PRISPEVEK NAŠEGA OBČANA CIRILA STANIČA
Pozidava Ljubljanskega barja (I. del)
V n^w oMobp fe je » feeraOa pojarflo n* IUot, li ido btfteo obnvamvo Bonost
pafeje n LpM|«eke. baij..
Ker sem sam pooovno pisaril o teh problemih, sem vesel vseh novih avtorjev, ker bomo le tako najbolj smotrno odločali, kako in kaj na barju.
Ponovno sem javno spregovoril, da naj da družba vsakemu, ki bi hotel na črno graditi kjerkoli na barju, eno staro milijardo samo za to, da bi gradil na komunalno pripravljenem zemlji&u. Zato od-ločno podpiram zamisli Zavoda za izgradnjo Ljub-Ijane in ugovarjam vsakemu nadaljnjemu, celo dnižbenemu meŠelarjenju z gradnjo na črpo.
Trdiin, da nam bo samo dovolj strnjena usmerje-na gradnja omogočila standardno komunalno opremljena zemljišča. Zato mora cela Ljubljana komunalno opremo solidarno podpreti. Tako bo-mo obvarovaii zeleni sever in sanirali neizrabljeni jug Ljubljane.
Ko so naši predniki gradili Ižansko cesto, niso veliko računali s trajnim posedanjem barja. Danes pa že vemo, da se nam posamezne površine barja letno posedajo za ca 1 (eden) centimeter, ali v 100 letih cel meter. Takšen nekako naravni posedek ali posedek posameznega objekta pa že mora bistveno vplivati na odločitve strokovnjakov, kako bodo ukrepali. Pri tej presoji ne gre prezreti dejstva, da
je celotno barje še danes skoraj popolnoma vodo-ravna površina na koti ca 288,00 m nad morjem in da je to vodoravnico ustvarila večkratna jezernica v preteklosti. Sedanja zelena površina od Ljubljane do Vrhnike je le neposreden dokaz in večna boja-zen, da bo ob vsakem nepredvidenem ukrepi ali celo naravnem pojavu voda znova zalila celotno povišino barja.
V Črni vasi, Lipah, Hauptmanci in drugod ima-mo ponovno celo ceste pod vodo. Toda kljub temu zatečeni prebivalci in novi črnograditelji zavestno silijo z gradnjo na teh, vedno s poplavo ogroženih površinah. Republika gradi južno obvoznico na koti 288,50, tedaj ca pol metra nad večkratno po-
plavo, ki je na koti cca 288,00 m. Kosedaj prebival-ci v Črni vasi in Lipah ponovno prosijo za urejanje ceste od Podpeči do Mokarja, naj vendar pomislijo, da stane takšna cesta ogromna sredstva, ki se jih pred družbo ne more zagovarjati. Vse to velja tudi za prebivalce ob Ižanski cesti, v Hauptmancah, proti Mateni in ob Jurčkovi ter Peruzzijevi cesti.
V  industrijski coni pod Rudnikom smo zgradili novo cesto v podaljšku Jurčkove poti. Nasipi za cesto so do 2 m visoki nad okoliškim terenom. Vse stare zatečene hiše so ostale globoko pod sedaj asfaltirano cesto.
Temu primerno sem zrisal prečni prezrez Ižan-ske, Črnovaške, Matenske in Ceste v Hauptmance. V prerezu sem nakazal možnost za dograditev in potrebno razširitev navedenih cest. Osnovni pogoj takšne dograditve pa je da se na sedanje vozišče dosuje vsaj ca 1 (eden) meter zdravega nasipnega materiala in naj položi po prisilnem ali naravnem posedanju asfaltne sloje. To, kar sedaj delamo v Črni vasi, je zavestno razmetavanje družbenih sred-stev. Komaj dobro leto star asfalt je tak kot je krokodilova koža. Zato se je treba temeljito pogo-voriti, ali naj se asfaltira sedanjo cesto na sedanji način še tja proti Lipam. Ceste je treba razširiti. Ža to se morajo posestniki sporazumeti, v katero stran sedanje ceste naj se gradi razširitev in drugo.
Pri obhodu sem žal opazil, da so posamezne hiše pa tudi nove, grajene zelo blizu starega voziSfa in da bo problem razširitve težka lokalna odločitev.
Na terenu sem tudi opazil, da veliko graditeljev novih črnih, toda zelo bogatih hiš, ne upošteva nasvetov sosedov in strokovnjakov, da je treba hišo in hleve dvigniti vsaj za kakšen meter nad sedanjo cesto. Tako pa ostaja večina objektov pa tudi novih naprej pod cesto, na trajni poplavni višini.
V skici sem prikazal, kako naj bi zgledala posa-mezna cesta po razširitvi. Pri teh presojah je treba proučiti tudi predloge za popolnoma nove trase, kakor se načrtuje za Ižansko cesto in druge. Verjet-no bi bile nove trase cenejše kakor pa razširitev sedanjih in spori z obcestnimi posestniki.
Najnovejši predlog, da bi celo tramvaj speljali po Jurčkovi poti mi da resno misliti. kako in kje naj bi tramvaj potekal. Ob desni strani smo dokončno speljali Galjevec, ob levi plinovod in vodovod, v. sredini bo fekalni kanal - pri tem sprašuje. kam s tramvajem. Ali bomo rušili celo fronto starih hiš ob levi strani Jurčkove poti?
Predlagam, da si funkcionarji vseh prizadetih krajevnih skupnosti na Barju pod strokovnim vod-stvom LUZ-a ogledajo novo Jurčkovo cesto pod Rudnikom. Le tako bomo lažje sklepali, kako in kaj ter kdaj naj gradimo v bodoče ceste na Barju.