepoto Ameriških Brezij. Posebna hvala voditeljicam ge. Marinko in drugim. Ganljiv je bil prizor v nedeljo, ko smo se poslavljali od svoje nebeške Matere. Segali smo si v roke in obljubljali, da se prihodnje leto, če Bog da, zopet vidimo pri Mariji Pomagaj. Drugo leto bo obhajal tam srebrni mašniški jubilej p. Pij. Upam, da se ga bova lahko udeležila. Skoraj bi pozabila mamo Hočevar, ki je tako pridno delala v kuhinji za romarje! Prisrčna hvala vsem, za naju je bil to lep dogodek, ki nama bo ostal drag spomin! Mr. in Mrs. J. Dolčič Krvavec - druga najvišja gora v Jugoslaviji CLEVELAND, O. — Zadnjič sem bral v čikaški Prosveti o pozdravih nekih slovenskih rojakov z izleta “na Krvavec, ki je druga najvišja gora v Jugoslaviji.” Bral sem ponovno in kar nisem mogel verjeti svojim očem. Krvavec je res zelo obiskovana izletna točka na zahodnem koncu Kamniških planin, toda do druge najvišje gore ji manjka še precej preko tisoč metrov. Najvišji je Triglav, sledi mu Škrlatica, nato Ljuboten v Prokletijah in Durmitor. Od Krvavca se vleče vrsta gora v samih Kamniških, ki so vse visoke precej preko 2,000 metrov, naj omenim samo Grintavec, Kočno, Skuto, Planjavo in Ojstrico. Tisti, ki pošiljajo s Krvavca pozdrave in trdijo, da je to druga najvišja gora v Jugoslaviji, pač Krvavca niso mogli dobro videti ne od blizu ne od daleč. Če še v takihle preprostih stvareh ameriški slovenski obiskovalci starega kraja ne morejo do dejanskega položaja, kako naj bi prišli potem šele v drugih! G. L. Smrt dveh duhovnikov v domovini Lemont, "lil. — G. Jožef Rožman, dušni pastir v Velikem Gabru župnije Št. Vid pri Stični, je umrl dne 4. julija v ljubljanski bolnišnici. Imel je hudo bolezen: srčno vodenico. Pokojni je bil rojen 17. marca 1902 v Mirni peči na Dolenjskem. Po drugi svetovni vojni je trpel veliko leti. Zanimivo je, da je 54 let svojega duhovniškega življenja preživel v gorati župniji na šta-jersko-koroški meji. Na župnijo sv. Petra v Zavodnjem je bil namreč inštaliran leta 1904. Verniki iz Savinjske in Šaleške doline ter koroški Slovenci se ga bodo spominjali iz prelepe božje poti od Sv. Križa pri Belih vodah, kamor je zvesto hodil dolga desetletja pomagat ob romarskih shodih. Umrl je 31. julija in je bi! pokopan med svojimi farani v nedeljo 2. avgusta. R. I. P. P. O. Slovenci v Avstraliji Naš doprinos k “begunskemu letu”. Pod tem naslovom številka avstralskih “Misli” za avgust objavlja na uvodnem mestu za avstralske Slovence naslednje važno sporočilo: “Hitreje kot smo mogli upati pred mesecem dni, se je izkazalo, da bomo Slovenci v Avstraliji imeli dosti priložnosti izkoristiti ugodnosti “begunskega leta”, ki smo o njem zapisali nekaj vrstic v julijski številki. Njegova Eminenca kardinal Gilroy v Sydneyu, je odločil, da cerkveno hišo, 121 Queen Street, Woollahra, za katero je 1. julija potekel najemninski kontrakt treh slovenskih mož, prevzame v svojo upravo sydneyski Cath olic Immigration Committee in jo uporablja zlasti za prvi sprejem beguncev, ki jih bo ta odbor skušal dobivati v Avstralijo v teku begunskega leta čim večjem številu. Ker se pa pristojne oblasti zavedajo, da je največ današnjih beguncev po Evropi iz Slovenije in Hrvatske, je Catholic Immigration Committee prepu stil omenjeno hišo v oskrbo slovenskemu duhovniku dr. Ivanu Mikuli, ki je svojo službo nastopil 10. julija, dočim si je Slovensko društvo Sydney poiskalo svojo streho drugje. * Ker se bo pa šele po mesecih pokazalo, do kakšne mere bo naraslo število prihajajočih po programu “begunskega leta”, se za čas uporaba doma ne bo nič spremenila, ostal bo na uporabo Slovencem. Sprememba je le ta, da se bo v domu vse vršilo pod drugim vodstvom, to se pravi: pod vodstvom dr. Ivana Mi-kule.” Ista številka tudi sporoča, da ima v tem domu sedaj svoj sedež tudi Slovenska Karitas pod vodstvom dr. Ivana Mikule. * * * V Thomastownu je med delom zadela kap Slovenca Stanka Muleja iz Ribnega pri Bledu. K zadnjemu počitku so ga položili dne 11. julija na pokopališču v Prestonu. Pok. Mulej je bil prijetnega značaja ter priden in delaven kot mravlja. Poleg napornega dela v tovarni je v 10 letih postavil še tri lepe domove, katere je zapustil ženi vdovi ter trem odraslim otrokom. 'Od tam sva se podala proti preganjanje od strani brezbožne-Chicagu in Lemontu. Do Chi-J ga komunizma, ki je bil nad njim caga sva potrebovala šest ur. silno razočaran. Y Velikem Ga- Vročina je bila neznosna, saj je!bru je bil nad 20 let dušni pa- Izietniki se vračajo Cleveland, O. — Mr. in Mrs. Joseph Drobnich z 917 E. 73. St., Cleveland 3, Ohio, ista se v sredo 26. augusta, vsa srečna in nasmejana vrnila z obiska v Jugoslaviji, kjer sta doživela marsikatero veselo presenečenje, med drugimi tudi izredno čast, da sta bo-toplomer kazal 93. Ustavila sva |stir. Bil je tudi priznan glasbe- trovala razvitju prapora Gasil-se pri najinih starih prijateljih nik in skladatelj. Sporočajo, dajskega društva na Velikih Polja-g. Metodu Končanu in njegovi'je v svoji hudi bolezni več dnijnah pri Ribnici 0b 50-letnici ob-ženi. Oba sta še vedno vesela'pred smrtjo natančno napovedal stoja društva, kot sta bila nekdaj v New J dan uro svoje ismrti, kar se je tu-1 Občinska Gasilska zveza Vel. Yorku. Prav iskrena hvala za Mi zgodilo. Mrtvega so iz Ljub- Lašče je ob tej priliki ustanovnim tako vesel sprejem. Prav tako hvala družini Nahtigal za gostoljubnost in prenočišče. Po dobri uri vožnje iz Chicaga sva se znašla na prijaznem gričku pri Mariji Pomagaj v Le- Ijane pripeljali v Veliki Gaber in članom in požrtvovalnim delav-je tam pokopan med svojimi ov- cem za razvoj društva podarila čicami. Naj počiva v miru! častne diplome, med njimi Mr. G. Janez Rožman, župnik v Za- Josephu Drobnich in Stevu F. vodnjem nad Šoštanjem. Pokoj- Pirnat. Na ogledu je v izložbe- „„ ___ „ _____ni je bil rojen v Artičah pri Bre-' nem oknu Steve F. Pirnat Co. montu. Vsepovsod tišina in mir, (žicah 10. maja 1870 in je torej Travel Service na 6516 St. Clair ki Človeka nehote spomnita na!bil že v 90. letu starosti, iv maš- Ave., Cleveland 3, Ohio. Stvarnika. Zahvalila sva se Ma- mika pa je bil posvečen pred €4 Steve Pirnat. Divje živali tudi ubogajo Francoski pisatelj Roger Vail-lant, je zaslovel zlasti s svojimi razburljivimi potopisi. Med drugim* je prepotoval Ngorongoro, ki spada med na j več j e naravne parke na svetu. Ta park je pravzaprav velikansko ognj eniško žrelo, ki se dviga 3,000 metrov nad pragozdovi Tanganjike v srcu Afrike. Prepotoval ga je 2 jeepom, to je avtomobilom, ki je prilagojen tudi za najtežje o-zemlje, kjer sploh ni potov. Na' men njegovega potovanja je bil proučevanje življenjskih navad med divjimi zverinami. Spremljal ga je izkušen vodnik — d°' mačin. Zanimivo je, .da so se divjo živali v teh orjaških parkih že tako navadile na “gledalce”, da se za avtomobile sploh ne zmO' nijo. Pač pa morajo le-ti bid zaprti, da zverinam ne pride v nos vonj po človeku. Najprej sta naletela na le°' par da, nato pa so se zvrstil6 črede antilop, gazel in gnujem (Gnu je konju in bivolu podob' na žival.) Vse te črede so se pa' sle in hodile po preriji, ne da b' se zmenile druga za drugo. ^ visok travi sta popotnika ugle' dala jastrebovo mrhovinarje.v ki so s kremplji in kljuni trgal’ truplo gnuja. Njun jeep se j6 ustavil kakih sto metrov vstra” od mrho vinarske gostije. Nenadoma je prišla hijena, V0" časi krožila okoli jastrebov $ njihove žrtve. “Ko se je povseb1 približala,” piše francoski P°' potnik, “je začela poskakoval’’ S šapami je mlatila okoli seb6, da bi pregnala krilate mrhoV>' narje. Jastrebi se je niso ustra' F šili, umikali so se le meter metrom. Ta “nastop” hijene orlov je bil podoben pogrebb' svečanosti za poginulim gb11 jem.” Čez čas sta zagledala uo®0 roga, ki je s topotajočimi kor^1 plašil črede zeber in antiki’ Kmalu potem je prilomasti skozi gozd kakih deset slob0'1 ki so teptali mlado drevje. Šele okoli petih popoldne naletela na leve. “Vozila sva ° močvirju, kjer je rastlo trstik Blizu močvirskega brega je , hal in kašljal lev. Vodnik je ^ kel, da se je lev najbrž nekaj trenutkov pred najib’ prihodom. Kakih 30 metrov ^ Ije je stala levinja v visoki t ^ vi. Ne da bi se premaknil3’ j strmela nekam v daljavo. pil sem motor, vendar se lev ^ vzlic bližini ni zmenil za b3l Nenadoma se je zazibalo trsi1 šest mladih levov in levinj časi so prihajali, trajalo je raj četrt ure. Mlade levinj6 polegle od starem levu. Edeb med poldoraslih samcev se približal mladi levinji in itie: po' SW' dotaknil s šapo, kakor da hoče pobožati. Stari lev je v ^ in zamolklo zarjovel. Mla^. a6' poslušno legel k njegovirb ,.e: gam. Dodajam nekaj dorni3’-^ stari lev se je ob tem verj6 , prepričal o pokorščini ml3-^], vrstnika, zato ga ni naPj.3 marveč je tudi sam legel-levinja se je približala sku^(r kakor da hoče vedeti, kaj se gaja.” ici Bolnica za gobave v Mandaday Med 500 gobavci v boln1' Mandalay v Birmaniji, ki j° ^ dijo frančiškanske misijon3^, so najrazličnejše azijske b3 vk nosti in tudi različne v ere: manjka celo budističnih p hov med bolniki. Vsi pa so jeti z največjo krščansko ija ni;i0' /rab^' Bolnica za gobave v M jet0 lay je bila ustanovljen3 jo 1890, sedem let nato P3 prevzele *—v'"’ ^ narke. frančiškanske 111' n AMERIŠKA DOMOVINA, JOSIP PREMK: MADEŽ Naposled se bo domislila še poročne obleke in prebrskala bo vse modne časopise, donesla vzorce iz vseh trgovin in preudarjala in primerjala po okusu in svoji izkušnji, kaj bi bilo primerneje, da bo v vsakem oziru zadovoljilo . . . “Kajti ljubo dete, tudi po obleki sodijo ljudje in človek ne more vedno ustreči svoji želji. Pa saj ti nisi ravno izbirčna; da, da, ti mi napravljaš veselje, Anka.” In to pojde vse tako po vrsti in ko ji ne preostane naposled nič več, o čemer bi še lahko premišljevala in govorila, prične zopet od kraja, ali se ni morda od-lečila.za to ali ono stvar napačno in bi bilo morda bolje drugače. In ona ji bo morala slediti iz trgovine v trgovino, vsepovsod. “Br . . .” Anka je stresla z glavo in je nakremžila svoj lepi obraz v nezadovoljne gube, pa je kmalu 2opet segla po tetinem pismu, ki je ležalo tam na postleji. --------tako upam, da Te te vrstice gotovo osrečijo. Kajti ljubo dete, Ivan je vendar dober in plemenit človek, saj veš, da te le ljubil že pred šestimi leti, že iukrat, ko je še študiral na vseučilišču. In kot bančni uradnik ima še lepo bodočnost! Ti ga takrat menda nisi ljubila, ah, ljubo dete, mladost je norost, 2daj si pač že pri pameti in gotovo uvidiš, da je to človek, ki ti je ves vdan. Poznam ga, moj &°g, kako bi ga ne: še kot dijak le stanoval pri meni in sedaj skoro ni večera, da bi se ne o-Slasil. Piše Ti vedno, kaj ne; 2e iz pisem lahko spoznaš, kako težko pričakuje. Ljubo dete, želim Ti samo dobro, saj sem obljubila tvoji materi na smrtni Postelji, da bom skrbela za te kakor za lastnega otroka, in zato Sem že preskrbela vse potrebno, kajti kakor si mi sporočila v svo-Km zadnjem pismu, si službo že °dpovedala in skoro prideš. Le-P° zračno stanovanje, ne ravno Sredi mesta, kajti ljubo dete, de-^ar ima danes veliko vrednost.” Halje Anka ni čitala, ampak Počasi in skoro zamišljeno položila pismo nazaj na posteljo in st°pila nato k oknu. Svinčeno sivo je dremalo nebo had mirno, s snegom odeto doli-110 in isolnce je viselo tam nad ^mglenimi gorami kakor okrogla rumena ploskev brez luči in 8°rkote. Tako tiho je bilo na va-sk kakor da so vsi pospali pri ^°rkih pečeh in čakajo, da zdrk-116 s streh tista 'debela snežna Plast, ki je visela tu pa tam glo-°ko čez žleb. Kakor dve rjavi ^aci sta se videli razvoženi ko-osnici na zasneženi poti tam Proti cerkvi, kjer je posedala ,r°Pa.vran, in ko je gledala An-a nekaj časa po tej mirni in tihi jasici, se je obrnila naenkrat -°ro začudeno, kakor da jo je ,v ° poklical. Samo mimogrede J° obtičal njen pogled na teti-pismu tam na postelji, nato le zagledala v mizo, ki je bila Pred kratkim vsa obložena s ; Šp ' listo ieri skro: l stal; različno drobnarijo, v ka-je videla Anka vse svoje uino življenje . . . Zdaj je 'l tam gola in prazna, tudi A I tey k°včeg je bit že pripravljen in , *n° pismo tam na postelji je bllo in klicalo venomer . . . 2 ^ Anki je. bilo težko se od-atl • . . če je pomislila na vse, I ^ar se je odločila, se ji je zde-k°’ Se je zgodilo vse le v *ne-e ° izpremembo tega njenega ^občnega tihega življenja; da VjjSe Pa morala za vedno poslo- PaH te®a kraja, ki mu je pri-ala zdaj z vso dušo, skoro ni gre a Verieti- In kam naj tudi 1 da se bo dvignil med njeno gostjo in bodočnostjo tr-^ zid, čez katerega ne bodo iH ^ ' niti spomini? Bala se je Živr^0^ Pečati drugo, novo ienje, ki bi se ga ne mogla morda nikoli privaditi ... In vendar se ji je zazdel Ivan mnogokrat vreden, da bi ga uslišala. . . . Vselej kadar je brala njegova pisma, je videla pred seboj njegov vdani obraz, tiste velike, plave oči, ki so gledale tako mirno in proseče in ki jih ona prav zaradi tega nekdaj ni mogla. Nikoli ni marala plavih, ponižnih pogledov in zato je vsa vztrepetala, ko je pogledal on, ki je nosil v svojih temnih, vročih očeh ves sladki pekel . . . Zdaj je odšel in jo pustil ponižano in osramočeno, ko je bilo v njenem srcu največ vere! Zato se je bala teh temnih oči, ki je umrl v njih ves njen ponos. A da bi se vrgla po vsem tem v naročje njemu, ki sanja o njej Bog ve kako lepe sanje? Da bi šla in mu podala roko za vedno, ko je ljubila le njegova pisma? — In vendar je že vse odločeno, tudi teta Marija že hodi po mestu od trgovine do trgovine . . . Anki so vztrepetale ustnice in ko je sedla k mizi, je zakrila o-braz z obema rokama. In tistikrat ji je vstala v srcu temna zavest, da se je napotila na pot, do katere nima več pravice . . . Čutila je sicer, da jo kliče v svoj mirni dom nekdo, ki mu je bila vse življenje zvez-da-vodnica in je trpel vdano vse njeno preziranje, trdo upajoč, da se ga naposled vendar usmili. Rada bi ga bila sprejela z odprtimi rokami, da ni zeval med njo in njim temen prepad, ki je požrl ves njen ponos . . . Kako naj mu stopi nasproti, ko si ne bo upala nikoli pogledati naravnost v njegove oči, ki so gotovo tako čiste in mirne kakor njegova vest, ona pa je kakor vela, utrgana roža, s težko, omadeževano dušo . . . ' : ; ' 1 - Ko bi ne bilo te grenke zavesti, te temne sence, bi mu hitela nasproti kakor dolgo pričakovanemu ženinu, a tako — saj jo bo samo sovražil in preziral. Morda jo celo zavrže, ko mu prizna, da je že praznovala svatovsko noč; in ako ji tudi odpusti, bo li njegova ljubezen še vedno tako silna in vroča kakor sedaj? Saj se bo spomnil vsak trenotek, da je njene ustnice že nekdo poljubljal, da so te njene roke, ki se iztezajo zdaj k njemu, že objemale ■ drugega in morda :vse bolj željno in ljubeče ... In hipoma bo umrla v njem vsa vera v njo, niti usmiljenja morda ne bo poznal več, ker se bo pričel zavedati, da ga je prevarala . . . Pa se je vzbudila v Ankinem srcu plaha tolažba, da on morda že sluti njeno nesrečo . . . Kaj naj pomenijo drugega v njegovem .pismu tiste ljubeče besede o odpuščanju in vsem, česar se morda boji v svojem bodočem življenju? . . . Morda se j^. izdala v kakem pismu, ko sama ni vedela kdaj, in mu povedala več, nego bi se mu kdaj upala, in on ji — odpušča. Saj ji je pisal toli-krat o brezznačajnosti in krutosti ljudi, ki jih je gotovo že spoznala, o mukah in težavah današnjega življenja, ki uničuje toliko dobrih bitij, da lahko vsakdo trikrat blagoslavlja svojo pot, komur se je posrečilo, prijadrati s svojo srečo v tih pristan. In v ta pristan jo kliče in vabi sedaj, ko je končal svojo težko pot, in ona se mu je odzvala, dasi se bliža temu pristanu njena barka vsa prazna in revna, z zlomljenimi jadri, dočim se je usidrala njegova s ponosno razpetimi jadri prav tako čila in močna, kakor je odšla v živijen-ski vihar . . . (Dalje prihodnjič.) September 1» !■ ■■ J- C.. • ■ V v V Y s S I W T f S V 1 2 3 4 5 i /mnm f f 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 '"J7\A 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 KOLEDAR društvenih prireditev SEPTEMBER 26. — Odbor za postavitev spomenika pok. Ivanu Zormanu priredi zvečer v SND na St. Clair Ave. igro “Miklova Zala”. — Igra Slovenski oder. 27. — Popoldne odkritje spomenika pok. Ivanu Zormanu, zvečer akademija v dvorani pri Sv. Vidu. OKTOBER 4. — Slovenski dom na Holmes Ave. slavi z banketom 40-let-nico obstoja. 11.—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. nar. domu na 6818 Denison Ave. “vinsko trgatev” s plesom. 17. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “Card party.” 25.—Pevski zbor PLANINA priredi v S. D-, na Stanley Ave. svoj jesenski koncert. Začetek ob 6:30 zvečer. 25. — Pevski zbor ILIRIJA ima v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti običajno jesensko prireditev. 31. — Zveza slovenskih protikomunističnih borcev priredi “vinsko trgatev” v Slov. domu na Holmes Ave. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica poda Ver- dijevo opero H Trovatore v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. 14.—Združeni igralci bodo ponovili opereto “Mežnar jeva Lizka” v novi dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob osmih zvečer. 21. — Korotan priredi ples v Slovenskem domu na Hbhnes Ave. ob osmih zvečer. 22. — AJC na Recher Ave. proslavi svojo 40-letnico z banketom. Začetek ob petih popoldne. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert. FEBRUAR 1960 20. — Korotan priredi predpustni ples v Slovenskem domu v Collinwoodu. 27. — Pevski zbor Triglav ima v Slov. domu na Denison Ave. veselico z maškerado. APRIL 1960 10. _ Glasbena Matica priredi Spomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 24. — Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v novi šolski dvorani pri sv. Vidu. Kaj vedo ljudje o "gospodarskem čudežu" na Japonskem! Brugra Nemčija na Daljnem vzhodu — Lice zemlje se nezadržno temeljito spreminja. Slika zemlje, ki živi v duhu povprečnih ljudi, je še vedno ista, kakor je,M?».yelj.avna morda komaj še za dobo .pred zadnjo vojno. Zanje je težišče svetovnega dogajanja tako na gospodarskem kot na kulturnem in političnem področju venomer samo v Evropi in severni Ameriki. Časopisje poroča podrobno o dogodkih v tej ali oni evropski državi, važnemu razvoju v družbenem življenju Kitajske ali Japonske posveti pa le nekaj kratkih vrstic. Dijaki se uče zgodovino starih Babiloncev, a ne slišijo na priliko nič o današnji Indiji, Indoneziji ali Kitajski. Kdor nima pojma; o Dunaj d ali Parizu, ga upravičeno prištevajo nevednežem, a pri tem niti omikancu ne štejejo v zlo, ako ne ve nič o Djakarti. In Djakarta je vendar 3-milijonsko glavno mesto Indonezije, se pravi države, ki šteje toliko prebi- valcev kot Velika Britanija in Francija vkup ter se razprostira na daljavi, tekoči od Londona (tja do Teherana;, prestolnice .Perzije ali Irana. Mnogi niti ne slutijo, da so danes mesta kot Delhi, Peking, Djakarta in celo Kairo važnejša svetovnopolitična središča mimo marsikatere evropske prestolnice. Tako globoko sta v zadnjih desetletjih padli moč in vpliv nekdaj vodilne in vsemogočne Evrope! To spoznanje je bridko in žali ponos Evropejcev, a se je treba z njim sprijazniti, ako hočemo voditi politiko, ki je v soglasju s stvarnostjo. Primer Japonske Vzemimo kot primer Japonsko, ki šteje 92 milijonov duš in je bila, kot znano, v zadnji vojni 1 težko potolčena. V svetovnem j spopadu je zgubila 43 odstot-ikov, torej skoro polovico narodnega premoženja in bombe za-j veznikov so ji porušile nič manj kot 1 milijon sto tisoč hiš. De- žela je bila pogreznjena v bedo, ljudje niso imeli kaj jesti in lakote so jo reševali le zmagoviti Amerikanci, ki so dajali Japoncem tudi v drugih oblikah izdatno pomoč, da lahko obnove svoje uničeno gospodarstvo. In Japonci so ameriško podporo morda še razumneje in bolj smotrno znali izkoristiti, kot Adenauerjeva Nemčija v Evropi. Vse to pa je naši javnosti ostalo domala nepoznano, ker je “čudež” neverjetno hitre nemške gospodarske prereditve, ki ga je Erhard uresničil v Evropi, potisnil v ozadje ostale dogodke v svetu.. Imeli smo pred očmi le Nemčijo in prezrli dogajanje v daljni Aziji. Prvi ladjedelec na svetu Kdo se na primer zaveda, da je Japonska z ameriško pomočjo postala največja graditeljica ladij na zemlji, prekašajoč na tem področju same Združene države, Veliko Britanijo in Nemčijo? Že 1. 1956 je zgradila nič manj kot 1 milijon 746 tisoč ton ladjevja. In komu je znano, da je japonska optična industrija tako napredovala, da v nekaterih izdelkih poseka po kakovosti vse ostale države na Svetu? Po svoji industrijski moči in naprednosti stoji danes Japonska med svetovnimi velesilami na četrtem ali petem mestu. Kdo med nami to ve? Saj se je v zadnjih 6 letih storilnost japonskega delavca, zaposlenega v kovinarski industriji, tako povečala, da znaša danes proizvodnja jekla še enkrat toliko kot v prejšnjih časih. In pri tem ne smemo pozabiti, da mora Japonska uvažati 90 odstotkov, to je skoro vse surovine, ki jih potrebuje Za svojo industrijo ter eno tretjino hrane, potrebne za preživljanje prebivalstva. Zares naravnost čudežno je, kako se more narod, čigar zemlja nima niti dovolj surovin, niti dovolj živeža, povzpeti na. čpirtp ali peto mesto med industrijskimi državami današnje dobe. To je samo plod pridnosti in požrtvovalnosti! Življenjska raven Japoncev Kako se je kot nagrada za vse napore in samopremagovanje Japoncev dvignila njihova življenjska raven, naj razodenejo naslednje številke. Vsaka peta japonska družina: ima televizijo, vsaka tretja uporablja električni pralni stroj, ljudje se ne hranijo več samo z rižem in ribo, temveč si lahko privoščijo tudi kaj boljšega. Nikjer v azijskih deželah ne živi prebivalstvo tako dobro in udobno kot na Japonskem. Blaginja se je na Japonskem v zadnjih 12 letih tako dvignila, da so njegovi voditelji zasnovali celo nekak Marshalov načrt za podpiranje zaostalih dežel v A-ziji. Japonska je posodila 50 milijonov dolarjev Filipinom in Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal SL Clair Ave in E. 68 SL ... illl m ZVONOVVI ZVONITE — V zvonarni v Karlsruhe na Nemškem so obesili osem čisto novih zvonov, da preskusijo njihove glasove. Najprej bodo zvonili na nekem verskem slavju v Muenchenu, potem jih bodo pa obesili v spominsko cerkev v Spey er ju. ravno toliko Indiji; Laosu, državi v Indokini, je brezplačno dobavila sodobni vodovod in ji u-stanovila predilnice. Toda Japonci so gospodarsko že tako močni, da širijo svoj vpliv tudi daleč v neazijsko inozemstvo: tako so v Mehiki dvignili štiri velike tovarne tekstila [ in več rudnikov, tekstilno tovarno so zgradili v Argentini, ravnokar pa zidajo jeklarno v Braziliji, ki jih bo stala 50 milijonov dolarjev. Ravno tako kot Italijani začenjajo tekmovati z zapadnimi velesilami tudi pri izkoriščanju petrolejskih vrelcev na Srednjem vzhodu, v Arabiji in ob Perzijskem zalivu. Domišljavost belcev Japonska postaja sploh resna in nevarna tekmovalka zapad-njakov in tudi Rusov na vseh področjih industrijske dejavnosti. Pri tem pa ni niti malo zanemarila svojega kmetijstva, katero čedalje bolj zalaga s stroji ter ga skuša čimbolj mehanizirati. Posledica je, da so dohodki povprečnega japonskega poljedelca trikrat višji kot njegovega kitajskega stanovskega tovariša. Ves ta gospodarski razmah je Japonska uresničila v 12 letih, ne da bi ji bilo potrebno se posluževati prisilnih sreds t e v , brez železnega pritiska na prebivalstvo, temveč v polni demokratični svobodi, kot je storil Adenauer v Nemčiji. S tem je Japonska dokazala azijskim narodom, da ni res, kar trde kitajski komunisti, češ da je hiter gospodarski napredek mogoč in izvedljiv samo v komunistični diktaturi. Saj se je Japonska: s sredstvi demokracije povzpela na višino, za katero jo tudi najnaprednejše dežele lahko zavidajo. In vendar se najdejo še belci, ki gledajo zviška na vse, kar diši po Aziji. Zlasti ondotne temno-poltne ne japonske narode smatrajo ža manjvredna, nerazvita ljudstva, ki se niti najmanj ne morejo kosati z belokožci. Danes je to v marsičem še res, toda koliko časa bo to še trajalo? Sile napredka se širijo naglo na vse strani in so prodrle že globoko v Azijo. Kolonialno gospodstvo belcev je tam za vselej propadlo, ondotni narodi se zdaj z vsemi silami naravnost strastno bore tudi za svojo gospodarsko in kulturno samostojnost. Ta razvoj je neizogiben in ni je sile na svetu, ki bi ga mogla zavreti. Bliža se postopoma čas, ko bodo vsi azijski narodi postali v vsakem pogledu belcem enakopravni ter zaigrali veliko vlogo v svetovnem dogajanju. To smo napisali, da se bodo tudi naši najpreprostejši bralci zavedali, v kateri dobi živimo in kaj vse nam prinaša prihodnjost. < ------o------ Pravica Človeka do dela O pravici človeka do dela govori v posebnem pastirskem pismu škof iz Agena v Franciji. Delo za človeka ne pomeni samo sredstva za zaslužek vsakdanjega kruha, poudarja škof, marveč je sredstvo njegovega notranjega dviganja. Proti človekovi naravi je, če ta ne more delati. Odvzeti človeku delo pomeni okrniti njegovega duha in njegovo bistvo, kar more imeti hude posledice v socialnem življenju. Kristjanova dolžnost je širiti misel Cerkve o delu, pomagati bratom, da zmagajo samoljubje, ki se pri 4eIu posebej kaže, ter pomagati dušam u-makniti se tiraniji materializma in hrepenenja po denarju. ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti poseatro y ali trgovino, obrnita se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th SL HE 1-6801 Ženske dobijo delo Zobozdravniška pomočnica Skušnja zaželjena, vendar ne potrebna, 31 delavnih ur na teden, dobra plača, modem, ohla-jevan urad v Slovenskem narodnem domu. Kličite Dr. A. L. Garbas, EX 1-5300. (169) HELP WANTED — FEMALE WOMEN to train for kitchen and pantry position at our new Public Square Restaurant. Salary, meals and uniforms. STOUFFER Employment Office 1375 Euclid Ave. /T d l Fifth Floor (170) mil OBLflSI Naprodaj Dve hiši na enem lotu so naprodaj severno od Superior, blizu sv. Frančiška cerkve. Eno stanovanje prosto. Kličite EX 1-9332. —(169) UDOBNO ŽIVLJENJE V srcu slovenske naselbine na Ljubljana cesti, nasproti slovenskega doma v Euclidu. Srce kipi o pomenu stare domovine, kjer se sliši slovenska beseda in slovenska pesme. Vse kar želite! Hiša samo tri leta stara z veliko kuhinjo in prostor za štiri velike spalne sobe. Velika garaža za dva avta. Lepo okrašena z grozdjem in močnim drevjem. Če ste Krašovec, Ribničan, Kočevar, Dolenje, Gorenje ali pa Ljubljančan, ta hiši je za Vas! Page Realty Nick Malevich KE 1-1030 (a.31,2,4 sept) Hiše naprodaj Dve hiši na enem lotu, posestvo za dohodek, na E. 68 St., blizu St. Clair Ave. Kličite EX 1-4397. (170) Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, 5-5, na podstrečju 3 sobe, 2 plinska fur-neza, dvojna garaža, vetrna okna, na 13704 Othello Ave. GL 1-6420. —(168) Stanovanje se odda Pet neopremljenih sob se odda, plinski furnez, nova vetrna okna, na 1433 E. 53 St. Za pojasnila kličite HE 1-8973. —(167) Hiša v najem Enodružinska hiša, 3 sobe, kopalnica, prha, se odda v najem na E. 63 St. Za pojasnila kličite: EN 1-1-8679. —(167) Stanovanje iščeta Zaposlena zakonca iščeta 4 ali 5-sobno stanovanje z garažo v bližini sv. Vida. Kličite HE 1-0628. (x) Sobe se odda 3 velike sobe s kopalnico se odda odraslim na 5903 Bonna Ave., spodaj. Kličite IV 1-5438. (167) Stanovanje se odda Tri neopremljene na novo de-korirane sobe z vročo vodo se oddajo odraslim. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj. Najemnina $38. x(m,w,f) Stanovanje se odda Šest sob se odda v najem, gor-kota in vroča voda, zgoraj, zadaj, na 7117 St. Clair Ave. — Vprašajte po 3. uri popoldne. (MWFX) ODDA SE V NAJEM stanovanje 4 lepih sob na 16305 Trafalgar Ave., odraslim ljudem. (31, 2 sept) Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings honde! AMEMŠKA DOMOVINA, stil in vse pozabil, gospod Dije-. go. j tožno spregovorila Beatrisa ' -Mislim, da se ne bodete upi- Mari se že moremo ločiti?! N KRIŠTOF KOLUMB^I ali . . Odkritje Amerike Sl ZGODOVINSKA POVEST j a or vse ej, pripovedke in basni, s katerimi, 1492. leta je že stalo brodov e 8“pod admrnal. Jas pojdem, kaše napaja praznoverje in se o- 'popolnoma pripravljeno na od- mo1-me ^ece °soda- Vi ste mi so »W Največji ladiji “Santa Ma. Pred“<* moje strastne lju- rali, da se tudi jaz udeležim z vami poti v Indijo? „ . _______j_j. —Vi hočete postaviti svoje'— Iti moram po potu, katera mi življenje v nevarnost? j je označena od zgoraj, kakor si Mari vi ne storite ravno te- ti tudi slušala glas mojega srca. ■O presveta Devica! je o-j in odrinil od kraja. Ko je čez kor drugi ladiji. Imela je poleg vih ladijah je bilo devetdeset, nekaj minut pogledal, je videl, krova še škrinji podobno kajuto, drugi so pa bili razni klateži, ki kako je prijor stoječ na bregu v kateri je bival Kolumb. Ja- niso imeli ničesa zgubiti. Glav- -Kaj se hoče,- draga moja, — je rekel Kolumb in stopil k njej. ga, gospod admiral? -Jaz to storim, ker upam na Potolaži se in moli zame. Nadejam se, da kmalu napoči dan, ko Boga in čutim v sebi iskro nje-j bodemo blagoslovljali to ekspe-govega razodenja. Mari vi tudi dicijo ... Z Bogom! Z Bogom! Vsem so stopile solze v oči in gospa Beatrisa ni mogla prema-gcvati joka. razprostiral nad njimi blagoslavljajoče roke. Vesla odložite! Pozor! te! — dal je povelje Kolumb, in'krajši in manjši, kakor pri seda-se ponižno odkril. Vsi so ga po-'njih ladijah. drovje je bilo drugačno kakor nim sodnikom na ladjah je bil ] pri sedanjih ladijah. Jarbole so ^Ploderigo-Sanhec de Segovia, vi-Moli- bile višje in poprečni giki so bili šji sredar Dijego de Arana iz Kordove, Roderigo Eskobado je pa potoval v lastnosti kraljeve- Drugi dve ladiji, “Pinta” in snemali. —Vesla v roke! Naprej! — “Nina” nista imeli krova. Spre-!brodovju bU zdravnik,- njegov se je vnovič razlegel glas ad- daj in zadej je bila jedna'kaju- Pomočnik in trije rezervni kr-mirala in čoln je kakor strela'ta. Srednji prostor je pa bil po- 'marji. Vse moštvo je štelo 120 poletel k admiralski ladiji. j krit z jaderskim platnom, da se^udij . . . Jedva je stopil Kolumb na blago obvaruje moče. Ti ladiji I Prišedši na krov “Santa Ma-ladijo “Santa Maria,” |e se je imeli ista po dve jarboli. Jadra rie” le Kolumb takoj šel v svojo ga notarja. Razen tega je pri hranjuje mrak nevednosti, so se oživele. Sam magistrat je gledal na pripravljanje ladij za odhod in na mornarje, kakor na žrtvo, ki se žrtvuje neumni domišljiji pritepenca. Strah in o-bup sta se polastila vseh in stavila na vsakem koraku ovire u-resničenju ekspedicije. Kolumb je sam prevzel vodstvo opravljanja ladij in s prigovarjanjem in s silo mornarje pripravljal k pokorščini. V tem oziru mu je mnogo pomagala okolnost, da sta dva znamenita paloška mor- CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE SUBURBAN ELMHURST — BRICK RANCH By Owner 2 bedroom Expandable. Face brck. All sides. “L” dining - living room. Wall to wall carpeting. Birch kitchen, breakfast area. Full basement with second stove and cabinet kitchen area. Gas heat, carport, concrete drive. Near schools and shopping. Landscaped corner Lt. Low taxes. $23,500. TErrace 2-2158 _________________(167) DES PLAINES BY OWNER — 3 bedroom ranch, full basement, near schools, transportation and shopping. $18,750. Phone VAnderbilt 4-1585. WHEATON — By owner. Brick Cape Cod on corner lot. Two tile baths, 4 bedrooms, 5 years old. Priced below appraisal. Owner being transferred. Call MOntrose 8-2069. _____________________________(168) BENSENVILLE — By owner. 6 room brick ranch, 3 bedrooms, large utility room. Must move this month. $17,500 or reasonable offer. Call POrter 0-4157. DES^ PLAINES — 6 rooms, well built brick with 2 car garage. Extra lot. Fully landscaped. Immediate occupancy. Close to schools, train. Must see to appreciate. Private party. — VAnderbilt 4-2C85 or VAnderbilt 4-2138. (16$) ria: sam, drugi “Pinta” Martin Pinson, pri čemer je njegov brat Frančišek Martin bil krmar, a tretji “Nina” Vincent Žuanec V vseh treh je bilo 120 ljudij, odbranih, bivših mornarjev . . . — Vse je bilo gotovo, bilo je treba odpluti — pa kam? To bežni, a sedaj vendar ne bodete . . .. , muijo sama mana, ve se ]e imeli ista po dve jarboli. Jadra je rvoiumo raKoj set v s’ o renotje je prijor stopil razvila na jadrnici zastava Ka-'na Pinti so bila štiri-, na Nini pa kajuto in ukazal poskrbeti za pred njo m rekel resno in slo- stilije in Aragonije in so s stre-!trioglata, tako imenovana latin- stanovanje gospodu Dijegu de vesno: , xxx xxxcAgwxAAje OU C5 OLJ. C- ^ LAlUglctlCl, LclhAU IillCilUVčlIIČl la lili- ^^aawv—a I lom poslovili se od stoječih nai ska. Poleg tega so na obeh ime- Arana. -1 - .......... . _ I ki me vleče v neznane kraje? —Naj bode po vašem! Nadejam se, da mi bodete dragi potni tovariš, gospod Dijego! Krepko sta se objela bivša nasprotnika. To trenotje je k njima stopila gospa Beatrisa. —Moja najboljša voščila naj _ Mwiii pwoAuvAAA pc um oujjcuiii na! bjv.d. .L uicg lega su na. uuen une- o e ni agos ovi o ,bregu> Potem je brodovje plu- li klopi in vesle za veslarje. Splo-! Ostanek dne je hitro minol zapovedoval je Kolumb • ^tz,IA1’ d btUd-J. VfcfI1UdI Iiev . e vas ne vas prija e j ^ anez i0 0d bregov in se je zasidralo v šno je to brodovje imelo kaj slab pri delu in odrejanjih. Zvečer so drugi “Pinta” Martin Pin- J Im *de Marcena’ t®mvec slu~ mestu Huelva blizu klečeti Sal- vid, a zato se je pa lahko pribli- se vsi legli spat, utrujeni zaispa- ga Boga in cerkve, katera pri- tes> maiega otoka, katerega de- žalo bregovom in svobodno plu- li še blizu domačega obrežja, pu- deta na pomoč ondu, kjer člo- jata ^va rokava reke Obdjel. |lo v ustja rek. jsteč samo stražo budečo. pod težo lzmej treh ladij, katere so dali Kolumbu, je jedino “Santa kateri je zapovedoval vprašanje je kakor težek kamen spremlja:jo vas na taW nevaJ ležalo na srcu vseh. DVANAJSTO POGLAVJE NAPREJ poti. Da vas varuje prosveta Devica vseh ne varnosti j, in pošlje srečo! — rekla je ženska. Ganen do dna srca, jej je Dije-gc poljubil roko. ■—Približuje se že čoln, — re-, kel je s solzami v očeh starši sin Kolumbov, kažoč na morje. REAL ESTATE FOR SALE AUSTIN — By owner. 3 bedroom, 7 ' room residence, gas heat, full basement, newly decorated, aluminum storms and screens. Priced at $15-800 for immediate sal. 653 N. Long. Call for appoirffmnt AUstin 7-5810. (167) 1-------- BRICK TWO-FLAT — Six and seven rooms with 2 and 4 bedrooms, oil heat, 2 car garage. Vicinity Keeler and Gladys. Good transportation. — NEvada 8-7474. (167) BY OWNER — 5 rm. Georgian brk. 2 Ige. bdrms. 48x125 cor. Idscpd. lot. IVa car gar. Side dr. 1 y2 tile baths, tile kitch. Appliances. Brkfst. area. Separate din. rm. Gas heat. Cent. a:r-cond. Storms and screens. Full bsmt. Price $121,500 for immediate sale. NO AGENTS. 8600 Jeffery Blvd. Phone ESsex 5-7157. (169) FOR RENT COUNTRY RESIDENCE — Center entrance. _ 2 car att gar. Liv. room 18X20. Picture window, wood burning fireplace. Large din. room, cabinet kitch. All-year porch. 3 bedrooms, bath. Ample closets. Good schools, directly No. of Wheaton. Phone Euclid 3-2896 ro TEnnyson 7-5121. (168) BUSINESS OPPORTUNITY FOR SALE IN DOWNTOWN E;LGIN — Package liquor store, Ige. bar in rear, good going business. Price at $12,000 inclu’ding stock and fixtures. Phone SHerwood 1-9783 or SHer-wood 2-9516. (168) Približava! se je v Palosu strašni dan poslavljanja od očetov, bratov in soprogov, ki se podajo na neznano pot vsled muh pri-tepenega Genučana! Razglas Krištofa Kolumba nabit na vratih mestne hiše v Palosu, se je glasil da odidejo dne 2. avgusta in da zjutraj tega dne slednji mora opraviti svojo kr-krščansko dolžnost, — spovedati se in sprejeti sveto obhajilo. Cerkev in kapele v Palosu so bile prenapolnjene. Sorodniki in prijatelji, matere in žene so se rinili k oltarju, da prejmejo sveto obhajilo vkupe z odhajajočimi poslednji čas v življenju, kakor so vsi mislili. Mornarji, ki so že tako malo verjeli v uspeh ekspedicije in bili jako potrti, so še bolje obupavali, ko so videli žalost svojih bližnjih. Blagoslov cerkve se je družil s preklinjanjem Kolumba in mnogi so zapustili hišo božjo, zakrivajoč v srcu sovraštvo in jezo. Kolumb se je tudi spokorno izpovedal in prejel sveto obhajilo v samostanu La Rabida. Beat-riisa, Kolumbov sin Dijega in celo mlajši njegov sin Ferdinand so posnemali svojega očeta in poleg tega ga obsipali z laskanji najrahločutnejše ljubezni in samoskrbljivosti. Potem je bila v samostanski cerkvi slovesna sveta maša za srečno pot, katere so se udeležili vsi Kolumbovi mornarji pod vodstvom Martina Alcnza Pinsona. Poslednjo pot so mornarji mej gorečo molitvijo pokleknili na domači zemlji, potem so ise začeli spravljati na ladij p mej silnim jokanjem in tuljenjem znancev. Ko so se vsi vkrcali je na breg prišel sam Kolumb v spremstvu prijorja Marčene in svoje družine. Vse je tlačila težka misel, da se kmalu ločijo in molčali so. Prijor je najprej pretrgal to molčanje. —Gospod Krištof, — začel je, — minolo je mnogo let, kar sem vas prvikrat našel pred vrati svojega samostana. To so bila leta našega prijateljstva . . . Da se zopet povrnejo! ... A kdaj? Kdaj da Gospod, da se zopet vidiva? —Bodočnost je v roki božji, — odgovoril je ganjen Kolumb, — a preteklost je tukaj shranjena, — pokazal je na srce, — in nobena stvar je ne izbriše. Vi ste bili moji najboljši prijatelj, tudi ko s0 se vsi izogibali Genučana. Če ljudje kdaj premene mnenje o meni . . . Gospod admiral, so ga že premenili, _ pretrgal mu je besedo znan glas. Vsi so se začudeni obrnili in videli Dijega de Arana. —Gospod Dijego? — Ste li vi? Da, gospod admiral. Danes iCIeveland’ 0tll0> 31. avgusta 1959. sem prišel semkaj, da izprosim od vas odpuščanja. —Jaz sem že davno vam odpu- veško srce omaguje bridkosti. Molimo! Pri teh besedah so vsi poklek- Maria, nili in z upom poslušali tolaže- Sam Kolumb,' imela podobo la-nje vrednega pastirja. dije današnjega časa, to je, da V tem se je čoln približal bre- je imela vrhni krov. Drugi la-gu- ’ diji bili sta le večja bredeva, ^ —Čoln vas čaka, rekel je pri- kakršni se rabijo za vožnjo po 1 !'i°r- Ta mala iSračica valov in rekah ali ob morskih bregovih m a a slamica; moreta služiti za reši- | Admiralska ladij a “Santa Ma-tev utapljajočega in za povzdi- ria” bila je dvakrat večja nego go slave božje! Zato ne obupa- druge ladije. Njena vnanjost je vajmo! Z nami vsemi bodi vse- bila malo podobna sedanjim la mogočni Bog! Vstanite in po- dijam. Mostič je bil jako maj-slovite se! Tako je volja božja! hen a bak, kjer so bivali morna-Vsi so vstali in poslednji pot rji, je pa bil neprimerno velik se objeli z odhajajočima. Potem in visok, zavzemal je skoro tret je Kolumb s trdimi koraki in jino krova. Ta ladija je bila povzdigneno glavo stopil v čoln zgrajena mnogo umetneje, ka- F BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA Jernej Ban ki je umrl 31. avgusta 1958 V tihem grobu že počivaš eno leto dni, Tvoj spomin pa v mojem srcu' še bolj živi. lahka naj Te zemlja krije, spavaj dragi mi sla,dko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo. Saj sveti križ nam govori, da enkrat se vidimo nad zvezdami. Žalujoči ostali: ANNA, soproga ANNA DEBELJAK, hči 3 VNUKINJE Geneva, Ohio, 31. avgusta 1959. V blag spomin PETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA Joseph Sadar ki je umrl 31. avgusta 1954 Pet let Te hladni grob že krije, in spomin nam žalosti srce Večni Bog Ti daj plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali j | J[| XXHIHHH JOSEPH L., FRANK in ALBERT, sinovi S Za 1 vaš i pomembni dan! “ c r Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih Vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov,, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. % 5 Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA B117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HE 1-0628 * * * rjtrJ Vseh mornarjev na Kolumbo-! (Dalje prihodnjič.) Se priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 V ŠTIRIH DNEH — Napis na vrhu 12-nadstropne stavbe trdi, da je bila zgrajena v rekordnem času štirih dni. Pri tem delo seveda ^e more biti posebno solidno. Napaka je vidna v ojačenem betonu osmega nadstropja, nekaj je pa narobe tudi v desetem, kjer je vidna vzdolž cele strani stavbe bela proga. Stavbo namenjeno za stanovanja so postavili v Palo Alto,'Calif. SAMO 40! — New York je znan po svojih donebnikih. Na sliki vidimo gradnjo enega takih velikanov Manhattanu. Imel bo pa “samo” 40 nadstropij. V ozadju preko East River se vidi Brooklyn.