JANUAR 1932 1 ŠTEVILKA TRETJE LETO poštnina Plaćana v gotovini NAS LIST GLASILO KATOLIŠKE AKCIJE ZA KAMNIŠKO IN MORAVŠKO DEKANIJO NAŠ LIST IZDAJA MISIJONIŠCE V GROBLJAH, P. DOMŽALE. — UREJUJE IN ZASTOPA IZDAJATELJA JOŽEF GODINA C. M., DOMŽALE - GROBLJE. — TISKA MISIJONSKA TISKARNA, DOMŽALE - GROBLJE. ZA TISKARNO JANKO STRNAD, DOMŽALE. — IZHAJA MESEČNO. POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 1 DIN, CELOLETNA NAROČNINA 12 DIN. INSERATI PO DOGOVORU. ROKOPISI SE REDNO NE VRAČAJO. Pozdrav božjemu Detetu Pozdravljeno, o božje Dete v jaslicah! češčen in moljen in hvaljen, Učlovečeni — Božji Sin! O hvala in zahvala Tebi, Večna Beseda Najvišjega Očeta in Prvega Lastnika vseh popolnosti in vrlin in vsega duhovnega bogastva! Zahvaljen bodi, o Gospod, za čudovito dobroto in brezdanjo skrivnost učlovečenja ! Zahvaljen po deviški Materi, po deviškem Varihu, zahvaljen po angelih, ki Te molijo — ! P. E. B. pota ,ki ne mine nikoli . .. Blagor mu, kdor spolnjuje Tvoje zapovedi. Tvoje zapovedi, o Gospod, so podlaga in bistven pogoj tudi resnične in prave časne sreče. Odkod toliko nereda na zemlji kljub vsemu govorjenju o napredku? Ali ne od tod, ker jih je toliko v vseh stanovih in položajih, kateri — žal, žal! — prelamljajo, prestopajo in prezirajo Tvoje zapovedi, o Gospod, Najvišji Zakonodavce in Vsevidni Sodnik! Iz globočine duše kličemo Tvoji služabniki in služabnice: Posvečeno bodi tvoje Ime! P. E. B. Preskušnja na zemlji V svetem, vdanem, ponižnem trpljenju se preskuša in očiščuje in pre-raja sveta Cerkev, skrivnostna duhovna nevesta duhovnega Ženina, Kristusa Gospoda, ki je učlovečeni Božji Sin in naš brat po Mariji, brez madeža spočeti, po Mariji, deviški Materi božji... Naj nikogar ne bega to, da je sveta Cerkev preganjana in stiskana! Naj nikogar ne begajo preskušnje v današnjih dneh! Spoznajmo vrednost potrpežljivega, v Gospoda vdanega trpljenja! Trpljenje je seveda bridko, težavno, neprijetno in zoprno naši slabotni, čutni in občutljivi človeški naravi, sicer bi ne bilo trpljenje. Poznamo ga, kor ga čutimo. Iz lastne skušnje vsak ve, kaj je trpljenje. Ne ve pa vsak, kako je treba trpeti — zaslužno za večnost. Velikanski pomen in brezmejno vrednost in dragocenost vdanega trpljenja za naše posvečenje in življenje po veri nam sicer tiho predočujejo podobe Križanega, toda, žal, kako malo vse to razumemo in hočemo razumeti! Ali pa vsaj pozabimo ob uri trpljenja, bridkosti in stiske ... Hitro omahnemo in se takoj naveličamo trpeti in potrpeti in vdano nositi vsak svoj križ in hoditi za Kristusom ... V bridkih urah mislimo na Kristusa Križanega in spomnimo se na vrednost, na veliko, veliko, veliko vrednost trpljenja! Blagor mu, kdor vsaj toliko potrpi, da ne zakolne, da ne zagodrnja, Odpusti nam, o Gospod ! Ne bom tajil svoje krivde in greš-hosti pred Teboj, o Vsevedni, Vsevid-hi in Vseslišni! Priznavam svoje grehe in nerednosti pred Teboj in se hočem kesati! O da bi dosegel milost Popolnega kesanja, ki poteka iz nadnaravnega upanja, iz nadnaravne vene in ljubezni! O da bi dosegel in Prejel Tvojo milost, ki jo hočem poslej ceniti bolj, brezmejno bolj nego svoje naravno življenje! In vendar Je tudi naravno življenje velika vrednota in dobrina, za katero moramo hiti hvaležni! Obžalujem svojo krivdo in vse grehe in pregrehe našega ljudstva! Tako ljubim in hočem ljubiti svoj rod, da sovražim in bom sov-fažil njegove grde lastnosti, hudobije jn grehe, katerih nočem tajiti! Zakaj Ti jih poznaš, o Gospod! In jaz Vem, da naš narod ni brez grdobij in napak, ki ga kazijo. Jaz vem, da je naše ljudstvo premalo hvaležno Tebi, 0 Najvišji! Brav imate med vsemi narodi vi, ki Poudarjate lepe, plemenite lastnosti Vsak svojega ljudstva: potreben je npravičen ponos; potrebna je navdu-Sena narodna zavest, potrebno je, veseliti se darov in vrlin svojih soroja-^ov •.. Prav pa imamo tudi mi, ki nas pečejo pregrehe in hudobije, ki .'n je toliko med vsemi narodi, da bi k>vek jokal noč in dan! O kolika, olika nesreča! O krivda in zloba! r^liko zadolžene nevednosti v ver- kih rečeh! Kako malo resničnega Poznanja božjega! v Kako malo smisla za ponižno, j rotko, potrpežljivo, Bogu vdano živ-inu6-! Kako malo smisla za molitev 2a b°ŽJO službo! Kako malo smisla notranjo molitev in nadnaravno življenje! Zares: kako potrebna je — Katoliška akcija! — Delo za Katoliško akcijo hočem pričeti s tem, da bom obžaloval svoje lastne grehe, nečednosti in mlačnost. In s tem, da bom obžaloval grehe in pregrehe vsega našega ljudstva in in krivdo vseh narodov na zemlji! Ah, odpusti nam, o Gospod! P. E. B. Posvečeno bodi... Posvečeno bodi tvoje najsvetejše Ime, o Gospod, Bog troedini! — Tebi čast in slava, zdaj in na veke! O da bi vsi, ki Te poznajo, z največjim spoštovanjem izrekali Tvoje Ime, ki je, strašno in sveto! O da bi ljudje ne delali nečasti Tvojemu neskočno svetemu Imenu! O da bi ne bilo preklinjanja, godrnjanja, mrmranja in grdega govorjenja . . . Ah, tudi med našim narodom jih je mnogo, ki Te zaničujejo in žalijo! Vi, vsi dobri možje, ve, vse dobre žene, darujte Gospodu svoje molitve, svoje delo in trpljenje v zadoščenje žaljeni ljubezni božji! Proč z vsemi kletvinami, ki skrunijo dušo in naš prelepi slovenski jezik! Proč s kletvinami, ki skrunijo najsvetejše božje Ime! Proč s kletvinami, ki so se iz tujine zanesle med naše ljudstvo slovensko!------ Posvečeno bodi tvoje Ime, o Gospod Bog, naš Stvarnik in Oče! O da bi Tvoje veličastno Ime posvečevali s tem, da bi spolnjevali tvoje zapovedi! Saj so Tvoje zapovedi pravične in dobre in svete, odsev Tvoje svetosti, dobrote in pravičnosti! Tvoje zapovedi so red in soglasje in le- da ne začne mrmrati! Tisočkrat blagor tistemu, ki mirno in hvaležno sprejme kelih Gospodov, da bi mogel pokazati požrtvovalno, trpečo ljubezen Bogu! Neskončnokrat blagor duši, ki se veseli trpljenja, ne zato, ker je trpljenje neizogibna dediščina človeškega rodu, ampak zato, ker ji je dana prilika, zadoščevati žaljeni bo- žji ljubezni ter se udeležiti Kristusovega križa! Seveda je treba zato veliko premišljevati in prositi Gospoda za izredno veliko milost čiste, nesebične ljubezni O, kako všeč je Gospodu taka molitev! O kako všeč je Najvišjemu ponižno vdana, navdušena trpeča ljubezen! — P. E. B. žji v zasebnih hišah. Premožnejši kristjan je dal na razpolago kako večjo sobo in tam so se potem zbirali prvi kristjani k božji službi. Takih »družinskih« cerkva je bilo v vsakem mestu več. Navadna miza je služila za oltar in tudi kakih posebnih priprav in oblačil še takrat ni bilo. Kakor hitro je bila končana presveta daritev, so takoj vse spravili v stran in cerkev je spet zgledala kot navadna soba. Da so tako skrivali sv. daritev in da si niso zgradili cerkva, oz. opremili kako posebne družinske sobe, je pa vzrok to, ker so jih pogani tako krvavo preganjali. Zato so tudi takoj po sv. maši odstranili vse, kar bi zbujalo pozornost. Tako je bilo približno 300 let do cesarja Konstantina Velikega. Jos. M. Prazniki in godovi JANUAR 1. Petek. (23. dan po mlaju.) Novo leto. Obrezovanje Gospodovo. Osmina božičnega praznika. Marija — božja Mati. Evangelij: Božje Dete dobi ime Jezus. Svetniki: Almahij, Konkordij, Magnus, Bazilij, Ful-gencij, Justin, Evgend, Odilon, Evfrozina. 2. Sobota. (24. dan po mlaju.) Osmina sv. Štefana. Svetniki: Izidor, Argej, Narcis, Marcelin, Martinijan, Izidor iz Egipta, Siridion, Makarij. 3. Nedelja. (25. dan po mlaju.) Ime Jezusovo. Osmina sv. Janeza Ev. Evang.: Obrezovanje Gospodovo (kakor na novo leto). Svetniki: Antčr, Florencij, Peter iz Albanije, Cirin, Primož in Tečgen, Gordij, Zožim in Atanazij, Teopčmt in Tečna, Danijel, Genovefa. 4. Ponedeljek. (26. dan po mlaju.) Osmina nedolžnih otrok. Svetniki: Prisk, Pri-scilijan, Benedikta, Flavijana, Hermes, Agej, Gajus, Mavil, Gregorij, Rigobert. 5. Torek. (27. dan po mlaju.) Vigilija (bilje) pred Razglašenjem Gospodovim. Svetniki: Telčsfor, Simeon (Stolpnik), Sin-kletika, Emilijana, devica Apolinaris. 6. Sreda. (28. dan po mlaju.) Razglašen je Gospodovo. Sv. Trije kralji. (Evangelij o modrih z Jutrovega.) Svetniki: Makra, Melanij, Nilamon. 7. Četrtek. (29. dan po mlaju.) Vrnitev deteta Jezusa iz Egipta. Lucijana, Kler, Feliks in Januarij, Julijan, Krispin, Ničeta, Teodor, Rajmund Penjafortski. 8. Petek. (30. dan po mlaju.) Lucijan, Maksimijan, Julijan, Evgenijan, Teofil, He-ladij, Apolinarij, Severin, Maksim, Erhard, PAciens, Severin (Noričan). 9. Sobota. (1. dan po mlaju.) Julijan ib Bazilisa, Anton in Atanazij, deček CelsuS in njegova mati Marcijonila, Vital, Revo-kat, Fortunat, Epiktet in tovariši, Marcelin. 10. Nedelja. 1. po Razgl. (2. dan p° mlaju.) Sv. Družina. Evangelij: 12 letni Jezus v templju. Svetniki: Nikanor, Ag&' ton, Viljem, Janez Bonus, Marcijan, Peter Ursčoli, Gregor X. 11. Ponedeljek. (3. dan po mlaju.) Higib’ Aleksander, Salvij, Peter, Sevšr, Levcij, Teodozij, Palemon, Anastazij, Honorata. 12. Torek. (4. dan po mlaju.) Tacijana, Satir, Arkadij, Zotik, Rogatus, Modest, KAstal, Tigrij, Evtropij, Zotik, ProbuS, Benedikt. 13. Sreda. (5. dan po mlaju.) Osmin® Razglašenje Gosp. Svetniki: Potit, Stra' tonik, Hermil, Leoncij, Agricij, VivenciJ« Glafira, Veronika iz Binaska. Spoštuj hišo božjo! Že po svoji zunanjosti ce cerkev loči od drugih poslopij, še bolj pa po svoji notranjščini. Kakor kazalec roke nam kaže zvonik proti nebu in nam pravi, da ni tu na zemlji naša prava domovina, ampak tam gori v nebesih. Še bolj kot zunanjost, nam kaže notranjost cerkve, da to ni navadna soba, ampak da je to bivališče Kralja vseh kraljev, in moramo potem temu primerno tudi cerkev spoštovati. Zato si bomo na tem mestu letos ogledali glavne predmete v cerkvi, njih pomen in namen, še preje pa si bomo ogledali cerkev v splošnem, in sicer, kaj pomeni beseda »cerkev«, in pomen cerkve. Oglejmo si le ime, iz imena se bo potem pomen sam pokazal. Najnavadnejše ime za hišo božjo je cerkev. To je grška beseda in pomeni v slovenščini hiša Gospodova. Torej biva v cerkvi Gospod — Bog Troedini. Berilo iz sv. maše za posvečenje cerkva se glasi: »Glejte, šotor božji med ljudmi in On bo med njimi prebival.« Škofijsko cerkev imenujemo stolnico. Mogoče ste že slišali ime bazilika, kar pomeni v slovenščini kraljeva hiša. Kralj je seveda Jezus. Bazilika se pa rabi v dveh pomenih: ali znači staro cerkev izza apostolskih časov ah pa imenuje sv. oče kako drugo cerkev, ki se odlikuje po starosti, lepoti ah velikosti, in taka cerkev dobi potem tudi mnoge odpustke in druge predpravice. V Sloveniji je n. pr. pred nekaj leti dobila naslov in pravice bazalike župna cerkev v Rajhenburgu. Katedrala pomeni isto kot stolnica. Škofov prestol v cerkvi je bil vernikom znak njegove časti in zato so škofijsko cerkev imenovali stolnico. Kapela pomeni majhno cerkev. Vsa imena, s katerimi zaznamujemo hišo božjo, kakor vidite, izražajo visoko vzvišenost cerkve in vsa pravijo, da med ljudmi biva Bog. Te so hiše daritve nove zaveze, torej naša Golgota, so kraji molitve. Zares, »kako strašen je ta kraj, tu je res hiša božja in vrata nebeška.« Zgodovina cerkve Gotovo je že kdo izmed nas premišljeval, katera je bila prva hiša božja na zemlji. To je bil Mozesov šo- tor, ki ga je zgradil v puščavi po božjem naročilu. To je bil popolnoma navaden šotor iz nekoliko boljšega blaga in je bil razdeljen na dva dela: v Sveto in Najsvetejše. V Sveto so smeh vstopati le duhovniki in ne vsi ljudje. V Svetem je bil kadilni oltar in sedmeroroki svečnik. V Najsvetejšem pa je bila skrinja zaveze, Aro-nova palica in Mozesovi tabli postave. Nad skrinjo zaveze je bil pa navzoč Bog v svetlem oblaku. V ta del je smel vstopiti samo veliki duhovnik in samo enkrat na leto. Kakor se vidi, se je ta tempelj precej ločil od naših cerkva, ljudje niso smeh v svetišče, ampak samo v preddvor šotora. Namesto tega šotora je pozneje Davidov sin Salomon zgradil sijajen tempelj, ki se je tudi po njem imenoval Salomonov tempelj. To svetišče je bilo iz dragega kamna, cedrovega lesa, zlata in srebra. Sam Bog je obljubil Salomonu, da bo na tem mestu usli-ševal ljudstvo in da bo tu sprejemal daritve. Sicer so res imeli Judje tudi po drugih krajih svoje domovine mo-livnice ah sinagoge, a so jih uporabljali le za molitev in za branje sv. pisma, niso pa v njih darovali. Zato je moral vsak Izraelec vsako leto trikrat potovati v Jeruzalem. Ko se je pa ob Gospodovi smrti pretrgala zavesa v templju, ki je ločila Sveto od Najsvetejšega, je božje Veličastvo zapustilo tempelj, in ni poteklo dolgo časa, ko se je spolnila Gospodova napoved: Rimci so leta 70. razdejali tempelj in »kamen ni ostal na kamnu«. Med tem časom pa je Jezus že drugod zbral svojih dvanajst apostolov, namreč v dvorani zadnje večerje, in je tudi tam, ko je z njimi obhajal zadnjo večerjo, postavil zakrament svetega Rešnjega Telesa. Ta dvorana zadnje večerje je bila prva cerkev nove zaveze. V njej so se še pozneje mnogokrat zbirali apostoli. V tej dvorani se je tudi 8 dni po svojem vstajenju prikazal apostolom, ko je bil med njimi tudi Tomaž. Pa tudi po Jezusovem vnebohodu so se apostoli še mnogokrat zbrali v dvorani in tu obhajali daritev sv. maše. Vendar dvorana zadnje večerje še ni bila cerkev v današnjem smislu, ampak je bila zasebna soba. Sploh so se prvi kristjani navadno zbirali k službi bo- 14. četrtek. (6. dan po mlaju.) Hilarij, Feliks, Malahija, D&tij, Evfrazij, Julijan Saba, Makrina. 15. Petek. (7. dan po mlaju.) Pavel puščavnik, Maver, Habakuk, Miheja, Se-kundina, Maksim, Bonit, Makarij, Izidor (Aleksandrijski), Janez (»Kolibar«), 16. Sobota. (8. dan po mlaju.) Marcel, 5 frančiškanov: Berard, Peter, Akurzij, Adjut, Oton; Honorat, Ticijan, Mela (škof ), Furzej, Priscila. 17. Nedelja. 2. po Kazgl. (9. dan po mlaju.) Evangelij: Ženitnina v Kani Galilejski. Svetniki: Anton, puščav., trojčki Spevzip, Elevzip, Melevzip in njihova stara Mati Leonila; Sulpicij. 18. Ponedeljek. (10. dan po mlaju.) Spomin na stol sv. Petra v Rimu. Priska, Mozčj, Amonij, Atenčgen, Voluzijdn, opat Deikola, Leobard, Liberata. Začetek svetovne misijonske devetdnevnice. 19. Torek. (11. dan po mlaju.) Marij, Marta, Avdifaks, Abakum, Germanik, Pavel, Geroncij, Januarij, Saturnin, Sukces, Pija, Germana, Poncijan, Basijan, Vustan. 20. Sreda. (12. dan po mlaju.) Fabijan in Boštjan, Neofit (15 letni deček, ki so ga vrgli v razbeljeno peč in potem zverem), Maver, Evtimij. 21. četrtek. (13. dan po mlaju.) Neža, Publij, Fruktuoz, Avgurij, Evlogij, Patro-kel, Epifanij. Majnard. 22. Petek. (14. dan po mlaju.) Vincencij (španski), Anastazij, Oroncij, Viktor, Gav-dencij, Dominik. 23. Sobota. (15. dan po mlaju.) Emeren-cijana, diakon Parmena, Klement Agatan-gel, Severijan, Akvila, Asklas, Ildefonz, Martirij. 24. Nedelja. 1. predpepelnična. (16. dan po mlaju.) Evangelij: Delavci v vinogradu. Svetniki: Timotej (učenec sv. Pavla), Babila, Felicijan, Mardonij, Muzonij, Evgenij, Metel, Eksuperancij, Zama, Suran. 25. Ponedeljek. (17. dan po mlaju.) Spreobrnjenje sv. Pavla. Ananija, Juven-tin in Maksim, Donat, Sabin, Agapa, Bre-tanijon, Popdn. 26. Torek. (18. dan po mlaju.) Polikarp, Teogen, Pavla, Batilda. 27. Sreda. (19. dan po mlaju.) Janez Zlatousti, Julijan, Avit, Dacij, Reatus, Dativ, Julijan, Vincencij, Vitilijan, Julijan, Maver, Angela. 28. četrtek. (20. dan po mlaju.) Drugi praznik sv. Neže (glej 21. jan.), Flavijan, Tirzus, Levcij, Kalinik, Leonid, Valerij, Julijan, Janez, puščavnik Jakob. 29. Petek. (21. dan po mlaju.) Frančišek Šaleški, Papij, Maver, Konštancij, Sarbelij, Barbeja, Sabinijan, Akvilin, Valerij, Sui-picij Sever. 30. Sobota. (22. dan po mlaju.) Martina, Barzimej, Hipolit, Felicijan, Filapijan, Aleksander, Feliks, Barzen, Matija (škof), Armentarij, Adelgunda, Hiacinta, Savina. 31. Nedelja. 2. predpepelnična. (23. dan po mlaju.) Evangelij: O sejavcu in semenu. Svetniki: Peter Nolasko, Cir in Janez, Metran, Tarzicij, Zotik, Viktor, Saturnin, Marcela, Tirzus, Saturnin. Zabloda modernih držav glede lastninske pravice izvira iz poganskega rimskega prava, ki je delilo državljane v svobodne in sužnje in je imelo temu primerno tudi take zakone o lastnini. Mi pa moramo zahtevati samo nasprotno od tega, kar hočejo pristaši marksizma, namreč: Ne odpravo lastninske pravice, ampak popravo državnih zakonov in pojmov o lastninski pravici. Te zablode Leon XIII. obsoja in razlaga v svoji okrožnici voljo božjo glede zemeljske lastnine človeka. 19. »Isto (t. j. zasebno lastnino) je posvetila oblast, ki je dala božje postave, katere najstrožje prepovedujejo celo željo po tuji lastnini: »Ne želi žene svojega bliž-njena ne hiše ne njive ne dekle ne vola ne osla ne vsega, kar je njegovega.« Pomanjkljivost državne zakonodaje spoznamo šele tedaj prav, ako jo primerjamo z božjo postavo. »Ne želi žene svojega bližnjega«, prepoveduje celo željo, ne samo krivično prilastitev tuje lastnine. Tuja lastnina je čast in poštenje žene, dekleta, bodoče žene. Tudi ta lastnina je sveta, čeprav ji današnji svet odreka svetost. Sveta je ta lastnina za moža žene-delavke, ki je radi krivičnih družabnih razmer prisiljena se udinjati za delo tujemu človeku, ki pa dostikrat od nje ne zahteva samo telesnega dela, ampak tudi telo. Enako krivično postopajo brezvestni gospodarji do deklet, žena, ki so jih vzeli v pisarno, trgovino, urad itd. in celo taki, ki na vsa usta poudarjajo svetost zasebne lastnine, kadar gre za njihov žep, pri takem nečloveškem izsiljevanju pa kršijo pravo najljubše zasebne lastnine, kadar gre za tujo lastnino — za poštenje Leon XIII. in delavsko vprašanje 17. »Moč teh dokazov je tako očividna, da se nam čudno zdi, kako, da se nekateri z njimi ne strinjajo in da skušajo spraviti v veljavo zastarele nazore. Ti sicer prepuščajo zasebnemu človeku rabo zemlje in razne zemljiške pridelke, toda povsem taje, to pravico, o kateri govorimo, potrju-lejo in varujejo, če treba tudi s silo.« Kamen naravnih dobrin je, da jih rabi in 'ž*va vesoljni človeški rod. To je jasno in ' edi iz naravne pravice človeka do obstoja. ukor ne more nihče spremeniti človeške ^ nrave same, tako nihče ne sme spremlnja-' te temeljne resnice. Država pač more ’editi lastninsko pravico, vendar se pa te-•/:» ne točke ne sme dotekniti nobena dr-lva, nobena vlada. t*al> da imajo danes nekatere države v 11 Pogledu čisto protinaravne zakone, ki lastnikovi volji prepušča, da ravna s tvarino in užitki kakor hoče; sme jo uničiti ali nerabljeno pustiti. Seveda je to načelo popolnoma nekrščansko, celo nečloveško. Mi pa pravimo, da človek ne sme po svoji volji ravnati s svojo lastnino, ampak, kakor sledi iz človekove pravice do obstoja, primerno namenu, ki je v tej pravici označen. Tudi ne sme človek vsakega drugega od tega izključiti, ampak rabiti mora svojo lastnino tako, da s tem, ko jo rabi, podpira tudi druge v dosegi njihovega cilja. p..... Novo leto 1932 bo srečno za vse, ki žene. »Ne želi svojega bližnjega hiše ne njive ne dekle ne voia ne osla.« Samo po sebi se razume, da tu ne gre za nevarnost, da bi kdo morda odnesel hišo ali njivo, tu gre za prilastitev, ki je sicer ne pozna državno pravo, pač pa božje. Zato bo pa sodil In obsodi Itiste krivičnike, ki so na tisoče in tisoče ljudi oškodovali za težke milijone, pa jim državni zakoni ne morejo blizu, svet jih pa še celo časti in občuduje, češ da »znajo«, On, ki je rekel: »Ne želi svojega bližnjega hiše ne njive« itd. * flUI!!ll!lll!!lllll!!lllll!l!!lllllllllllllllll!lllllllB kupite pletenine vseh vrst za odrasle in otroke pri Cilki Zajc, strojno pletenje Groblje, Društveni dom iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiM Z našega razgledišča MALA LOKA PRI IHANU. Duhovne vaje. V tihem, skritem zavodu sester sv. Križa na Mali loki se vrše skoro vsakih 14 dni tridnevne zaprte duhovne vaje za dekleta in žene. Do zdaj je opravilo duh. vaje že 80 udeleženk. Od blizu in daleč prihajajo, toda opaža se, da je več priglašenk iz oddaljenih krajev, bližnja dekleta in žene pa se drže kar nekako mlačno. Genljivo je gledati udeleženke, kadar se poslavljajo. Napolnile so prostore svoje duše, obnovile in poglobile zvezo z Bogom in tako se pokrepčane z zadobljenimi milostmi vračajo po tridnevni samoti spet v živo življenje. In potem prihajajo pisma, polna sreče, polna zahvale. Na zadnji tečaj je prišlo 20 žen-mater. Zapustile so svoje domove, otroke in može, pobrale svoje križe in radosti, skrbi, upanje in druge nadloge ter vse skupaj prinesle in položile k nogam Onemu, ki jim pošilja radosti in bridkosti. Tri dni so se v sveti tišini pogovarjale samo z Bogom, ki je napolnil duše mater z novimi močmi in pogumom, saj je bilo med njimi mnogo takih, ki kot trpinke hodijo pod težkim križem vsakdanjih skrbi, po stezah, kjer kliče siromaštvo in trpljenje: Ne tod, ne tod, ali to je pot krvavih lis! In zdaj tudi te pišejo: ne čutimo več tolike teže življenja, križ je lažji, nekako pokrepčane smo. Prvi tečaj za žene bo zdaj v januarju in sicer od 13. do 17., za dekleta pa od 23. do 27. januarja. Domačinke, zdaj pa vč pridite in se pravočasno priglašajte na predstojništvo sester sv. Križa v Mali Loki pri Ihanu, p. Domžale. Oskrbovalnina za vse tri dni znaša 100 Din. KAMNIK. Na praznik Brezmadežne smo imeli običajno tridnevnico, ki jo je vodil duhovnik Salezijanski družbe čg. Josip Tkalec. V osmih govorih o presv. Rešnjem Telesu in Brezmadežni je podal vernikom obilo tvarine za duhovno obnovo. Udeležba je bila zlasti na praznik od strani delovnega ljudstva povoljna, manj pa od strani meščanstva. Dan celodnevnega češčenja pa je precej motil semenj. — V nedeljo, 27. decembra popoldne ob 4 bo priredilo tukajšnje prosvetno društvo s sodelovanjem Marijinih kongregacij božično igro s petjem: Pastirji in kralji. Pridite in poglejte, ne bo vam žal! — Hvaležnost in priznanje zasluži Naš list, ki je tekom dveh let storil veliko za razmah Kat. akcije v kamniški in moravški dekaniji. Naj bi v tretjem letu obstoja našel obilo prijateljev in novih naročnikov, da bo mogel tudi v prihodnosti odločno uveljavljati katoliška načela! STRANJE. Smrt nam je to leto prizanašala točno štiri mesece: od 31. julija do 30. novembra. Za našo župnijo so to že precejšnje počitnice. — Na novo cesto proti Bistrici prinašajo hudourniki ob vsakem deževju večje plazove. To stvar bo treba urediti, sicer bo promet vedno oviran. Stroški seveda ne bodo majhni. Vsekako bi bilo bolje, če bi za cesto porabili dosedanjo vozno pot. V nedeljo, dne 22. novembra je med nami misijonaril g. svetnik Janez Kalan. Poslušali smo ga še dosti radi. Ali ga bomo tudi ubogali? — Konec novembra smo imeli nekaj manjših požarov. Zadnjo nedeljo po binkoštih je med jutranjo božjo službo pogorelo ostrešje pri Blaževih v Bi-steršici. Ostalo so ljudje rešili, še tisti teden, v petek, je v senožetih nad Stahovico pogorel en senik, napolnjen s senom. Zažgal je nabrž kak postopač, ki je tam prenočil. Na Miklavževo nedeljo so odprli razširjeno planinsko kočo na Veliki planini. — Na Marijin praznik je priredilo tukajšnje prosvetno društvo koncert. Peli so po večini tiste pesmi, ki so bile na programu ob kraljevem tednu v Ljubljani. Za nameček je bila še kratka dramatična predstava. HOMEC. Leto 1931 je poteklo v znamenju popravljanja cerkvenih poslopij. Prenovljena je bila vsa cerkvena zunanjost in mnogo notranje oprave, kakor glavni oltar, svečniki, kipi, slika Križanega, orgle, ban- dero itd. Popravljena je bila zunaj in znotraj mežnarija, v Društvenem domu so bili postavljeni 3 novi štedilniki in 2 novi peči, preslikati so se dale nekatere sobe in velika društvena dvorana. — Glede verske obnove je omeniti zlasti sv. birmo in rož-nivensko nedeljo, ko so skoro vsi župljani prejeli sv. zakramente. Glede treznosti omenjajo odborniki, da se v župniji veliko manj pije alkoholnih pijač, brezalkoholnega mošta se je pridelalo letos nad 500 litrov, članov družbe treznosti je 370, abstinentov 29, le preže ni mogoče odpraviti, ker mislijo nekateri, da se morajo stare navade, čeprav so slabe, ohraniti. Odbor KA je postal obenem dobrodelni odbor, ki je v sejah porazdelil darovanje med reveže in sklenil dobrodelno akcijo nadaljevati in dobiti sredstva od božičnice, ki jo priredi prosvetno društvo v ta namen, od hranilnice, od občine in od denarja pri preži, ki naj se porabi za reveže. — Kolporterji prodajo vsako nedeljo 55 izvodov Slovenca, Našega lista pa 90. ŠT. GOTARD. Letošnjo jesen je bilo v župniji več porok kot druga leta. Pri teh poročenih je ta okolnost omembe vredna, da so bili na oklicih kar po vrsti štirje vdovci. Ne smete misliti, da so bili to le mladi vdovci, ampak dva izmed njih sta bila že v visoki starosti. Eden je dopolnil že 65 let, drugi pa 62 let, pa se je čutil srečnega, da je pripeljal pred oltar svojo nevesto, ki po letih njemu daleč zaostaja. Naj ju Bog osrečuje in blagoslavlja v novem stanu! — Tukajšnja uradna poročna knjiga, ki se je še letos rabila za vpis porok, je zelo stara. Pričenja se v 1. 1828, torej 103 leta se je rabila kot poročna knjiga. V novembru smo imeli dva mrliča. Umrl je 17. novembra Mihael Prašnikar, vojni invalid, ki zapušča ženo in dva mlada otroka, še isto dopoldne, ko so imenovanega zagrebli, je prišla vest, da je na pro-silniku nenadoma umrl zadet od kapi posestnik Matija Hrastovec v 57 Letu staro- Janez Langerholz: Iz njegovih zapiskov POVEST Pogreb je bil končan. Pičlo število pogrebcev se je razšlo molče in brez solza. Zakaj ta, ki smo ga pokopali, jim ni bil ne sorodnik, ne domačin ne znanec. Nič. Po pogrebu je prišla v župnišče k župniku mlada Podlesnica. »Gospod župnik, pokopali ste ga, siromaka; ne vem, kdo bo plačeval za njim.« »Kar mirni bodite, Podlesnikova mati, zame je že vse dobro in prav.« »Potem pa še nekaj. Tole nam je izročil takrat, ko je prišel k nam. On je dejal, da noče nič, kar je njegovega. Zakaj morda bi hodil radi tega še zanaj strašit. Pa je bolj prav, če imamo mir, kakor smo ga imeli doslej. Ali bi ne spravili te reči vi, gospod župnik? Vas se bo bal, vam bo dal mir.« Duhovnik je poslušal praznoverno govorjenje mlade Podlesnice, stegnil je svojo roko in vzel ponuđeni zavit-::!;, češ: »Naj pa bo! Bomo že tako naredili, da bo prav.« Podlesnikova hiša je bila tako rešena nepotrebnih strahov; gospodje imajo pa itak »žegne«, ki jim strah ne more blizu. Čez nekaj dni mi je gospod župnik izročil del njegove zapuščine z besedami: »To je pa ravno za vas. Kar vzemite. Mogoče boste mogli še kdaj kaj porabiti.« Iz teh starih, preležanih listov vam podajam tole povest zgubljenega življenja. I. Jaz nisem navaden človek. Torej tudi ne navaden berač in postopač, kakršnih srečujem vsako leto na tisoče po vseh potih, cestah in še po stezah, koder hodim. Moj oče je bil premožen posestnik. Imel je dobro zaraščene gozde, redil je do dvajset glav živine; ob vodi smo imeli mlin in žago. Če bi bilo šlo po pameti in kakor je prav po postavah, bi se meni ne bilo treba potikati po svetu in spati po hlevih in po svislih ali pa v poletnem času kar pod nebeško streho. Mati je bila tiha in pobožna žena. Edino žensko bitje, ki me je res ljubilo in ki bi mi bilo rado pomagalo, če bi mi bilo smelo. Moje srčna želja je, da bi po smrti spal v isti zemlji in v istem grobu, kjer je moja mati našla svoj večni mir. Če pa bo Bog drugače odločil ali če bi moji domači tega ne pripustili, naj bo za pokoro za moje grehe. Oh, mati! Ki bi vi vedeli, kolikokrat se vas vaš zgubljeni sin spominja s solzami v očeh! Kolikokrat sva skupaj po noči, v sanjah, in kako so lepe tiste sanje! Oh, ko bi postale kdaj resnica! Zastonj upam, da bi se kdaj na zemlji uresničile. Preveč je zaprek in preveč ima vaš Miha sovražnikov, ki bi mu tega nikdar ne pripustili. Čudno je svet napolnjen S sovraštvom. Mati! Še marsikaj bi rad semkaj zapisal. Molitve, ki stfe me jih učili-sem molil vsak večer. V cerkev sem šel, kadar sem le mogel. Ali, saj veste, mati: v obleki capina in potepin8-je težko hoditi v cerkev. Vse se človeka ogiblje. Vse se boji njega in tiste laznine, ki jo baje s seboj nosi; Za durmi, v kakem temnem kotu m1 tudi ob cerkveni steni sem bil navad; no pri sveti maši. Ni lepo tam. Tistj ljudje, ki se tam zbirajo, so morebn1 še slabši, kot sem bil jaz. Ne bom j1*1 sodil. Berač ne sme soditi ne kmet** ne gospode. Mnogokrat bi bil ra molil, pa so me razdražile tiste tihe-pa vendar dosti glasne opazke, ki s letele na moj klobuk, na mojo oblek®1 na mojo obutev, na vse, kar je D‘ sti. Pokojni je užival med okoličani velik ugled, saj je bil prav priden in skrben gospodar, značajen mož in globoko veren. Kadar je bilo oznanjeno skupno sv. obhajilo za Apostolstvo mož in fantov, je vedno v družbi mož pristopil k mizi Gospodovi. Ni imel sreče, da bi bil prejel sv. zakramente °b zadnji uri, ker je nenadoma izdihnil, a upamo, da ga je Gospod našel pripravljenega, saj je nekaj tednov pred smrtjo prejel sv. zakramente v cerkvi. Ko se je za pokojnim opravila 26. novembra sv. maša zadušnica kot sedmina, tedaj je več njegovih Sorodnikov in prijateljev, med njimi njegova žena in otroci, skupaj 16, pristopilo k mizi Gospodovi, da so darovali sv. obhajilo za mir in pokoj njegove duše. To dejanje je hvalevredno; da bi je le drugi posnemali! DOMŽALE. Splošno se je govorilo, da ko velenjska elektrika zasvetila 24. decembra. Radi nepredvidenih defektov v transformatorju se je ta datum premaknil ha 6. oziroma 10. januar. JARŠE. Po občini postavljajo drogove za električno napeljavo (velenjska elektrika). Govori se, da bo jarški transfor-hlator dobil tok istočasno z Domžalami. Kritje stroškov je omogočila društvena ^Čebelica« Katoliškega prosvetnega društva V Gi'obljah s pomočjo posojilne zbirke. UREDNIK. Prejeli smo več poročil, ki So pa čisto političnega značaja (odstavitve 'n postavitve županov in občinskih odbornikov) in jih zato ne moremo priobčiti Opozarjamo na seznam praznikov in godov v mesecu januarju (str. 2, 3). Za vsakim Unem v tednu je označeno stanje lune z določitvijo, koliki dan je po mlaju. S tem so podane tudi lunine spremembe — prvi krajec (7. ali 8. dan po mlaju), ščip (15. dan po mlaju), zadnji krajec (22. ali 23. dan po mlaju). Imena svetnikov (mučencev) smo povzeli po takozvanem rimskem martirologiju in so vsekakor zanimiva. Ob teh imenih se spomnimo besed sv. Gregorja Velikega: »Poglejte, bratje: ves svet je poln mučencev! Nas, ki gledamo, skoro ni več toliko, kolikor je prič, ki nam pričajo resnico. Njih število je znano Bogu, nam pa je naraslo bolj kakor pesek na morskem bregu.« — Dalje opozarjamo na poučen sestavek »Spoštuj hišo božjo!« Naš mladi dopisnik Jos. M. nam je obljubil, da nam bo pripravil za vsako številko »Našega lista« članek, v katerem bo razlagal cerkev hišo božjo in cerkvene predmete. Iz prvega sestavka v tej številki sklepamo, da bo ta razlaga jako zanimiva in po svoje vsaj nekoliko pripomogla k takozvanemu liturgičnemu gibanju. — Zadnje telefonske vesti KAMNIK, 24. dec. (Tel. Naš. listu) Vremenska hišica napoveduje za 1. 1932 sledeče: Pozimi bo sneg in mraz, spomladi bo gorke je in včasih deževno, poleti bo tudi grmelo. DOB, 24. dec. (Tel. Naš. listu.) Kakor se splošno sodi, bo občina Dob odklonila ponudbo Domžal, da bi domžalski šropilni avto škropil tudi po tej občini. Odklonilno stališče je zavzela občina zlasti radi visoke tranzitno carine, Id jo zahteva občina Vir. Kleni. Bog mi bodi milostljiv, če sem Po nekaterih krajih redno opuščal božjo službo. Radi ljudi sem jo. Moja Klati bo te besede verjela, če jih bo tudi slišala šele v grobu. Kaj bodo pa tfrugi ljudje rekli, mi je pa popolno-Kia vse eno. Otrok nas je bilo več. Mene so od-Jočili za šolo. Bogastvo naše hiše je bilo že toliko, da je z lahkoto utrpelo broške za enega otroka, ki bi bil šel v mestne šole. Ponos očetov in njegovo bahaštvo je zahtevalo, da ima Kče sina gospoda, naj že stoji pri oltarju ali pa tudi v drugačni obleki, bi se mu tudi reklo Masletov sod-ali profesor, glavar ali zdravnik; Sauio da bi bil gospod. Nič me niso vprašali, ali te šola ve-?eb ali ne, ali greš rad ali nerad, kar ti sem moral. Očetovi besedi se ni Klelo ugovarjati. Šel sem. Učil sem e lahko. Morebiti bi bil obstal. Pa eKi dobil kakor za skušnjavo na staranju tovariša, ki je bil prav tako jekako prisiljen iti v šolo kakor jaz. j K ta moj prijatelj je venomer ponav-Jal; »pa zakaj bi moral ravno jaz Kdirati! Pa zakaj ravno jaz? Ali ,,1 je treba? Saj imamo doma vsi Vs*ga dosti.« t ritegnil sem mu. Začela sva šolo rJ^Kiarjati. Vsak prosti čas sva pobila za to, da sva hodila nabirat j^tja za šolo in hroščev iskat, v res-Caf1 80 bili najini sprehodi prav-te potepa n je in postopanje. V kaki v sti, varna pred vsakim nadzorst-nJ*1’ sva puhala tobakov dim v božjo ravo, včasih, kadar naju je pot za- nesla daleč na kmete, sva stopila celo na merico vina. Danes je plačeval on, jutri je bila vrsta na meni. Zvečer pred gospodinjo sta se delala, kakor bi se prav pridno učila, v resnici pa sva prebirala povesti in pripovedke, romane in kar je temu podobnega. Gospodje profesorji so nad nama sklenili svoje račune. Ob sklepu druge šole sva oba dobila prijazen nasvet, naj šolo pustiva in naj se raje poprimeva pametnega dela. Čemu bi silila tja, kamor ne spadava! Očetu sem naravnost povedal, da moje spričevalo ni kaj prida. Ni mogel verjeti. On, čegar njive so rodile vedno najboljšo pšenico in čegar gozdovi so bili vzor bližnjim posestnikom in čegar živina je bila vedno prvovrstna, on naj bi imel sina, ki mu dela v šolah sramoto! Nesel je moje spričevalo še v župnišče gospodu župniku in potem še v šolo gospodu učitelju. Nemščine namreč sam ni razumel, meni pa ni verjel, dokler mu oba gospoda nista pojasnila resničnosti mojih besedi. Oče še ni hotel odjenjati. Ni mogel verjeti, da bi njegova ne obveljala. Kar je on rekel, to je moralo biti doma, tako se je moralo gospodariti v občini, kjer je bil občinski svetovalec in županov namestnik, pa tudi eden najmočnejših davkoplačevalcev. »V Kranju je vse premehko, vse predobro; tam te ne znajo v roke vzeti«, mi je govoril. »V Ljubljano te bom dal, tam je vse strožje in hujše, tam te bodo že izpestili.« (Se bo nadaljevalo.) KUHINJSKO POSODO. PORCELAN STELENINO VSE GOSPODINJSKE in GOSPODARSKE POTREBŠČINE ŽELEZJE IN PRVOVRSTNE ČEŠKE PLOŠČICE ZA ŠTEDILNIKE KOMPLETNE KOPALNICE IN STRANIŠČA ORODJE ZA VSE GOSPODARSKE IN INDUSTRIJSKE PANOGE OKOVJE ZA STAVBE IN POHIŠTVO PLOČEVINO VSO ŽELEZNINO NOSILKE CEMENT LE PRI B. ŽILIC Dunajska c.11 (poleg „figovcu NA DROBNO! NA DEBELO! Z A H T E V A J T E PONUDBE ! TRGOVINA JOSIP SENICA DOMŽALE želi vsem svojim odjemalcem j VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE j IN SREČNO NOVO LETO. _____________________________I * PREKAJEVALNICA IN MESARIJA JAN ĆHALUPNIK DOMŽALE želi vsem svojim odjemalcem l VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE I IN SREČNO NOVO LETO. VALJČNI MLIN IVAN KURALT DOMŽALE želi vsem svojim odjemalcem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. TRGOVINA USNJA - ČEVLJARSTVO M. STRAŽAR I DOMŽALE j želi vsem svojim odjemalcem i| VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE | IN SREČNO NOVO LETO. | ČEVLJARSTVO CERAR IVAN DOMŽALE želi vsem svojim strankam VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE j \ IN SREČNO NOVO LETO. J 1 , .................. MARTIN MALI I N j Auto-Duco- ličanje in spl. tapetništvo j DOMŽALE f želi vsem svojim odjemalcem I VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE J I IN SREČNO NOVO LETO. S I___________________________i MESAR IN GOSTILNIČAR ANDREJ KOVAČ DOMŽALE 88. | želi vsem svojim odjemalcem j VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE [ IN SREČNO NOVO LETO. j j SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO FRANC KONČAN DOMŽALE želi vsem svojim strankam VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. “I T™ TOVARNA SLAMNIKOV M. RAVNIKAR DOMŽALE želi vsem svojim odjemalcem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE | IN SREČNO NOVO LETO. I_______________________I F FR. PERČINLIĆ I | Elektromehanično in konc. elektrotehn. podjetje — DOMŽALE f želi vsem svojim odjemalcem j VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE [ IN SREČNO NOVO LETO. KLOBUČARSTVO FRANC FLERIN DOMŽALE j želi vsem svojim odjemalcem | I VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE | | IN SREČNO NOVO LETO. \ ! KLEPAR DOMŽALE želi vsem svojim strankam | VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE j IN SREČNO NOVO LETO. “— i AVGUST FIEK DOMŽALE j želi vsem svojim odjemalcem | VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE j IN SREČNO NOVO LETO. j ___________I TRGOVINA I F ANT. STERGAR KAMNIK želi vsem svojim odjemalcem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. AVTOPODJETJE P. RODE KAMNIK želi vsem svojim potnikom VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE I IN SREČNO NOVO LETO. ! J ^Trgovina z železnino in ključ, delavnica KAROL ALBRECHT KAMNIK želi vsem svojim odjemalcem f VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE j IN SREČNO NOVO LETO. L SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO CIRIL DOLINAR KAMNIK, Novi trS 17 želi vsem svojim strankam VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. S I J J ! L TVRDKA CILKA ZAJC GROBLJE, DRUŠTVENI DOM želi vsem svojim odjemalcem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. I IVAN BRADEŠKO I KOVAČ 1 JOŽE JUHANT J J SP. JARŠE, P. DOMŽALE j želi vsem svojim strankam 8 f VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ! [ IN SREČNO NOVO LETO. I « i I KAT. PROSVETNO I DRUŠTVO GROBLJE ! želi svojim članom in prijateljem f VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE I IN SREČNO NOVO LETO. | MISIJON. TISKARNA! DOMŽALE - GROBLJE | želi vsem bralcem Našega lista J 5 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE I IN SREČNO NOVO LETO. Obe dosedanji povesti »Našega lista« »SREČA« in »ROŽA DEKLET« sta posebej izšli. Obe sta našim čitateljem tako dopadli, da si jih bodo mnogi radi naročili in še enkrat brali. Janez Langerholz: SREČA. J. Langerholz: ROŽA DEKLET. VSAKA PO DIN 5. MISIJONSfc* T I S K A R N A GROB L J a \ >SA « OTROŠKI KOTIČEK PIŠE STRIČEK MATIČEK Jezušček na slamici pri nebeški Mamici v jaselcah leži. Trop pastirčkov blaženih, srčec še brezmadežnih, pa pred njim kleči. Joj, kako se klanjajo, kot da sladko sanjajo, ko gledajo vse to. Detetu obraz žari, da se hlevček ves blešči kot samo zlato. Jezušček se jim smehlja, drobno rokco jim poda, jih blagoslovi. Pa so srčec radostnih in korakov mladostnih srečni spet odšli. Prišli pa bi spet in spet svoja srca k Bogu gret, ko bi bil še tam. Našli so ga pa zares, ko so, rešeni teles, došli v božji hram. Naslovna slika »Otroškega kotička« Otroci, ali se Vam kaj dopade nova slika začetku »Otroškega kotička« ? Ali jih Judite stričkove nečake in nečakinje?! Od-pa so? Na eni strani, na levi, so slo-®hski iz kamniškega in moravškega *ra,ja, iz Domžal, pa tudi iz Ljubljane in Jrelja, to so vsi tisti, ki stričku pišejo. Na strani, na desni, so pa kitajske ne-^kkinje. šest jih je. Te je striček odkupil . Vašimi nabranimi darovi. Ali še veste imena? Vaše sestrice so. Le poglejte zadnjem Otroškem kotičku in si za-£°hmite njih imena. Vidite, kako Vas kli-in k Vas stegujejo svoje ročice, da ij Vas objeli in se Vam zahvalili, da ste pripomogli do milosti sv. krsta. Striček in vesei vseh, tako slovenskih nečakov . nečakinj, kakor kitajskih. Jezušček iz p, '0 Vas pa blagoslavlja in Vam obljubuje hi *!° v neLesih za vse Vaše male žrtvice . Premagovanja, s katerimi ste njemu pri-av'ii pot, da je prišel tudi v srčeca malih bei nov' Vaša čista in dobra srca in pa ban Srca novoitrščenih pogančkov so zanj •Pepše jaselce, da v njih prebiva. ,wn m : A M sorodniki, Novo leto voščit. Bova povedala, za kaj zbirava, pa bova dobila. Kar pojdiva!« je prigovarjala Stanka . Pogumno sta se podala k tujim družinam in sta vstopila. »Voščiva srečno Novo leto! Prosiva en dinarček za Jezuščka v jaselcah za odkup pogančka.« Bile so hiše, kjer nista dobila prav nič. še celo ozmerjali in ošteli so ju. Bile so pa tudi hiše, kjer sta dobila darček. Težko, pa vendar se jima je posrečilo, da sta nabrala še osem dinarčkov in sta imela skupaj 60 Din. Bila sta na večer vsa trudna, pa vendar zadovoljna in oči so se jima iskrile od veselja. »To je bil pa zares srečen najin novoletni dan, ker sva začela z dobrim delom«, je rekla Stanka. »Pa tudi srečen novoletni dan za tistega pogančka, ki ga bova z nabranim denarjem odkupila«, odgovori Janko. »In za Jezuščka je tudi vesel in srečen ta novoletni dan«, pravi Stanka. »Gotovo naju je bil vesel danes. Pojdiva k jaselcam in želiva še njemu srečno Novo leto! Kaj mu naj želiva? Srečno Novo leto, ljubi Jezušček! Naj Ti prinese to leto prav mnogo novokrščenih poganskih otrok!« STRIČKOVA ZBIRKA Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, pravi pregovor. Striček pa pravi: Dinar do dinarja pa je stotak. In koliko stotairov je že striček nabral z Vašimi darovi za misijone! Devet pogančkov je že odkupljenih. V zadnjem kotičku je striček obljubil, da bo za Božič k jaselcam pripeljal zopet dve poganski dušici. Darovi so pa tako narastli, da je striček poslal v misijone odkupnino ne samo za dve, ampak kar za štiri poganske deklice. Pomislite! štiri novokrščene pogančke bo Jezušček videl pri svojih jaselcah in se spomnil, da ste jih Vi pripeljali k njemu. Ko boste o Božiču slišali in pri jaselcah gledali, kako so angelci klicali in vabili pastirje k jaselcam, se spomnite, da ste tudi Vi kakor angelci, ki ste zopet pripeljali k Jezuščkovim jaselcam štiri pogančke. Njih imena so Marija, Stanka, Ivanka in Štefka. — Za zbirko so darovali: Valter Gajšek, Celje 20; prvi oddelek Lichtenthurna 60; Tončka iz Celja 10; deklice iz Zavetišča, Domžale 15; Ernest Obervvalder, Domžale 10; Brojan Štefka, šmarca 10; Tonči Ravnikar, Domžale 10; Alojzij Breznik, Raholče 10; Kati in Mimi Klopčič, Rova 10 Din; Marija Benkovič, Kamnik 10 Din. Znamenit novoletni dan t}g^ai?k° in Stanka sta se na Novega leta C**P0 oblekla in sta obhodila vse so-*6toi 6 ’n znance P° vasi. »Srečno novo S^a ^e^e^a' Povsod sta kaj dobila. sta rian-'i en dinar. Bila je tudi hiša, kjer ih >w0k^a »kovača«, kakor pri stricu doni 1 star' mami. Okoli poldneva sta prišla *52 v 'n. vese'° preštevala nabrani denar, ih Omarjev«, je veselo vzkliknila Stanka je v,f,kula z rokami. »Ej, škoda! Premalo!« ba.M oihnil otožno Janko, »šestdeset di-V ')e t-reka poslati stričku Matičku za biha,,. šaHčka. Nama pa še manjka osem Jabkn?V' Kaj naJ storiva?« — »Veš kaj, 0 • Pojdiva še k drugim, ki niso naši STRIČKOVA POŠTA Stričkova pritožba v zadnjem kotičku je pomagala. Otroci so se zopet bolj oglasili. Nekateri pišejo, da se niso upali oglasiti, češ, da so stričku nadležni. Kaj še! Pomislite, koliko pisem je sedaj striček dobil. Preko 90 pisem! Tudi nekaj kazni je moral pošti plačati, ker so dali otroci premalo znamk gori. En kovač je že šel za kazen, škoda ga je. Za par fajfc tobaka bi ravno bilo. Striček je prebral vsa otroška pisma, čeravno je imel malo «!asa, zato ker ima vse otroke rad. Bral je došla pisma pozno v noč in ker je bil zaradi prevelikega dela zelo utrujen, je zraven malo zadremal. Kar ga prebudi rožljanje parkeljnov, katerih se pa striček ni nič ustrašil. Naredil je križ in parkeljni so zbežali. Potem je pa pristopil sv. Miklavž in je stričku prinesel darove njegovih malih prijateljev za misijone v znesku 155 dinarjev. Kako jih je striček vesel in kako Vam je hvaležen! Na vseh 90 pisem striček ne more odgovoriti, na nekatera pa bo le. Vsem svojim nečakom in nečakinjam želi striček srečno Novo leto in pa to, da bi mu v tem letu vsi zvesti ostali in še druge pridobili. NEDOLŽNIM OTROKOM svojim nečakom in nečakinjam želi vso najboljše za god 23. dec. 1931. striček Matiček, i Deklice iz Zavetišča, Domžale. »Ali mogoče mislite, da deklice iz Zavetišča že v jeseni spijo zimsko spanje? Morale smo, a vendar smo delale za misijone. Striček, zakaj ste nam ušli ? Pa vendar smo staknile Vaš naslov. Uganite, kdo nam ga je povedal?« - Molčale ste pa zares dolgo, da je striček mislil, da je nastala zamera. Kam bi Vam pa naj striček ušel? Saj je Vaš in ostane Vaš. Le pišite mu še; samo na pravi naslov. Zadnjič ni bil pravi, pa ker strička že povsod poznajo, je vendar dobil Vaše pismo. Stanko Hribar, Zlato-polje. Striček ni mislil, da so pri Vas tako pridni otroci. Iz Vaše fare je dobil sedaj kakih 15 pisem. Zato si je pa tudi g. žreb enega, od Vas izbral. Anton Zavašnik, Sela. Dve leti že izhaja »Naš list«, pa iz Sel je prejel menda tvoje pismo prvo. Sicer rad čitaš kotiček, pa za enkrat še nisi bil izžreban. Imaš pa upanje za prihodnjič. Miha Juieršek, Dob. Gospod žreb je sicer Tebe in Tvoje tovariše prav prijazno gledal, pa je rekel, da se bo to pot na Viru ustavil, v Dob bo pa pozneje prišel, če boste še pridni. Anica S tebe, Podboršt - Komenda. Sicer si se menda prvikrat oglasila, pa vendar si bila že prav blizu, da bi bila izžrebana. Samo par številk je manjkalo. Pa še pošlji rešitev. Minka Pistotnik, Mala Lašna. »Čeprav mislite, da smo zlatopoljski otroci zaspani, ker se nismo nič oglasili, pa vendar nismo. Sedaj ko imamo belo zimo, imamo več časa in za pečjo sedimo in uganke ugibamo. Veste, v naši vasi imamo v vsaki hiši Naš list.« — To pa strička jako veseli! Kaj pa še delate za pečjo? Najbrž tudi kostanj zobljete, ki je pri Vas tako dober, da ga je še striček prišel enkrat na Zlatopolje jest in je takrat tudi Tebe ali pa Tvojo prijateljico videl. Ali se spomniš? Franček Vavpetič, Tunjice. »Striček, v zadnji številki ste nas razžalili in vzeli vse veselje do ugank, ker smo vsi Vaši nečaki in nečakinje tega mišljenja, da prave rešilce napišete s polnim imenom in odkod je ta in oni doma. Zato prosim, da objavite vse rešilce iz 12. štev. in tako zmerom naprej, potem ostanemo prijatelji z Vami!« — Franček, ne biti hud na strička! Striček je tako pridno pisal Vaša imena, da mu je pot curljal s čela. V tiskarni so pa imena zavrgli. Striček se je pritožil, pa ni nič pomagalo. Rekli so tam: Bodite zadovoljni s tem, kar dobite! No, sedaj si pa še Ti strička kregal. Ali se Ti nič ne smili? Kako bi rad striček vsem ustregel! Peterček Barllč, Krašnja. »Gotovo mislite, striček, da v krašenjski fari otroci ne poznajo Našega lista, ker nobeden nič ne piše. Povabim Vas, da pridete enkrat v Krašnjo, zelo rad bi Vas poznal.« — Skoraj si uganil, Peterček. Malo se oglašajo od tam otroci. Pa bo v bodoče bolje. Ti si začel. Striček je pa bil letos petkrat v Krašnji, pa Te ni DRAGI NEČAKI IN NEĆAKINJE! Ko se boste o božiču veselili pod jaselcami, se spomnite tudi na pogančke, ki šo ne poznajo božjega Deteta, in molite zanje! nič videl. Bo še prišel. Fani Herle, Duplica. »Veliko Tvojih ugank sem že rešila, pa nisem upala pisati, ker sem mislila, da boš moje pismo vrgel v koš. Jaz sem že dve leti zvesta naročnica tega krasnega Našega lista. Zelo bom vesela, če me sprejmeš v svoj kotiček.« — Sprejeta, ljuba Fani! Le ostani zvesta Našemu listu in stričku! Alojzij Breznik, Baholče. »Pri nas so hodili parkeljni. Pa vzeli me niso. Bal sem se, da ne bi proti Grobljam vdarili in Tebe vzeli.« — Veš, Lojzek, do pridnih parkeljni nimajo moči in zato naju niso vzeli. Filip Jeraj, Vodice, »želim stopiti v Tvojo družbo, ker zelo rad čitam Tvoje povestice; pa sem mislil, da bi Ti pisal kartico v zahvalo za nje.« — Le prečitaj vsako številko! Tam v Vodicah je imel striček svoj čas mnogo malih prijateljev. Pa so ga zapustili in postali tiho. Naj se zopet zdramijo. V Bukovici so bolj pridn i za pisanje. Tončka iz Celja. »Gospodu Žrebu sem zelo hvaležna, da me je določil za nagrado. Svoj čas sva si bila v jezi, radi pirhov. Zelo sem radovedna, kdo je naslednik strička Matička. Ne morem verjeti, da bi striček Matiček rajžal v Groblje urejevat otroški kotiček.« — Se vidi, da si Evina hčerka. Radovednost ni vedno dobra. G. žreb Ti bo Tvojo nevero zameril. Striček še ne potrebuje nobenega naslednika. Dokler bo še kaj videl, bo sam urejeval svoj kotiček. Le še kaj piši — pa obžaluj svoj firbec! Dečki iz Zavetišča, Domžale-Torej še živite ? Striček je že mislil, da nič več ne hodite v Zavetišče, ker se ni nobeden oglasil. Ce bo mogoče, pride striček gledat Vašo igro: »Bratec in sestrica«. Štefka Brojan, šmarca. »želim Ti srečno Novo leto, da bi še dolgo let živel in nam mnogo ugank stavil. Pridi po potičko, bom dobro pripravila za Tebe.« — Hvala za povabilo! Dobro potico speči. Mogoče pride striček pokušat. I. oddelek Lichtenthurna. »S sličico naših odkupljenih sestric si nas zelo razveselil. Dale smo jo v okvir. — Kako se naj prikupimo g. žrebu. Me ga še ne poznamo.« — Ker ste že mnogo zbrale za misijone, je striček za Vas zopet kupil eno pogansko deklico, Marijo po imenu. Ali ste zadovoljne?! UGANKARJI Pomislite otroci! 17 5 pravilnih rešitev je prišlo na zadnjo uganko. Striček kar ni mogel tega verjeti in je kar večkrat preštet Pa vedno štima. Ali je bila uganka tako lahka, ali jih je pa nagrada vlekla-Najbrž oboje. Vsak bi rad imel jaselce-Ker jih je bilo toliko, je striček navrgel še dve nagradi. Uganka se glasi: »Slava Bogu na višavah!« G. žreb je bil to pot naklonjen sledečim: Kristina Hribar, Viri Kraj Ivan, Domžale; Klopčič Mimi, Rova; Josip Zupančič, Zlatopolje; Minka Zalokar. Jarše. Drugi pridejo pa pozneje na vrsto- UGANKA Pri jaselcah Otroci! Kaj Vam govore ti pogančki, ^ so prihiteli molit Jezusa v jaselcah ? . Rešitev pošljite do 15. februarja Stričk Matičku v Groblje, p. Domžale. Trije jZ žrebani rešilci bodo dobili podobice. MiiiiiiMuiiiiiiHiiiHimMiiiitiiimiiiiiiiiHiiiiiitmiiiiMmiiiiiiiiiimmiiiiiimiiMHiiimiiiiiiiiiMniiMMiiMiiiiimimmiiiiMiiiiiuiHiMiiMiiiMiiiiiiiMiiiiiiiimiiMmiimiiiiiiiiiMš Pri nakupu blaga za obleke se Vam izplača vožnja v ako pri tvrdki R. Miklauc nakupite blaga za Vas in za Vašo družino, kjer imate veliko izbiro modnih kamgamov in sukna za moške, finega svilenega, volnenega in pe-rilnega blaga za ženske obleke in plašče ter blaga za osebno in posteljno perilo po priznano nizkih cenah. Ljubljano, ★ R. MIKLAUC »PRI ŠKOFU« LJUBLJANA Lingar jeva ulica 3 Pred škofijo Tvrdka obstoja že preko 60 let. MOČNO ZNIŽANE CENE ! pri vsej manufakturi. Danes si lahko vsak najboljše blago nabavi za ceno, kakor prej najslabše. VELJKA IZBIRA moškega blaga, volnenega ženskega, vse vrste svile, vse vrste blaga za perilo itd. VELJKA ZALOGA železa za beton in drugo, vse vrste železnega okovja. Štedilniki, gnojnične sesalke, železni plugi, kuhinjska posoda. ZALOGA šip, porcelana in vseh vrst drugega stekla. ZALOGA vseh vrat umetnih gnojil: superfosfata, Tomaževe žlindre, kalijeva sol, čilski soliter. Vse vrste vrtnih in drugih semen: detelja, lucerna, trava, pesa itd. ZALOGA vseh vrst vedno svežega cementa Trbovlje in Split. ZALOGA vseh vrst špecerijskega blaga, najboljše moke, koruze itd. CENE brez konkurence. Kdor hoče biti dobro in pošteno potrežen, je to le v trgovini Jos. Senica, Domžale. Ugodna prilika za varčevanje! HRANILNICA IN POSOJILNICA V KAMNIKU REG. ZADRUGA Z NEOM. ZAVEZO v svoji lastni hiši: Šutna, štev. 22. (blizu postaje). Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Za mlade vlagatelje ima na razpolago domače hranilnike (šparovčke). Vse davke plačuje posojilnica sama. Daje posojila na vknjižbo, na poroštvo in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Uradne ure: od 8 do 12 dopoldne in od 2 do 4 popoldne.