Slov. posojilnica v Ljutoineru. V časih zdi se nam potrebno, da se ozremo nazaj v pretekle čase, naj nam je mogoče potem soditi, iz katerih vzrokov in na kaki podlagi' se je v teku časa ena ali druga reč razvila in dozorela do tega, da moremo zdaj uživati nje sad. Dogodki minolih časov pa uplivajo tudi izdatno na nas, služijo nam za izgled, kako naj uravnamo naše sedanje razmere, da tako na podlagi krepkih osnov snujemo .dalje pogoje boljše pribodnjosti naše. S preporojenjem državne ustave začelo se je tudi med Slovenci veselo gibanje narodnega življenja; povsodi so se snovala narodna društva — čitalnice; tudi mi v Ljutomeru smo si z velikim navdušenjem enako osnr>vali. Bilo je res vse živo in veselo; ali navdušenje nima nikoli pravega vzleta niti trdnega vzdržaja, če nas stiskajo grenke skrbi vsakdanjega težavnega življenja. To je sprevidel mož, ki še danes med nami živi, ter je nastopil drugo pot društvenega delovanja; postavil nam je v Ljutomeru na noge in uredil že tistokrat denarno podporno društvo — založnico, ko še na Slovenskem ni bilo nikjer nobene druge. Težavno je bilo to delo od začetka. ker ta čas v Avstriji še ni bilo postave, na katero bi bilo mogoče se upirati pri raznih slučajih posebno, ko so finančne gosposke stavile do nje skoraj neomejene terjatve. Vendar z neumornim trudom in vsestranskim požrtvovanjein bile so preraagane vse težave. Zdaj pa si poglejmo, kaj smo že dosegli s tem narodnim podjetjem in koliko še se da storiti, ako se taistega trdno oklenemo vsi prebivalci okraja! Naš okraj ni še za zdaj Bog si vedi, v kako dobrih razmerah, vendar kar še ni. moremo doseči z zjedinjenimi raočmi. Zemlja naSa ni pusta, in kar krije v svo}i--globini, tega ni preiskal Se nihče. Sredstva, da se jih poslužimo, so nam ponujena; v prid nam služiti morejo pa samo takrat, če je naše umno delovanje podprto z izdatnimi denarnimi pripomočki. V nekaterih straneh gospodarstva smo že precej napfcedovali; v drugih pa še je mnogo dela. Manjka nara obrtnije; kupčija ni še na vse strani v domačih rokah;  vsiljujejo se nam tujci, ki se med nami bogate; v mnogih strokah še nimarao niti domačih rokodelcev. To so žalostne prikazni, ne dajo se zamolčati; odpraviti jih pa je le mogoče z vsestranskim stvarnim podukom in gniotnimi pripomočki. V tera nas naša založnica izdatno podpira: ona nain ponmga staviti šole; gospodarjem in raznim podvzetnikom, potem pa tudi tistiin, ki padejo v nesrečo, podaja denarne pomoči. V kratkih letih izdala je v dobre. namene svoto 3151 gld. 80 kr., kar se tako-le razdeli: Ponesrečenijn po ognju 530 gld., siromaškim dijakom 270 gld., narodnini šolam v okraju, posebno na Cvenu. 100 gld. v Veržeju 100 gld., pri Malinedelji 200 gld.. v Cezanjevcib 100 gld., v Ljutomeru 1000 gld. za šolska sredstvat/281 gld. 80 kr.; pote^m je spravila v okraju 5 gasilnib društev na noge, za-nje je izdala do konca leta 1892 svoto 570 gld. ter s tem zagotovila njih obstanek. . Ali ni to lepo narodno delo, ali ni veselo za vsakega narodno čutečega Slovenca v okraju videti, kako si Slovenci sami iz nevolje pomagamo, če združimo svoje moči? Kaj pa bi zaniogla založnica naša še le storiti, če bi tudi vsi tisti izmed domačih Slovencev, ki še do sedaj, bodi si po svoji neprevidnosti ali neuinnosti, v druge ptujc denarne zavode svoj denar nosijo, taistega vlagali v syojo domačo založnico! Koliko doniačih podvzetnih močij bi se zamoglo več s taistim podpirati in v obče naš gmotni razvitek krepčati, če bi tudi ta denar v domačih rokah podpiral domača podvzetja! Začnimo vendar enkrat pametno in trezno misliti, da je brat bratu najbližji in da če enega ali drugega zadene kaka nevolja, od česar ni nihče izvzet, najdemo vselej in najpoprej le pri svojih domačih pomoči! Ljubimo torej pred vsem svoje, ptujega pa ne zanieujmo in naše geslo naj ostane vselej: Poinagaj si sam in Bog ti bo pomagal!