Štev. 2974.	1940.
XI.
OCIASfllK IMMURISI« ŠKOFIJE
Vsebina: 77. Svetovni molitveni dan 24. novembra 1940. — 78. Prejemki organistov. — 79. Plačilne knjižice za mobilno in vojno stanje. — 80. Objave. — 81. Slovstvo. — 82. Osebna naznanila.
77.
Svetovni molitveni dan 24. novembra 1940.1
Sv. oče Pij XII. je odredil svetovni molitveni dan z apostolskim pismom, izdanim na praznik Kristusa Kralja dne 27. oktobra 1940, ki se glasi:2
Papež Pij XII.
Vsem je dobro znano, da odkar nova strašna vojska pretresa Evropo, nismo nikdar ničesar opustili, kar nam nalaga odgovornost od Boga nam zaupane službe ali svetuje očetovska ljubezen do vseh narodov, namreč, da bi se čimprej obnovil med narodi resnični sporazum na bolj primernih in pravičnih temeljih in da bi po možnosti nudili boljšo tolažbo in človeško pomoč vsem, katerim je ta razdivjana vojna povzročila škodo in bridkost.
Ker pa velikanski boj ne ponehuje, ampak traja vedno strašneje in je naš posredovalni glas miru v vojnem hrupu zadušen, se s trepetajočim, a vendar zaupnim srcem obračamo »do Očeta usmiljenja in Boga vse tolažbe« (prim. II. Kor 1, 3) ter prosimo za človeški rod boljših časov od Njega, ki edini nagiba voljo ljudi in s svojim božjim ukazom vodi tok dogodkov.
Toda dobro vemo, da bodo naše molitve močnejše, če se jim pridružijo in jih pomnože molitve naših sinov. Zato prav tako, kakor smo bili za pretekli mesec maj povabili vse vernike, zlasti otroke, pred oltar Device božje Matere, da bi goreče prosili za nebeško pomoč (prim. Pismo kardinala A. Maglione, AAS, 1940, str. 144), odrejamo sedaj, da se naj 24. novembra po vsem svetu dvigajo skupno z nami javne molitve k Bogu. In trdno upamo, da bodo vsi otroci Cerkve radi in z veseljem ustregli našim željam, da se bodo združili v mnogoštevilen zbor molilcev, katerih prošnje se bodo dvigale v nebeške višine ter nam izprosile božjo milost in božje usmiljenje. Pričakujemo tudi — kar je še bolj važno — da bodo to molitev spremljala spokorna dela in da se bodo poboljšali vsi tako, da bo njihovo življenje bolj v skladu s Kristusovim naukom. To očitno zahtevajo sedanje stiske in nevarnosti grozečih nesreč, ki jih morejo prinesti bodoči dogodki; to zahtevata božja pravičnost in božje usmiljenje, ki si ju moramo pridobiti.
Ker pa nič bolj ne pomiri božjega veličastva kakor evharistična daritev, pri kateri se sam Odrešenik človeškega rodu »daruje na vsakem kraju in se daruje... čista daritev« (Mal 1, 11), želimo, da se isti dan, ko se bodo opravljale te javne molitve, vsi mašniki v pobožni molitvi sv. maše duhovno združijo z Nami, ki bomo darovali božjo daritev na
1 AAS, 1940, 11, pag. 385.
2 Prevod po Ljubljanskem škofijskem listu, 1940, št. 10, str. 97.
grobu sv. Petra v vatikanski baziliki. Zato z apostolsko oblastjo določamo, da v nedeljo, 24. novembra, vsi, ki so dolžni maševati za ljudstvo, katero jim je zaupano, mašujejo po Našem namenu. Naj vedo tudi vsi drugi duhovniki, da Nam bo zelo drago, če se bodo to nedeljo pri sveti daritvi pridružili Našemu namenu. Naš namen pa je, da se po toliko evharističnih daritvah, ki se bodo ta dan darovale nebeškemu Očetu vsak trenutek na vsakem kraju zemlje, izprosi večni pokoj vsem vernikom, ki so umrli zaradi vojske, da se izprosijo nebeški darovi tolažbe pregnancem, onim, ki blodijo nepoznani po tujih krajih, ujetnikom in vsem, ki kakor koli trpijo in se žaloste zaradi vojnih grozot, in slednjič, da bi se upostavil pravičen red in bi se duhovi v krščanski ljubezni izmirili in bi tako resničen mir vso družino narodov bratsko združil v veselju in blagostanju.
Dano v Rimu pri Svetem Petru dne 27. oktobra, na praznik Našega Gospoda Jezusa Kristusa Kralja, leta 1940, v drugem letu Našega pa-peževanja.	*	Papež	Pij	XII.
V zvezi z zgoraj navedenim apostolskim pismom so bila za lavantinsko škofijo z okrožnico z dne 11. nov. 1940 dana sledeča navodila:
I. Da vsi dušni pastirji, ki so obvezani opraviti sv. mašo »pro populo«, pa tudi vsi drugi duhovniki ne izvzemši redovnikov, kakor slove naročilo sv. Očeta, darujejo v nedeljo, 24. novembra, sv. mašo v zgornji trojni namen sv. Očeta, namreč:
1. Da se izprosi večni mir in pokoj vsem vernim rajnim, ki so podlegli v sedanji vojski:
2. da se izprosi tolažba in pomoč od Boga: pregnancem, beguncem pa onim, ki so razkropljeni ali v ujetništvu, in sploh vsem, ki trpijo in jokajo zaradi vojne;
3. da se upostavi pravičen red v svetu ter da resničen in iskren mir združi in pobrati vse narode človeške družine.
II. V nedeljo, 24. novembra, naj se v vseh cerkvah in javnih ter pol-javnih kapelah ali oratorijih, kjer se tudi sicer izpostavlja Najsvetejše, izpostavi presv. Rešuje Telo v javno češčenje od prve župnijske službe božje zjutraj do popoldanske pobožnosti. Dušni pastirji naj v primerni pridigi pri sveti maši ali izven svete maše oziroma pred zaključkom večerne pobožnosti pojasnijo vernikom pomen molitvenega dneva in jih poučijo o potrebi pokore.
Vernikom naj se v nedeljo poprej s prižnice oznani molitveni dan, povabi naj se jih k sodelovanju in k skupnemu sv. obhajilu za namene sv. Očeta.
78.
Prejemki organistov.
Društvo organistov za Lavantinsko škofijo se je s prošnjo obrnilo na kn.-šk. ordinariat, da z ozirom na nenavadne časovne razmere posreduje pri cerkvenih predstojništvih za primerno zvišanje organistovskih dohodkov. Društvo gotovo ne pretirava, če trdi, da je položaj mnogih organistov, posebej še onih s številno družino, izredno težaven.
Kn.-šk. ordinariat zato nujno vabi cerkvena predstojništva, da na primeren način odpomorejo stiski organistov, posebno še v primerih, kjer imajo ti številno družino. Načini za odpomoč bi mogli biti sledeči:
1.	Da se organistu, kjer je to mogoče, iz cerkvenega imetja da primerna pomoč.
2. Da se poskuša organistu zasigurati kak postranski dohodek, n. pr. pri občini, zadrugi, posojilnici in podobno.
3. Po nekaterih krajih bi se morebiti dala spraviti v občinske proračune vsota, ki bi bila za izboljšanje organistove plače potrebna.
4. Kjer bi za to ne bilo druge možnosti, bi se naj ta dobila konkurenčnim potom. Tukajšnji urad bo pri kr. banski upravi v Ljubljani zaprosil, naj da podrejenim organom nalog, da bodo podpirali ta način.
Bog daj, da bi cerkvena predstojništva našla pota in načine za zadovoljivo ureditev organistovskih dohodkov.
79.
Plačilne knjižice za mobilno in vojno stanje.
Kraljevska banska uprava dravske banovine je semkaj poslala v zgornji zadevi prepis dopisa finančne direkcije v Ljubljani z dne 9. novembra 1940, št. 55.836/11, odsek za računovodstvo, ki se glasi:
Kraljevski banski upravi dravske banovine, finančnemu oddelku, v Ljubljani. Večina župnih uradov še ni vrnila podpisanih spiskov in potrdil o vročitvi plačilnih knjižic za mobilno in vojno stanje aktivnim duhovnikom, niti ni odvedla pobranega denarja za knjižice. Ker moramo sestaviti obračun z ministrstvom za finance, prosimo, da nujno pozovete vse župne urade, da nam v najkrajšem roku vrnejo podpisane spiske ter prilože vsakemu spisku potrdilo o odvodu denarja (odrezek položnice!). Za finančnega direktorja šef odseka za računovodstvo, višji računski inšpektor: Podpis.
Vsi župnijski uradi se nujno pozovejo, da ugodijo zahtevi dravske finančne direkcije v Ljubljani.
80.
Slovstvo.
Življenje govori, zgledi iz zgodovine in vsakdanjosti, razvrščeni po vsebini katekizma, zbral Anton Čadež, Ljubljana, 1940, Jugoslovanska knjigarna, cena: vez. 115 din, broš. 95 din.
Tako knjigo smo že dolgo pogrešali. Starejše tozadevne zbirke so že pošle. Ime nabiralca nam jamči, da je knjiga dobra; kakor sam pravi, so ga vodila tale načela: »Ne vsiljevati narejenih, negotovih, dvomljivih stvari. Na pomoč naj pride sveto pismo, zgodovina, življenje svetnikov, življenje vzornih in odličnih oseb, dogodki, ki jih doživljamo.« Uporabnost knjige je tem večja, ker so zgledi razvrščeni po redu katekizmove vsebine.
Po knjigi bodo brez dvoma radi segli pridigarji in kateheti!
Kmečki poklic, slovenski kmečki mladini napisal Ludovik Puš, predsednik Mladinske kmečke zveze, Ljubljana, 1940, cena 4 din. — Naroča se pri Kmečki zvezi, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 38.
Ta knjižica, ki je bila namenjena za snov na zimskih sestankih, bo dobrodošla vsem, ki se pečajo z vzgojo mladine!
Atlas Slovenije. Pripravlja se izdaja Atlasa Slovenije, ki bo ob sodelovanju naših najboljših znanstvenih delavcev imel okoli 100 listov kartografskega gradiva in približno 100 strani besedila: prikazana bo izčrpno Slovenija v zemljepisnem, zgodovinskem, kulturnem in gospodarskem oziru. Cena 950 din. Naroča se pri g. dr. Antonu Sagadinu, Ljubljana, Škrabčeva 9. — To se daje v vednost in morebitno naročilo.
Delo proti tuberkulozi, glasilo Protituberkulozne lige, Ljubljana, Aškerčeva cesta (poslopje šolske poliklinike), cena letno 15 din.
Ta list bo s prihodnjim letom stopil v šesto leto, odkar izhaja. Pobijanje jetike je za naš narod tako važno, da morajo pri njem sodelovati vsi, zlasti izobraženci. Radi tega se glasilo Protituberkulozne zveze vsem priporoča!
Indijska knjižnica 1940, zv. 19/20: Boš on ti, spisal Anton Gabrič,
S.	J., bengalski misijonar, iz hrvaščine prevedel Tine Logar, cena 6 din, izdaja Bengalski misijon, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9.
81.
Objave.
Išče se: Krstni list P a j 11 e r (Beutler) Matije, roj. okoli 1. 1806.
Slika Marije Pomagaj. Vodstvo Marijinih družb za Lavantinsko škofijo z veseljem pozdravlja misel, naj bi se po naših domovih razširila slika Marije Pomagaj iz Brezij. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani je izdala sedaj izredno posrečeno veliko sliko Marije Pomagaj, ki stane 40 din, in jo je založilo Škofijsko vodstvo Marijinih družb v Ljubljani. Naročitev te slike toplo priporočamo in prosimo Marijine družbe, da jo pomagajo razširjati. — Maribor dne 15. novembra 1940. — Dr. Ivan Žagar, 1. r., stolni kanonik.	^
Osebna naznanila.
Odlikovanja: Prevzvišeni gospod knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič z redom Sv. Save I. razreda z lento; presv. prelat dr. Cukala Franc z redom Jugoslovanske krone III. razreda; p. n. g. kanonik Rudolf Janežič z redom Sv. Save III. razreda; gospod ravnatelj dr. Jakob Aleksič in gospod ravnatelj Franc Hrastelj z redom Jugoslovanske krone IV. razreda.
Umeščeni so bili gospodje: za župnika v Selnici ob Dravi g. Janez Čoki, tamoš-nji provizor (1. oktobra 1940) ; D r v o d e 1 Alojzij, provizor v Črnečah, za župnika isto-tam; P e i 11 e r Alojzij, provizor na Zdolah, za župnika istotam (1. novembra 1940) ; Ledinek Maks, provizor v Št. Vidu nad Valdekom, za župnika istotam (1. decembra 1940).
Postavljena sta bila: g. Š m o n Franc, provizor na Ojstrici, za provizorja v Špitaliču; g. Vrbovšek Simon, kaplan pri Sv. Juriju pod Taborom, za provizorja na Oj-su.ci n za soprovizorja na Pernicah (1. decembra 1940).
Nastavljeni so bili: novomašnik g. Aužner Mirko za II. kaplana v Vojniku (1. septembra 1940); g. Cigan Franc, salezijanski duhovnik na Radni, za II. kaplana v Sevnici (1. novembra 1940) ; g. Kolman Vinko, na bolezenskem dopustu, za kaplana pri Sv. Juriju pod Taborom (1. decembra 1940).
Prestavljeni so bili sledeči gg. kaplani: K o r e s Ivan od Sv. Magdalene v Mariboru za I. kaplana v Celju; V o š n j a k Jožef iz Žalca k Sv. Jakobu v Slov. goricah z delokrogom pri Sv. Magdaleni v Mariboru; Jeušnikar Viljem iz Vojnika v Žalec (II.) — (1. septembra 1940); Čergulj Štefan iz Št. lija v Slov. goricah v Črno; Fajdiga Alojz iz Črne za III. kaplana v Ljutomeru z delokrogom v Beltincih; Štukovnik Franc od Male Nedelje v Št. IIj v Slov. goricah; G o m b o c Franc iz Beltincev k Mali Nedelji (1. oktobra); Časi Franc ml. iz Dola v Hoče, Drevenšek Franc iz Starega trga k Sv. Juriju ob juž. žel., Klemenc Jožef iz Ribnice na Poh. v Stari trg (1. novembra 1490).
Začasno nezasedeno ostane mesto kaplana v Ribnici na Pohorju.
Umrl je 18. julija 1939 v St. Martin im Sulmtale (Nemčija) g. A d 1 a s n i k Franc, upokojeni župnik iz Sobote, v 63. letu starosti. R. I. P !
Lavantinski knezoškofijski ordinariat
v Mariboru, dne 10. decembra 1940.
Izdaje lavantinski knezoškofijski ordinariat. — Urejuje dr. Josip Mirt. Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.