kto 1886. 445 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LVL — Izdan in razposlan dne 24 decembra 1886. 190. Dopustno pismo od 12. oktobra 1886, Za lokalno železnico a) od Traismara, na slačaj od Herzogenbnrga v Krems ; b) z nekega mesta krila^Absdorf-Krems v Sigmundsherberg. ®Ii Franc Jožef Prvi, Do milosti Božji cesar avstrijski. apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, ga liski, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda *°tarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. Ker je avstrijska družba lokalnih železnic zaprosila, da bi ji se dala dopu-sbtev (koncesija), zgraditi lokalno železnico od Traismara, na slačaj od Herzo-&eoburga v Krems, stikajočo se z lokalno železnico od St. Poltena v Tulln in P9, uadaljšnjo lokalno železnico z nekega mesta krila Absdorf-Krems v Sigmunds-• 6. erg, ter voziti po njih, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega pod-■j^ja po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238), akor tudi po postavali od25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56), od 26. decembra 1882 rž. zak. gt. 180)* od 28. decembra 1884 (Drž. zak. št. 203) in od 29. junija “86 (Drž. zak. št. 104) to dopustitev imenovani družbi podeliti takö le : §. 1. Dajemo avstrijski družbi lokalnih železnic pravico, zgraditi naslednji loko-j^otivni železnici, kateri bode izvesti kot lokalni železnici s pravilno raztečino, er voziti po njih, namreč : (SUrtontooh.) 91 a) z nekega mesta lokalne železnice St. Pölten—Tulln pri Traismaru, na slučaj Herzogenburgu čez reko Donavo v Krems; b) z nekega mesta proge Absdorf—Krems med Kremsom in Hadersdorfom p° Kampski dolini v Horn in odtod v Sigmundsherberg, kjer se bode stikala železnico po cesarji Franc Jožefu slovočo. §• 2. Železnicama, ki sta predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja ola-jsila-: a) oprostitev od kolkov (štempljev) in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine služeče v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa vrsba vožnje — do časa, ko se začne ta vršba, in tako tudi v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice — d0 konca prvega vrsbenega leta; b) oprostitev od kolkov in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obb' gacij (§. 6) z interimalnimi listi vred, in pa za vknjižbo predstvenih obligacij, kakor tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišč; c) oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice; d) oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih (štempelj' skih) pristojbin kuponom, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (80) let, računeč od današnjega dne. §• 3. Družbina dolžnost je gradnjo v §. 1 imenovanih železnic precej začeti, čim se jima zaklini črta, najdalje v dveh letih računeč od zgornjega časa dokončati, dodelani železnici v občno službo izročiti, ter vršbo vožnje po njih ves čas> dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati. Da bode držala se zgornjega roka za gradnjo, dolžna je družba državo' upravi dati varnost, položivši dvajset tisoč (20.000) goldinarjev v vrednostni!' papirjih, v katerih se smejo nalagati varovancev novci. Ako bi ne dostala zgornjega roka, sme se izreči, da je ta položni«9 propala. §• 4. Da izdela dopuščeni železnici, dodeljuje se družbi pravica razlastitve p° določilih dotičnih postavnih propisov. Ista pravica se družbi dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imel6 narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu na' praviti. §. 5. Družbi se je ob gradnji železnic, kateri se tu dopuščata, in ob voženji P® njih držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, k1 jih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčč0 ostave in. ukazi, zlasti postava o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 zak* Zak' ^ 238) in železnocestni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. • °d 1. 1852 st. 1) in pa postav in ukazov, kateri se morebiti pozneje dad<5. žel ^ar Se Yr®^e 8ame ^e> odpuščajo se varnostne naredbe propisane v redu ^znocestne vršbe v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno zino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali ični posebni vrsbeni prepisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo. §• 6. Družbi priteza se pravica, s posebnim dovoljenjem državne uprave in pod Jveti, ki jih ona postavi, v dobavo potrebnih novcev za gradnjo in opravo v §. 1 1Qienovanih lokalnih železnic izdati delnice in predstvene obligacije. Iznos napravne glavnice potrebuje odobrenja državne uprave. ^ Pri tem naj veljâ to načelo, da se razven troskov na sestavo projekta, na . bo in uredbo železnic in za dobavo vozil res uporabljenih in prav izkazanih Hiter kvarnimi obrestmi vred, ki so bile med grajenjem res izplačane, in ar je bilo res kursne izgube pri' dobavi glavnice, ne smejo v račun postavljati Q]kakerŠni drugi. Ako bi po iztečaji prvega vrsbenega leta bilo treba še drugih novih stavbin, ie pomnožile vršbene oprave, smejo se dotični troškovi prišteti napravni , ako je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo Vr8benih oprav, in če se troškovi izkažejo, kakor je prav. ^ Vso napravno glavnico treba je odplačati po razdolžnem črteži, ki ga odobri rzavna uprava, v času, dokler traja koncesija. Družbena pravila in obrazci delnic in predstvenih obligacij, ki se izdadč, Potrebujejo odobrenja državne uprave. glavnici §. 7. Vojaščino bode prevažati po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih 0 tem in o polajšilih potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih Fzavnih železnicah. Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, f°lske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagaj-|Ce, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in priljudnim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žan-arstvo, tor po vojaško osnovano finančno in varnostno stražo. Družba se zavezuje, pristati na dogovor med avstrijskimi žeiezriocestnimi 'ustvi ukrenen o nabavi in imetji opravilih reči za prevažanje vojakov in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških prevožnjah, potem na °roanska določila in na služabni propis o bojnih železnoceatnih oddelkih ter tudi !*a potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dodatni dogovor o vožnji takih bolnikov 1,1 ranjencev, katere je ležeče prevažati ob trošku vojaške blagajnice. Tako jo tudi dolžna pristati na dogovor, katerega je z železno cestnimi mštvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih prevožnjah volčine in na propis o prevožnjah vojaščine po železnicah. Te dolžnosti ima družba samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z oz* rom na drugotnost teh železnic in na polajšila vsled tega dodeljena gle^ naprave, opreme in cele vršbe zdi biti zvršljivo. Družba se zavezuje, da se hoče pri oddajanji služeb v zmislu postal od 19. aprila 1872 (Drž. zak. st. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe. §• 8. Družba ima dolžnost, vršbo vožnje po železnicah, ki se tu dopuščata, v sl"' čaji mobilizacije ali vojske vsak čas brez pravice do odškodovanja v toliko dotle ustaviti, kolikor in dokler bi vojaško oblastvo spoznalo, da je to neogibno potrebno z vojaških ozirov. §• 9. Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) postave o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja do 11. maja 1974, in mine po tem roku. Državna uprava sme izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene ° začetku in zvršetku gradnje, potem o začetku poslovršbe ter bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. ll*a, lit. b) postave o dopuščanji železnic niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami. §. 10. Država bode na družbin račun vodila poslovršbo po železnocestnih kosih, kateri so predmet te dopustnice. Kakšna bodi v ostalem ta voditev poslovršbe, to uravnuje vršbena pogodba, ki jo državna uprava sklene z družbo. §. 11. Državna uprava si prihranja pravico, železnici, kateri se s tem dopuščata, ko bodeta dodelani in v službo izročeni, in pa tudi, če je bode volja, lokalno železnico St. Pölten.—Tulln, ki je predmet dopustnega pisma od 12. maja 1884 (Drž. zak. št. 104), vsak čas odkupiti pod naslednjimi določili: 1. Da se določi odkupščina, seštejč se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki najslabejših dveh let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se potem izračuni. 2. Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letni"® potrebne za štiri in pol-odstotne obresti iznosa številkoma enakega nominal"1 napravni glavnici, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo o čas"» za katerega veljâ koncesija, vračunjaje agio za predstvene na zlato veljavšči"0 8 °voče obligacije, kakeršen se najde po srednji ceni zlata da je bil v letu pred akupom, ali ta iznos se vendar razumeva samo v notah avstr, veljavšČine, — tedaj 8e la letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo. To veljâ tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred preteklim sedmim let°m vršbe 3. Odškodba naj se dâ v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se družbi v dobi še ostali koncesije poluletno, 30. junija lQ 31. decembra vsako leto po dospetji plačuje. 4. Državi se pridržuje pravica, kadar koli namesto še ne dospelih plačil reQte plačati glavnično vrednost njih, diskontirano po pet od sto na leto, obresti Qa obresti računeč. Ako se država odloči, da bode to glavnico plačevala, naj jo — kakor si sama zbere — plača v gotovini ali z državnimi zadolžnicami. Državne zadolžnice je pri teDa računiti po ceni, kakorsna se podâ kot srednja cena državnih zadolžnic °Qake vrste po uradnih zapisih, da je v neposrednje poprejšnjem poluletji bila Qa Dunajski borsi. z v ni rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — hidi vozil in zalog materijala, in tako tudi iz napravne glavnice narejenih vršbe-in pričuvnih zalogov, kolikor le-ti niso uže po svoji namembi z odobrenjem državne uprave pošli. B. Po odkupu železnic in ^Npščino brez nadaljšnje odplate tiranih železnic z vsemi dotičnir dnem tega odkupa pride država izplačavši od-bremen čisto last in užitek teh tukaj koncesijo- §. 12. Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brezodplatno Neobremenjena svojina in užitek tu dopuščenih železnic in vse premične in Qepremične pritikline, tudi vozil in zalog materijala, in tako tudi iz napravne Ravnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov v obsegu, ki je v §.11 pod 5 povedan. Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupita (§. 11) železnici, ostaja arUžbi last pričuvnega (reservnega) zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov P°djetja in kar bi imela po obračunih terjati, po tem last posebnih del in poslopij opravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere je sezidala ali si Pridobila vsled pooblastila od državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne °do pritiklina železnici. §• 13. Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železnic ter tudi oprava a vožnjo po njih po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in uka-Oti, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo. Tudi ima državna uprava pravico, po cesarskem komisaiji postavljenem pri avstrijski družbi lokalnih železnic pregledovati gospodarjenje, in sosebno po Nadzornikih ob trošku družbe pošiljanih kakor se ji koli pozdi primerno prigle-0vati, da se delo izvede po projektu in po pogodbi. Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja po cesarskem komi-8arji, naj družba ne plačuje v državno blagajno posebnega povračila; takisto Se družba tudi odvezuje dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda železnocestne vršbe od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) gledé povračila večjih trošk<|V) ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in gledé dolžnost*! zastonj nabaviti in vzdržavati uradne prostorije. §. 14. Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega „varila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naloženo v dopustnici, v ^°' pustnih uvetih ali v postavali, poprijeti se naredeb, primernih postavam ter p° 0kolnostih — se predno izteče koncesija, — izreči, da je ugasnila. Resno opominjaje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišč* zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, r*aJ ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja- V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Na šem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, dvanajstega dne meseca oktobra v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem šestem, Našega cesarjevanja tridesetem osmem. Franc Jožef Taufte s. r. I>uuajew*ki s. r. Bacquehem s. r. IM. Razglas ministerstva za trgovino od 13. decembra 188ft da so določila v §. 2 Najvišjega dopustnega pisma od 12. maja 1884 (Drž. zak. št. 104) lokalno železnico St. Polten—Tulln razkrepljena. Na podlogi Najvišje odloke od 12. oktobra 1886 razkrepljajo se s tem dolo' čila, stoječa v §. 2 Najvisjega dopustnega pisma od 12. maja 1884 (Drž. zak-št. 104) za lokalno železnico od St. Poltena v Tulln, gledé katere iz dop*1' stitve izvirajoče pravice in dolžnosti zdaj pristojé samo in edino avstrijski družb* lokalnih železnic, po tem ko je bankovni zavod, kateri je bil iz prva kot soko*1' cesijonar udeležen, izstopil iz tega razmerja. Bacquehem s. r. f?§. Razglas ministerstva za finance od 11. decembra 1886, da je več malih colnij II. razreda na Češkem premenjenih v colnijske podružnice. v Počenši od 1. januvarja 1887 opustč se naslednje male colnij beškem, ter na njihovo mesto ustanové colnijske podružnice z e: ^ valnimi pravicami, namreč colnije: Buchwald, Schwarzach, Sv. Katarina, Nie-erhchtenwalde, Kleinaupa, Petersdorf in Albendorf. Oimajewaki s. r. e II. razreda enakimi zaco- 199. Üazpls ministerstva za finance od 14. decembra 1886, “Pretakanji rudninskega olja, davka prosto odnesenega iz sdelovalnice zarad izvoza čez colno eJ°> katero se primerja med vožnjo, in o nekih premenah 17, B, zvršitvenega propisa k postavi o davku od rudninskega olja. , ^ porazumu s kralj, ogerskim ministerstvom za finance ukazuje se dodatno 8 17, B razpisa finančnega ministerstva od 23. junija 1882 (Drž. zak. st. 78), Je določila razpisa finančnega ministerstva od 1. septembra 1885 (Drž. zak. ' 127), a katerim se uravnuje postopek, kadar se med vožnjo pretoči kaj zacola-ali zadavkanega rudninskega olja, ki je namenjeno v hranišče kake predavalnice rudninskega olja pod pridržkom, da se davka prosto odnesti sme, Znhslu primerno uporabljati tudi na take slučaje, v katerih sc davkovno rudnin-0 olje, s prostostjo od davka odneseno iz zdelovalnice zarad izvoza čez colno leJ°) na vožnji iz voznih sodov pretaka v nalašč za to namenjene, za uradno Zaporo prinaredne železnocestne vozove sè shrambami (reservoarji). Ob enem se daje finančnim oblastvom 1. stopinje oblast, rok, kateri je ^ 17, B, št. 9, odstavek 2 gori omenjenega zvršitvenega propisa k postavi o *vku 0(j rudninskega olja postavljen na štiri tedne, da mora namreč v tem *u podjetnik ali voditelj prečiščalniee rudninskega olja pokazati izvozno vpo-^ a 8 potrjenim na nje j izvozom, odnosno, da mora v istem roku priznanilo o °zu priti y roke finančnemu organu, postavljenemu za neposrednje nadziranje ^®(bsčalniee rudninskega olja, podaljšati, kadar potreba tako nanese, na šes t a . Dalje se daje oblast finančnim oblastvom I. stopinje, v slučaji, kadar se je ^ 1Zvozu rudninskega olja, davka prosto odnesenega iz zdelovalnice in posla-v kako vnanjo deželo, pri izvozni eolniji našla manjša teža, nego je bila ^Poyedana,; na zaprosbo stranke porabnino, kar je prihaja na dotično razliko t