* otu« občina Šentjur pri celiti Celje - skladišče D-Per 582/1989 1119900414,123 COBISS s fjfflff— j glasilo socialistične zveze delovnega ljuds £ VSEBINE: C- - Sanacija po neurju — Kmetijski kotiček — Poiščimo krivce — Temeljna listina Slovenije OKTOBER 1989 Št. 123 Katastrofalno neurje Zahvala 19. avgust 1989. Hudo neurje nad Brezami in Svetino je močno opustošilo dolini ob Kozarici in Lahomnici z vsemi hudourniškimi potoki. Del vodne ujme je zajel tudi vzhodne predele občine Celje, Svetli dol, Prožinska vas, Pečovnik in Zagrad. Posledice vodnega vala, ki je trajal dobri dve uri, so bile katastrofalne. Visoka voda je to pot pustošila in uničevala vse, kar je zajemal visokovodni val, ta pa je bil tudi do 3 m višji od najvišjega v zadnjih 100 letih. Poplava leta 1954 je bila dosti manjša. Posledice uničujoče poplave so ogromne. Poleg desetin kilometrov poškodovanih cest in zasutih vodnih korit, uničenih vodnih objektov, jezov, zavarovanj in regulacij, je vodna ujma sprožila več sto plazov ob Lahomnici, Reki in Kozarici. Poškodovanih in zasutih je bilo več stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij, da ne govorimo o veliki škodi na poplavljenih poljih, vrtovih in stanovanjskih hišah, ki jih je bilo ob Kozarici, Lahomnici, Reki in Voglajni s hudourniškimi pritoki preko 200. Neprecenljive škode in posledic še ni mogoče oceniti. Žalost in obup ob misli, da je bil celotni trud zaman. Kako naprej? Ali bomo zmogli? Za dosedanji potek odprave posledic naravnih nesreč, ki so v juliju in avgustu 1989 prizadele občino Šentjur, so poleg sredstev solidarnosti SR Slovenije v skupni višini 8,9 milijarde dinarjev namenile finančna sredstva, material ali drugo obliko pomo či naslednje delovne organizacije, tozdi oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občani širše družbenopolitične skupnosti: — Skupnost socialnega skrbstva Slovenije — Skupnost otroškega varstva Slovenije — Rdeči križ Slovenije in Jugoslavije — MERX — BLAGOVNICA Šentjur — TOLO Šentjur — OBRTNO ZDRUŽENJE Šentjur — Medicinska oprema POZNIK Celje — Gradbeno podjetje Bežigrad Ljubljana — Avguštin Petrič, Žalec — OO RK Trebnje — OO RK Mozirje — KO RK Šmartno v Rožni dolini — OO RK Velenje — Center srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice — ALPOS Šentjur — BOHOR Šentjur — OO sindikata MARKET Ljubljana — ŽITO Ljubljana — Zavarovalna skupnost TRIGLAV — podružnica Celje — SOZD MERX Celje — Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje — Skupnost otroškega varstva Žalec — Skupnost socialnega varstva Žalec Opravičilo V objavljenih člankih o odpravljanju nastale škode smo v uredništvu Utripa uspeli prikazati le del velikih naporov, ne le občanov, prizadetih v neurju, temveč tudi občinskih in drugih služb in organizacij, ki so se po svojih močeh vseskozi trudile, da bi škodo čim bolj ublažili. Le delno je iz opisa vidna tudi izredna skrb in pripravljenost širše družbe v Sloveniji, pomoč sklada sredstev solidarnosti, številnih delovnih organizacij, posameznikov, itd. itd. za pomoč v naši občini, ko vemo, da so letos neurja močno pustošila skoraj — EMO Celje — Pokrajinski odbor za zahodno Štajersko Celje — Skupščina občine Celje — Izvršni svet SO Ajdovščina — SOZD GORENJE Titovo Velenje — OS ZSS Titovo Velenje — UO SO Ljubljana-Bežigrad — DS UO Ljubljana-Bežigrad — PETROL DO TRGOVINA Celje — Rezervni sklad občine Ljubljana-Bežigrad — Gozdno gospodarstvo Bled — KOMUNALA Celje — RUDNIK LIGNITA Titovo Velenje — OPEKARNA Ljubečna, Celje — Stanovanjska zadruga Šentrupert na Dolenjskem — EMONA — MAXIMARKET Ljubljana — BLAGOVNI CENTER Celje — Ljubljanska banka — DSSS Celje — KOMUNALA Titovo Velenje — KONUS Slovenske Konjice — ŽIČNA Celje — JUTEKS Žalec — MARLES Maribor — Rezervni sklad Skupščine občine Žalec — Osnovna organizacija sindikata Uprave za notranje zadeve Celje — Katarina Starič, Ljubljana — Franc Hovnik, Celje — Breda Prenifalk, Ljubljana — Anica Ličen, Nova Gorica — Saša Bole, Ljubljana — Rudolf Dobovišek, Šmarje — Dragica Rudela, Ljubljana V imenu vseh prizadetih občanov, ki jim je darovana pomoč ublažila škodo, se vsem najtopleje zahvaljujemo. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ŠENTJUR po vsej Sloveniji in še bolj kot pri nas v Laškem, v Halozah... Naš zapis torej ni celovit, zato se opravičujemo. Po svojih močeh smo skušali prikazati, da odpravljanje škode po neurjih pospešeno in v okviru možnosti dobro poteka, načrtujejo pa se že tudi dolgoročnejši, pa tudi zahtevnejši in dražji ukrepi, da bi v prihodnje do takih nesreč ne prišlo tako pogosto. V mislih imamo ureditev vodotokov 'in hudournikov, popravilo mostov itd. Uredništvo Od tu in tam NAŠA DELEGACIJA NA OBČINSKEM PRAZNIKU V POŽEGI Ob 22. septembru, prazniku pobratene občine Požega v SR Srbiji, se je štiričlanska delegacija občine Šentjur pri Celju poleg drugih prireditev udeležila tudi slovesne seje občinske skupščine. V okviru te seje so učenci podružnične šole Pilatoviči izvedli kulturni program, ki je potekal v srbohrvaškem in slovenskem jeziku. Učenci so zapeli himno, zaplesali polko in recitirali Zdravljico ter pesem Šivala je deklica zvezdo. SDZ tudi v Šentjurju? Topli vetrc »Slovenske pomladi« je menda zapihal tudi pri nas: prejšnji mesec je bila s precejšnjim odzivom ustanovljena šentjurska podružnica Slovenske kmečke zveze, sedaj pa bi se radi organizirali še pristaši idej Slovenske demokratske zveze. Skupina pobudnikov iz Šentjurja vabi vse somišljenike na pripravljalno srečanje, ki bo v torek, 17. oktobra ob 18. uri v Ipavčevi sobi v gostilni Bohorč. Za pobudnike: Franc Kovač Končno nova ograja Pri kmetijski šoli v Šentjurju je odstranjena stara ograja ob cesti, katere temelje je zrahljal gost promet na magistralni cesti Celje—Zagreb. Ograja je bila zgrajena skupaj s šolo leta 1909. Takrat se je nekajkrat na dan mimo šole pripeljal voz, ki ga je vlekel prijazen konjiček. Danes drvijo cele dneve po tej cesti avtomobili in težki tovornjaki, ki povzročajo tresljaje, ki so rahljali ograjo. Nagibala se je »škarpa«, nagibali so se stebri, ki so jih zaradi varnosti vezali z žico. Končno je nevarna ograja prišla v program Republiške skupnosti za ceste Slovenije za sanacijo črnih točk na magistralnih cestah in je danes na novo zgrajena. Izvajalec je bilo Cestno podjetje Celje. Delo so opravili hitro in skrbno, še posebej pa jim gre zahvala, ker so postavili takšno ograjo kot je bila nekdaj. Tako so prispevali svoj delež k ohranitvi kulturne dediščine našega kraja. N. Cmok Šentjur dobil turistično poslovalnico Ob letošnjem občinskem prazniku je bila slovesna otvoritev prve turistične poslovalnice v Šentjurju. Odprl jo je Stevo Orel, ki ima dolgoletne izkušnje na turistično prevozniškem in komercialnem področju. Poslovalnica ima prostor v zgradbi pivnice v Šentjurju v ulici Dušana Kvedra 12. Govori ob otvoritvi so izražali zadovoljstvo odgovornih ljudi Šentjurja, kajti Šentjur vidi svojo prihodnost tudi ali predvsem na področju razvoja turizma in obrti. Dober obisk v poslovalnici priča, da sta jo mesto in občina resnično potrebovala. Stevo Orel je svojo dejavnost široko zastavil: — organizacija in posredovanje izletov in namestitev po domovini in tujini, — organizacija letnega in zimskega oddiha, — prodaja letalskih vozovnic, — menjalnica, — posebej obetavna in težko pričakovana pa je organizacija avtobusnih in tovornih prevozov, rent a car in ekonomska propaganda. Pričakujemo, da bodo odslej zasebni prevozniki organizirano nastopali na trgu. Tako bo prišlo do konkurence z družbenim sektorjem in upamo, da to pomeni dvig kakovosti prevozov v dobro potnikov. In geslo agencije »Od želje do prijetnega počutja je samo korak, korak skozi vrata agencije Orel« pove, da si bo agencija prizadevala ustreči sleherni želji obiskovalcev. Šentjurski portret Ivan Žogan Z dušo in telesom gasilec, neumorni organizator vseh akcij v krajevni skupnosti, dober delavec občinske uprave, amaterpoet, pisec člankov, kulturnik, pevec ..., kdo ga ne pozna? To je naš Ivan, za prijatelje in sodelavce VANČ. Ni naš namen naštevati vseh njegovih vrlin in sposobnosti, kajti če bi to počeli, bi lahko napisali kar zajetno knjigo. Pa vendar! Že v rani mladosti ga srečamo v dramski skupini in med gasilci, med organizatorji naše mlade povojne ljudske oblasti, pot pa ga je zapeljala tudi med vodstveni kader predvojaške vzgoje, kar mu je bila tudi iztočnica za njegovo nadaljnje 30-letno delo v Upravnem organu za ljudsko obrambo občine Šentjur. Kakšen je človek, ki živi taiko razgibano, v prvi vrsti za sočloveka polno življenje? Dobrodušen možakar, hudomušnega pogleda, vedno pripravljen pomagati, pa če drugače ne, s toplo, včasih humorno človeško besedo. Velik po dejanjih in skromen po značaju, piker pri komentiranju aktualnih političnih dogodkov doma in po svetu, kar povezuje tudi s svojim že skoraj strokovnim spremljanjem meteoroloških pojavov. Ob prebiranju najrazličnejših člankov v dnevnem časopisju ga njegova skrita žilica nehote vzpodbudi, da sede za svoj »Rhein-metal« in na hitro v slugu dvo-prstne strojepiske »spesni« bodisi komentar, odgovor ali svoj pogled na določeno zadevo. Honorarjev za to sicer ne prejema, saj želi vedno ostati anonimen. V dolgih tridesetih letih dela je spremljal tri generacije fantov, od njihovega odhoda na služenje vojaškega roka do njihovega kasnejšega izpolnjevanja vojaške obveznosti oziroma nalog s področja SLO in DS. Ta njegov odnos do discipline, reda in spoštovanja pa se je odražal tudi pri vseh ostalih dejavnostih, še posebej pri delu v občinski gasilski organizaciji, saj je opravljal naloge poveljujočega v OGZ Šentjur, ter dolgoletnega tajnika oziroma blagajnika. Delovna obveznost Ivana Žoga-na se z jesenjo izteka. Zdaj bo časa na pretek, za vse stvari — tudi za tistega hudomušnega, dobronamernega poeta. H. P. —J. C. Priprava na konferenco Občinski komite ZKS Šentjur je na svoji zadnji seji obravnaval gradivo, ki bo predloženo delegatom za programsko volilno koferenco. Člani občinskega komiteja so na seji, na kateri so bili navzoči tudi predsedniki komisij ter člani MS ZKS in CK ZKS, skoraj v celoti podprli poročilo o delu občinske organizacije v letih 1988 in 1989. Čeprav je bilo predloženo gradivo le kot delovni osnutek, so se člani strinjali, da bo poročilo v razpravi verjetno še dopolnjeno, kar bi bilo tudi prav, V vsebinskem smislu pa ga ne bodo spreminjali. Več pozornosti kot poročilu pa je bilo posvečeno programski usmeritvi ZK Šentjur za obdobje 1989—1991. Nekateri člani so menili, da je programska usmeritev preveč splošna in bi želeli videti konkretnejši program, takšen, ki je bil realiziran v prehodnem obdobju, kjer so bile operativno določene konkretne aktivnosti. Predlagali so, da morajo programske usmeritve vsebovati tudi področje kmetijstva, saj smo kmetijska občina in mora o tem spregovoriti tudi ZK. Hkrati pa mora biti opredeljeno tudi področje kadrovske politike, kajti kot je dejal v svoji razpravi Ciril Žmaihar, programa brez kadrov ni mogoče uresničiti. V končni fazi je komite sklenil, da gradivo z dopolnitvami lahko gre v razpravo, pripombe pa naj se oblikujejo kot dodatek k izdelavi programa. Predlog za dokončno programsko usmeritev bo pripravilo predsedstvo OK ZKS, delovni osnutek pa v celoti zadostuje za razpravo v osnovnih organizacijah. Komite je obravnaval tudi predlog kandidatne liste za vse organe v občinski organizaciji. Več kot sto članov ZK, predlaganih oziroma evidentiranih za najrazličnejše funkcije, bo v postopku kadrovanja izrazilo svoje mnenje o tem, ali se strinjajo s predlogom, da v naslednjem obdobju delujejo v teh organih. Vsi usklajeni predlogi bodo posredovani občinski programsko volilni konferenci v obravnavo in potrditev. Osnovno vodilo pa je, da za vsako funkcijo kandidira več kandidatov, kar je v procesu demokratizacije povsem razumljivo in nujno. Komite pa ni mogel dati dokončne ocene o opravljenih programsko volilnih konferencah v OO ZKS. Razlog je povsem preprost, ker nekatere OO ZKS svojih konferenc namreč sploh še niso imele. Takšen odnos v Zvezi komunistov do izvrševanja nalog ni primeren in treba je vztrajati, da člani komiteja, ki so zadolženi za tiste OO ZKS, ki konferenc še niso imele, le-te opravijo takoj. Drago Slakan Sanacija po neurju Novinarska konferenca Izvršni svet občine Šentjur pri Celju je pred dnevi pripravil tiskovno konferenco o odpravljanju posledic neurja z 19. avgusta 1989. Na tiskovni konferenci, mimogrede povedano, da sta sodelovali le uredništvi Utripa (ki uradno ni bilo povabljeno) in Radia Šmarje pri Jelšah, so predstavniki izvajalcev in predsedniki komisij podali oceno stanja. Povsem jasno je, da je neurje, ki je najbolj prizadelo območji v KS Šentjur-okolica in KS Šentjur-center, povzročilo največ škode vodnemu gospodarstvu in cestno komunalni infrastrukturi. Sanacija bo dolgotrajna. Trenutno se izvajajo dela na sanaciji iz sredstev rednega vzdrževanja, del sredstev pa je bil namenjen iz sklada solidarnosti. Predstavniki DO NIVO Celje so poudarili, da je bilo neurje 19. avgusta tako močno, da ni bilo možno zavarovati objektov v okviru njihovega pripravljenega obrambnega načrta. Prva sanacija pa je bila tudi uspešna zaradi pomoči, ki so jo pri čiščenju nudili pripadniki JLA in razne delovne skupine. Za organiziranje teh akcij gre velika zasluga obema krajevnima skupnostima, KS Šentjur-center in KS Šentjur-okolica. več dela opravljenega na izvajanju kratkoročnih ukrepov. To pomeni čiščenje naplavin, nanosov lesa, kamenja itd. Za najnujnejše potrebe so kmetje, ki so bili prizadeti ob neurju, dobili nekaj koruze po polovični ceni, pomoč so dobili tudi v otrobih, moki in drugem. Posebej se je izkazala tudi Kmečka zveza, ki je na poseben in izviren način s sredstvi pomagala prizadetim. Seveda pa je ob vsem tem treba poudariti, da je bilo ob tem neurju bolj ali manj poplavljenih 153 objektov, od tega 124 hiš, ostalo pa so gospodarska poslopja in drugi objekti. Največ stanovanjskih hiš je bilo poplavljenih na območju Hruševca v KS Šentjur-center. Prva povrnjena škoda lastnikom poplavljenih hiš je bila s strani Zavarovalnice. Ker v krajevni skupnosti Šentjur-center še ni dokončnih podatkov o škodi na komunalnih objektih in napravah, bo težko govoriti o potrebnih sredstvih za sanacijo le-teh. Bistveno je to, da do 2. oktobra 1989, torej dva meseca po poplavi, KS Šentjur-center še ni prejela nikakršne finančne pomoči. Res pa je tudi, da smo upravičeni do sredstev solidarnosti po pošteni poti. Drago Slakan Škoda v kmetijstvu Neurje, ki je 19. avgusta 1989 med 16. in 18. uro poplavilo in opustošilo celo dolino potoka Kozarice, je s prestopom strug tudi do višine enega metra in več poplavilo dolino Vodruža, Jakoba, Podgorja, Hruševca in nato naselje Vrbnega in Prožinske vasi ob Voglajni. no je, da je največja škoda povzročena na posevkih koruze in drugih okopavinah zaradi nanosa dračja, gramoza, drevja in kamenja ter drugih hudourniških navlak. Neurje se je razbesnelo le na skrajno južnem delu naše občine in opustošilo krajevne skupnosti Tudi tokrat je bila organizacija Rdečega križa med prvimi, ki je priskočila na pomoč najpotrebnejšim. Obisk predsednice RK Jugoslavije Ivice Žnidaršič. Predstavniki cestnega podjetja so podali oceno škode na njihovih objektih. Bistveni poudarek iz razprave je, da so s prvo najnujnejšo sanacijo uspeli zagotoviti prevoznost vseh cest. Dokončna sanacija, ki je zajeta v programu B, pa bo dolgotrajna. Predračuni so v večini že izdelani, vendar se postavlja vprašanje zagotovitve sredstev, saj pričakujemo pomoč Republiške skupnosti za ceste. Precej je bilo težav z sprožanjem plazov. Nekateri izmed njih so bili po strokovni oceni in pregledu že sanirani, precej plazov pa bo skorajda nemogoče sanirati. V popravilo cest se je zelo aktivno vključila tudi krajevna skupnost Šentjur-okolica, ki je na svojih cestah utrpela največ škode. Žal pa je treba povedati, da je tudi tu premalo sredstev, poleg tega pa je bilo po neurju še nekaj manjših nalivov, ki so vsa prizadevanja izničili in bo treba ceste znova sanirati. Kar 2500 hektarjev kmetijskih površin je bilo poškodovanih. Kot so povedali predstavniki kmetijskega kombinata, je bilo doslej naj- Ko je voda odtekla, je za njo ostala po vsej dolini sama pustinja. Kalobje, Šentjur-okolica, Šentjur-center in Blagovna. Na tem območju je bilo oškodovanih 218 lastnikov kmetijskih zemljišč. Poleg omenjenega je bila povzročena škoda tudi zaradi udara strele na gospodarskem poslopju v krajevni skupnosti Dramlje s skupno ocenjeno škodo v višini 688.395.300 dinarjev in škoda zaradi utopitve treh plemenskih živali v vrednosti 67,500.600 dinarjev. Skupna ocenjena škoda, ki jo je utrpelo kmetijstvo po tem neurju, znaša 6,116.048.400 dinarjev. Takoj po neurju so se tudi na kmetijskih površinah lotili sanacije škode s čiščenjem, planiranjem in reševanjem pridelkov, ki so predstavljali še določeno uporabno vrednost. Vsa nadaljnja sanacija pa se nadaljuje po predlogu sanacijskih ukrepov oziroma po programu strokovnih služb Kmetijskega kombinata, TOK, vodne skupnosti in drugih, da bi tako v kar najkrajšem času normalizirali stanje na prizadetih kmetijah. Pomemben sanacijski ukrep je bila tudi dobava 500 ton koruze po regresirani ceni in brezplačna dobava 8000 litrov goriva za prevoz pri čiščenju kmetijskih površin. Po neurju si je oškodovano območje ogledal tudi predsednik republiškega IS Dušan Šinigoj s sodelavci. Poslušal je poročilo o izvedenih ukrepih za sanacijo škode in zagotovil tudi širšo družbeno pomoč prizadetim občanom. Pri tem so bile prizadete predvsem travniške površine z drugim in tretjim odkosom sena ter njivske površine, posejane s sila-žno koruzo, travno-deteljno mešanico, okopavinami in strniščnimi posevki, kar predstavlja škodo na površini 588 hektarjev tekoče kmetijske proizvodnje. Ugotovlje- QfCoiLcek za kmetaaaLce Mikroorganizmi v mleku Čim manj je mikroorganizmov v mleku, čim slabše možnosti imajo le-ti za delovanje, tem boljše bo mleko. Mikroorganizmi s svojim delovanjem bolj ali manj spreminjajo mleko in ga tako kvarijo in zmanjšujejo njegovo uporabnost za prehrano oziroma predelavo. Poleg kisanja mleka, kar je najpogostejši pojav, lahko mleko naredijo sluzasto, grudaste, grenko, mu spremenijo okus, na primer po milu, lahko pa mu spremenijo barvo (v modro, rdečo, rumeno itd.). Mikroorganizmi so zelo, zelo majhna bitja, nevidna prostemu očesu, vidimo jih šele s pomočjo mikroskopa. Naselijo se povsod, kjer najdejo hrano in možnost za razmnoževanje. Mikroorganizmi imajo v mlelku izredno ugodne življenjske pogoje in se zato tudi zelo hitro razmnožujejo. Mleko vsebuje mikroorganizme že v vimenu. V vime pridejo po seskovem kanalu. V zdravem vimenu, v mleku v vimenu, je 300 do 600 mikroorganizmov v 1 cm3 mleka. Mleko se še bolj okuži, ko pri molži zapusti vime. Okuži se iz zraka, od telesa živali, molznika — zlasti njegove roke, stojišča živali, molznega stroja in posode itd., skratka od vsakega predmeta, s katerim pride v dotik. Okuži se z mnogimi vrstami mikroorganizmov. Mnogi so zelo nevarni, ker povzročajo razne bolezni, npr. vnetje vimena (mastitis), kadar se prekomerno razmnožijo. V vsakem mleku so mlečno kislinske bakterije. Iz krme in stelje pridejo v mleko kvasovke, plesni, siriščne bakterije, iz silaže masleno kislinski bacili, iz vode in posode pridejo povzročitelji nalezljivih bolezni, okusa po milu, povzročitelji razkrajanja tolšče. Vsi mikroorganizmi živijo in se razmnožujejo na račun mlečnih sestavin. Za večino mikroorganizmov je najugodnejša temperatura za razmnoževanje med 20 do 30° C. Najnižje temperature razmnoževanje zavirajo, višje (80 do 100° C) pa drobnoživke uničujejo. V vsakem mleku so mlečno kislinske bakterije, ki preprečujejo razmnoževanje in delovanje mnogih škodljivih mikroorganizmov, poleg tega so pomembne za zorenje sirov in surovega masla. Če se preveč razmnožijo, povzročajo kisanje mleka. Količina mikroorganizmov v mleku je odvisna od okolja v katerem mleko pridobivamo in shranjujemo do uporabe: čistoča v hlevu in pri molži, zdravje živali, oskrbovalcev itd. Zelo čisto namolženo mleko vsebuje 5000 do 10.000 mikroorganizmov v 1 cm3. Za zagotovitev kakovosti hranil je dovoljeno v mleku le 5 milijonov mikroorganizmov v 1 cm3 mleka, vendar med njimi ne sme biti povzročiteljev bolezni, kvarjenja mleka oziroma njegovih proizvodov. Letos julija je bil v Šentjurju Kmetijski raziskovalni tabor. Ena izmed raziskovalnih nalog je bila »Mikrobiološka slika molznih strojev in mleka na vzorcu 'kmetij v občini Šentjur«. Nosilec naloge je bil Janez Jeretina, študent BF v Tozdu za živinorejo Ljubljana. V nalogi navaja podatek o številu mikroorganizmov v mleku, ki so ga pridelali v občini Šentjur v letu 1988. Vzorce (722) so vzeli na kmetijah, ki so usmerjene v tržno prirejo mleka: pet kmetij odda več kot 25.000 litrov mleka letno, dve kmetiji pa oddata manj kot 10.000 litrov letno. do 1 miljonov do 3 milj one do 20 miljonov do 50 miljonov do 100 miljonov »Podatki naj bi služili kot informacija in osnova za nadaljnje delo pri izboljšanju kakovosti mleka, da bi zagotovili neoporečno mleko in s tem tudi boljši do- delež vzorcev v % od vzetih vzorcev hodek«, pravi nosilec naloge v zaključku. mgr. Nevenka Cmok, dipl. ing. agr. Število mikroorganizmov v milj onih v 1 cm3 35.23 % 21.24 % 30,31 % 5,83 % 1,55 % Ustanovitev kmečke zveze V dvorani Skupščine občine Šentjur se je 8. septembra zbralo nad 160 kmetov, gospodinj in mladih naslednikov na ustanovnem zboru Podružnice Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine iz območja občine Šentjur pri Celju. Zbora so se udeležili tudi predstavniki kmetijskega kombinata, skupšči- ne občine, Socialistične zveze, občinske konference mladine, predstavnik Slovenske demokratske zveze in predsednik Zveze slovenske kmečke mladine Marjan Podobnik iz Ljubljane. Na zboru je pristopilo v članstvo 'kmečke zveze 92 kmetov in 19 mladincev. Člani podpiramo program obeh organizacij za popolno gospodar- sko, socialno in politično enakopravnost kmečkega stanu s prenovo zakonodaje in kmetijske politike. V razpravi so kmetje kritično izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi monopolnega obnašanja mesne in mlečne industrije, ki iščeta prevelike dobičke na škodo potrošnika, hkrati pa izkoriščata svoj monopolni položaj z zadrževanjem nizkih odkupnih cen kmetijskih pridelkov. Tako zaradi zapoznelih izplačilnih rokov žanjeta inflacijske dobičke na račun trdega dela na naših kmetijah. Odkupne cene pri kmetu zaostajajo za rastjo cen reprodukcijskega materiala, energije in za rastjo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov. Kmetje se zavedajo, da danes daje delavec s povprečno plačo polovico sredstev za hrano, vendar za takšno stanje niso krivi kmetje-proizva-jalci hrane, temveč predraga predelava in previsoke cene repro-materiala, trgovske marže oziroma prevelike finančne obremenitve. Šentjurski kmetje niso zadovoljni s sedanjo organiziranostjo kmetijstva znotraj kmetijskega kombinata, ki je zrasel na temeljih prejšnjih kmetijskih zadrug z imovino in deleži tedanjih čla-nov-kmetov. V razmerah klasičnega zadružništva je vloga kmetijskih trgovin povsem drugačna, saj gre za načelno čimcenejše nabave reprodukcijskega materiala za svoje člane-kmete in ne po maksimalnem dobičku za uprav-ljalske strukture. TOK je tako obremenjen z administracijo, da svojo glavno nalogo, pospeševanje kmetijstva, na terenu slabo opravlja. Kmet si želi takšno zadrugo, da bo njegova proizvodnja načrtovana in odkupljena, vendar v kmetovem interesu, da bo dohodkovno zanimiva, da se bo kmet preko zadruge usposobil za enakopraven nastop v tržnem gospodarstvu kot samostojen podjetnik, in da bo imel pravico svobodnega soodločanja. Da bi v tej obliki zadružništvo obnovili, bodo kmetje zahtevali vrnitev vsega odvzetega zadružnega premoženja. Razpravljalci so zahtevali popolno ukinitev zemljiškega maksimuma, vrnitev krivično odvzete zemlje kmetu-proizvajalcu in uveljavitev družinske kmetije, ter zagotovitev eksistence za ljudi, ki so še voljni in sposobni, da živijo od zemlje. O zdravstveno pokojninskem zavarovanju kmetov so menili, da zaradi visokih prispevkov kmetje ne smejo odklanjati tega zavarovanja, saj mora kmet imeti socialno varnost tudi na stara leta. Pri nepovratnih sredstvih za gradnjo govejih hlevov odpade 20 odstotkov marže trgovini, ki pa blaga največkrat sploh ne vidi, zato zahtevajo zmanjšano maržo na 5 odstotkov kot prodano blago na debelo. V prodajnem centru v Šentjurju je treba popestriti ponudbo rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo. Učenci srednje kmetijske šole naj opravijo obvezno prakso tudi na urejenih zasebnih kmetijah, ne samo na družbenih posestvih. Mladi zahtevajo večjo skrb in pomoč pri šolanju v kmetijskih šolah, večjo skrb za mlade naslednike, ki bodo prevzeli kmetovanje, in znižanje prispevkov zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja mladih kmetov. Zahtevajo, naj se čimprej uredijo razmere v kmetijskem šolstvu. Nacionalizirana zemlja naj se vrne kmetijski šoli za izvajanje praktičnega znanja mladih kmetij cev. Na ustanovnem zboru so sodelovali tudi predstavniki političnega in gospodarskega življenja občine. Predsednik Socialistične zveze Ludvik Mastnak je menil, da ne gre prezreti tudi nekaterih dosedanjih dosežkov v kmetijstvu in da lahko s sprejemom ustavnih dopolnil pričakujemo še več. Predsednik šentjurskega izvršnega sveta Sergej Šešerko je poudaril, da si je IS prizadeval za skladnejši razvoj kmetijstva v občini. Priznal je, da čistega kmeta v IS v sedanjem mandatu res ni. Glede škode po neurju na kmetijskem območju pa je povedal, da je do sedaj zbranih 160 milijonov dinarjev, in prav toliko v materialu. Da bi obdržali stalež živine na poškodovanem območju, je na voljo krmna koruza z regresom. Za predsednika kmečke mladine je bil izvoljen Jani Mastnak, za predsednika podružnice kmečke zveze pa Ivan Pevec, ki se je na zaključku zahvalil za zaupanje z obljubo, da bo kmečka zveza zastopala interese svojih članov in da se bo zavzemala, da bodo ti interesi upoštevani v vseh organih, kjer se za kmetijstvo sprejemajo pomembne odločitve. Jože Voga Klicu na pomoč so se velikodušno odzvale tudi novoustanovljene kmečke zveze z Gorenjske in Primorske. Kmetje kmetom Kmečka zveza iz Nove Gorice je organizirala, da so člani-kmet-je pokosili senožeti na Primorskem ter 40 ton posušene krme v balah podarili kmetom, oškodovanim po neurju v Vodružu in po požaru v Dramljah. SIS za preskrbo hrane Nova Gorica je plačal baliranje krme, MIP iz Nove Gorice pa jo je prepeljal do oškodovancev. Kmečka zveza Naklo na Gorenjskem je zbrala pri svojih čla-nih-kmetih denarno pomoč za oškodovane kmete iz Vodruža v znesku 11,5 stare milijarde dinar- jev. V nedeljo, 24. septembra, so si prijatelji iz Gorenjske ogledali opustošeno dolino Kozarice in razdelili prizadetim kmetom svojo pomoč. Prizadeti so se ganjeni in solzni zahvaljevali za podarjeno pomoč v spoznanju, da v sili spoznaš prijatelja. Kmečka zveza Šentjur se iskreno zahvaljuje obema zvezama za organizacijo humane akcije, darovalcem za izdatno pomoč in vsem, ki so kakor koli pomagali, da je bila akcija tako lepo izpeljana. Hvala! Jože Voga Kdor hitro da, dvakrat da V akcijo odpravljanja posledic neurja sta se vključila tudi Center za socialno delo Šentjur pri Celju in 00 Rdečega križa Šentjur. Strokovna komisija, ki je obiskala prizadete, je pripravila spisek občanov, ki jim je potrebna takojšnja pomoč v obliki hrane, obleke in gradbenega materiala, pa tudi v denarju. Pri obliki in višini pomoči so bili upoštevani socialni, zdravstveni in drugi kriteriji. Obleko in posteljnino ter prehrambene artikle je prejelo 15 družin, finančno pomoč v obliki naročilnic za prehrano in gradbeni material pa je dobilo 22 družin iz KS Šentjur-okolica, 5 iz Ka-lobja, 4 iz Slivnice ter po ena iz KS Dramlje in Šentjur-center. 29 ogroženih družin je dobilo živila in krmila. Center je predlagal 42 otrok iz prizadetih družin za izjemno dodelitev otroških dodatkov, 24 pa za povišanje obstoječe pomoči. Tako znaša vrednost doslej dodeljene pomoči prizadetim s strani humanitarnih organizacij in služb preko 500 milijonov dinarjev. Razdeljena sredstva s strani Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šentjur so znašala 120 milijonov, skupnosti otroškega varstva 158 milijonov, razdeljena sredstva preko OO RK pa 140 milijonov dinarjev. Akcija razdeljevanja pomoči prizadetim v neurju se še nadaljuje, tako kakor dotekajo sredstva pomoči. Center za SD Šentjur OO RK Šentjur Voduškovim je pred vodno ujmo uspelo pobegniti iz hiše, med tem pa je voda odnašala vse, kar je dosegla, do zadnje žlice, pa še most. Borci prizadetim borcem Občinska konferenca SZDL Krško nam je sporočila, da so borci Kozjanskega odreda, aktivisti Kozjanskega okrožja in borci 2. bataljona 3. brigade VDV sklenili, da se letos, ko so v naši ožji domovini ujme pahnile v stisko marsikatero družino, uničile velik del kmetijskih pridelkov in pretrgale preneka-tero prometno povezavo, odpovedo tradicionalnemu srečanju, ki naj bi bilo 24. septembra 1989 na gradu v Brestanici. Denar, ki bi bil potreben za organizacijo srečanja namenjajo najbolj prizadetim družinam borcev v občinah Laško in Šentjur. Sredstva v skupni vrednosti sto milijonov dinarjev bodo namenjena članom borčevskih organizacij, ki so jih najbolj prizadela letošnja neurja. Za to izredno humano odločitev se naša organizacija ZZB NOV borcem in aktivistom Kozjanskega naj lepše zahvaljuje, obenem pa obvešča svoje borce in aktiviste Kozjanskega, da bo naslednje srečanje v letu 1990 v občini Brežice. OO ZZB NOV Za streho nad glavo V letošnjih neurjih je nastalo na stanovanjskih objektih za 17 milijard dinarjev škode. Najhuje so bili prizadeti stanovanjski in drugi objekti v neurju 19. avgusta. Praktično brez strehe nad glavo, oziroma brez primernega stanovanja so ostali Udučevi, Mlakarjevi in Vodiškovi na Kozarici. Odobrena jim je bila posebna družbena pomoč v enkratnem denarnem znesku, in sicer po 300 milijonov Uduču in Vodišku, Mlakarju pa 250 milijo- nov. V neurjih so bila močno prizadeta tudi poslopja pri Ferležu, Muieju, Zdolšku, Zapušku, Zupancu in Novaku, zato je bila za sanacijo teh odobrena finančna pomoč: Zapušku 40 milijonov, Zupancu 10, Novaku 20, ostalim pa po 30 milijonov novih dinarjev. Vsi navedeni so letos utrpeli kar štiri poplave, tako da so njihovi stanovanjski prostori v pritličjih potrebni temeljitejše obnove. Od komaj obnovljene Udučeve hiše ob Kozarici je po neurju ostala le žalostna ruševina. Tovariška pomoč Na pobudo pripadnikov Teritorialne obrambe v Pokrajinskem štabu za zahodno Štajersko so se 26. septembra člani udeležili delovne akcije pri odpravljanju posledic neurja. Po besedah njihovega komandanta so se za takšno akcijo odločili na željo članov, saj je bil njihov pripadnik Ludvik Golob iz Šentjurja po neurju prizadet; plaz, ki se je sprožil, mu je že ogrozil stanovanjski objekt. Več kot 30 pripadnikov, med njimi tudi pridna dekleta, je od 7. do 16. ure opravljalo dela na sanaciji plazu. Sodelovali so delavci TO iz Celja, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah in Slovenskih konjic, ter pokrajinskega štaba TO zahodne Štajerske. Tako so v Pokrajinskem štabu namesto predvidenega rednega usposabljanja v obliki kondicijskega pohoda, opravili to koristno in humano akcijo. Celotno organizacijo in izvedbo je vodil Pokrajinski štab, tako da so tudi hrano, ki je ob takšnem delu zelo pomemben dejavnik, pripravljali sami. Član njihovega kolektiva, kateremu so priskočili na pomoč, je bil pomoči izredno vesel, saj mu bo s tem, ko je delno zagotovljena varnost na objektu, tudi veliko lažje pri srcu. V njegovem imenu se zahvaljujemo pripadnikom Teritorialne obrambe v Pokrajinskem štabu zahodne Štajerske, še posebej njihovemu komandantu, ki je enako kot člani tudi sam pomagal pri odpravljanju posledic neurja. Vsem še enkrat hvala za pomoč! Drago Slakan Pomoč pripadnikov JLA Poiščimo krivce Neurje, ki je prizadelo kraje ob Kozarici 19. avgusta 1989 je idilično dolino od Vodruža do Šibenika in Hrušovca spremenilo v podobo razdejanja. Prvi, ki so ponudili pomoč pri saniranju posledic, so bili pripadniki JLA. Že dan po neurju je prizadeto območje obiskala delegacija JLA, ki jo je vodil generalmajor Vilotič, komandant mariborskega korpusa. Po ogledu prizadetega območja so se pri predsedniku IS SO Šentjur dogovorili, da za odpravo posledic neurja angažirajo 130 vojakov. Ti so tri dni čistili naplavine na kmetijskih površinah in opravljali druga dela. Po prvi tridnevni akciji se je teden pozneje akcija ponovila z 80 vojaki. Tudi ta skupina vojakov je bila angažirana tri dni, opravljala pa je dela v zgornjem delu Kozarice pri sanaciji poškodovanega cevovoda novega vodovoda in objektov na tem vodovodu. Delovni dan pripadnikov JLA je potekal od osme ure zjutraj do osemnajste ure zvečer z enournim odmorom ob kosilu. Delo, ki so ga opravili je veliko in bi brez njihove pomoči ne bilo opravljeno. Skupaj so opravili 12600 delovnih ur, katerih vrednost ocenjujemo na 1.120.770.000 dinarjev. Očistili so 85 hektarjev kmetijskih površin, 4 kilometre nabrežine ob Kozarici, izkopali 600 metrov jarka za položitev novega elektro kabla, čistili nanose zemlje iz stanovanjskih hiš in še veliko drugega dela. Sku- paj z njimi so delali tudi domačini in drugi »civilisti«, ki so bili organizirani v delovne brigade iz naše in drugih občin. Vzdušje med občani in pripadniki JLA je bilo vzgledno, saj so domačini nudili gostoljubje, ki je tudi v tem času odražalo našega občana. Da so bili ti odnosi resnično vzorni, je dokazal prihod druge skupine vojakov, v katero so se ponovno javili vsi vojaki prve skupine, vendar je bilo število za drugo skupino manjše. Pred odhodom vsake skupine vojakov so krajani pripravili skupno srečanje, kjer so vojake skromno, vendar prisrčno pogostili, v zahvalo pa jim je spregovoril predsednik IS Sergej Šešerko. Dogovorili so se, da bodo v nadaljevanju sanacije pripadniki JLA sodelovali pri gradnji treh mostov na Kozarici in izkopu cevovoda na »vodovod Kozarica«. Tudi takšno sodelovanje JLA je rezultat dolgoletnega pristnega in uspešnega sodelovanja JLA Mariborske in Celjske garnizije z občino Šentjur. Ob tem se utrjuje spoznanje in zavest naših ljudi, da je JLA naša vojska in da so podtikanja o napadu na JLA v naši deželi neresnična ali pa le želja nekaterih, da z določenim namenom to prikažejo. Hvala pripadnikom JLA in komandi Mariborskega korpusa za izkazano pomoč pri odpravljanju posledic neurja. E. C. Po uspešni celodnevni akciji še posvet, kako in kaj je nujno postoriti naslednji dan. Začetek gradnje Avgustovsko neurje je na Kozarici uničilo štiri mostove, druge pa večji del poškodovalo. Vsi uničeni mostovi so na nekategoriziranih cestah in v upravljanju KS Šentjur-okolica. Proračun KS Šentjur-okolica izgradnje mostov prav gotovo ne bi prenesel, zato se je odbor za sanacijo škode po neurju (odbor je imenoval izvršni svet občine) dogovoril za rešitev za izgradnjo mostov z združenimi močmi. NIVO Celje je že izdelal primer- mostov ne načrte, te dni pa se je lotil izgradnje podpornikov mostu pri Kumpergerju in pri Vodišku. Material za gornji ustroj obeh mostov bo zagotovila krajevna skupnost, montažo mostov pa bo opravila inženirska enota JLA iz Celja. Prepričani smo, da bo delo teklo po usklajenem dogovoru v zadovoljstvo občanov, ki že nestrpno pričakujejo normalizacijo razmer tudi na svojih krajevnih cestah. V zvezi s člankom »Poiščimo krivce« v avgustovski številki Utripa dajemo naslednjo pojasnilo: — Ribiška družina Voglajna je društvo s posebnim statusom med tovrstnimi organizacijami, ker upravlja z dobrino posebnega družbenega pomena — vodnim živalstvom. Cilj njenega delovanja je, da v skladu z intencijami (še veljavne) ustave in zakonskih predpisov zagotavlja ohranjanje sladkovodnega ekosistema, kar piscu spornega članka očitno ni znano. — Ribiška družina Voglajna do danes še ni nasprotovala nobenemu vodnogospodarskemu posegu, če je bil ta izveden po zakoniti poti v interesu vseh uporabnikov prostora. Ne moremo pa soglašati z enostranskimi rešitvami oziroma željami posameznih subjektov, ki se posledično odražajo kot škoda na družbenem premoženju. — Edina (doslej nam znana) uradna predlokacijska razprava o melioraciji zemljišč in ureditvi odvodnika Voglajne v Gorici pri Slivnici je bila 7. maja 1987 na SO Šentjur pri Celju. Iz zapisnika razprave je razvidno, da Ribiška družina Voglajna temu ni nasprotovala oziroma je izrecno zahtevala, da se s posegom izboljšajo tudi ihtiološke razmere vodotoka. — Po ustnih izjavah samih krajanov iste krajevne skupnosti so obravnavanemu urejanju Voglajne nasprotovali ravno tisti, ki danes svojo krivdo valijo na ribiško organizacijo. Vzrok nam je znan, pa vendar je bolje, če nam ga pojasni iniciator »lova na čarovnice«. Sicer pa ob tem ne bo odveč opozorilo predstavnika stroke, da bi takšna ureditev povzročila poplavljanje srednjega toka, kar pa za pisca navsezadnje ni važno »če sosedu crkne krava«. — Avtor članka navaja, da je stroka posege že opredelila in bi jeseni pričeli z izvajalnimi deli. Katera stroka? Kateri investitor? Vsak vodnogospodarski poseg zahteva interdisciplinaren pristop in predpisan upravno — pravni postopek, pa o tem posegu ne ve ničesar nobena od pristojnih občinskih ter republiških institucij. — V Bukovju in Čretu nad Gorico pri Slivnici je bila izvršena, z ihtiološkega vidika povsem zgrešena, regulacija 150 metrov naravne struge potoka Creta. Poseg je bil opravljen brez zakonsko predpisane dokumentacije, na željo uradnih predstavnikov KS. Posega niso izvršili v skladu z dogovori in sta bila s tem ribiška družina ter družbeno premoženje trajno materialno oškodovana. Ob tem pa je treba še poudariti, da ta regulacija vpliva na pretočnost srednjega toka in s tem tudi na poplavljanje (!) Crete v Gorici pri Slivnici. Podoben položaj je tudi na Jezerščici. Tako Creta kot Je-zerščica sta v zgornjem in srednjem toku regulirani in povzročata hiter odtok vode, ki ga naravna in z odpadki zamašena struga obeh potokov ter Voglajne ob nalivih ne more normalno prevesti. — 30. maja 1989 je predstavnik krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici povsem neuradno predlagal presek meandra Voglajne pred mostom v Crnolici, da bi tako pridobili zaključeno obdelovalno površino. Temu posegu smo načeloma nasprotovali, ker je ekonomsko in družbeno (kot parcialna rešitev) neopravičljiv, predlagali pa smo enobrežno regulacijo. Sicer pa je na tej lokaciji struga Voglajne dovolj široka in globoka, da omogoča normalno prevodnost visokih voda. S presekom meandra bi bila pretočna sposobnost lokalno večja, česar pa ne dovoljuje prevodnost mostu, kar je potrdil tudi izvedenec. V primeru nadaljnjega takšnega razmišljanja pa si »lovec krivcev« lahko ogleda posledice na porušenih mostovih Kozarice in še kje. — Krajani obravnavane KS so si na brežinah Voglajne, Crete in Jezerščice uredili kar 31 divjih odlagališč trdih odpadkov (PVC, kovine, steklo, zemlja, opeka...), ki povzročajo onesnaževanje in zmanjšujejo prevodnost profila vodotokov. Prav tako so obrežni lastniki na sedmih (7) lokacijah istih vodotokov posekali obrežno vegetacijo, žal nepravilno. Vse vejevje so odmetali v strugo, tako da je skupaj z odpadno plastiko dobesedno zaprlo pretok ter povzročilo poplavljanje. Ribiška družina je še pred letošnjimi poplavami večkrat pisno in ustno posredovala pri vseh odgovornih za ureditev (čiščenje) strug. Žal brez odziva, kar bomo še javno dokumentirali. — 31. julija in 1. avgusta 1989, ob nastopu visokih voda, je bil opravljen komisijski pregled spornih vodotokov. Ugotovljeno je bilo, da so poplavljanje zemljišč povzročili čepi vejevja in odpadkov, nevzdrževana brežina in visoke vode obeh sektorsko reguliranih vodotokov. Slednje ugotovitve so bile posredovane vsem odgovornim in tudi krajevni skupnosti Gorica pri Slivnici. Se pravi, da bo krivce za slabšo prevodnost in s tem poplavljanje treba poiskati znotraj krajevne skupnosti, nikakor pa ne pri ribiški družini Voglajna. Pripominjamo, da tudi regulacije niso rešitev za odpravo poplavljanja. Dokaz za to je Kozarica, ki kljub regulaciji še vedno poplavlja, in to močneje kot prej, ko so njene vode zadržali in ji razbili rušilno moč številni meandri, naravne struge ter jezovi. Pa ne samo Kozarica, tudi drugi vodotoki. Vedeti je namreč treba, da se je zoper naravo težko boriti. In če se že hočemo boriti (tudi z ustreznimi regulacijami), se moramo umno, da ne bo trajnih posledic. Te danes že čutimo, še bolj pa jih bodo jutri čutili naši sinovi, hčere in vnuki. V zaključku si dovolimo pripomniti, da smo bili nad omenjenim člankom presenečeni. Še predvsem, ker so se vsa obtoževanja ribiške družine dogajala pod okriljem krajevne skupnosti, s katero smo si vedno prizadevali čimbolje sodelovati. Upamo in želimo, da bo naš odgovor odprl oči zavedènim posameznikom in da bomo še v prihodnje gojili ter negovali dobre odnose. Treba je namreč vedeti, da je bilo delo ribiške družine Voglajna vedno usmerjeno v dobrobit celotne družbe in tudi vašega kraja ter ljudi. Ribiška družina Voglajna In memoriam Edi Dolar Spet je neozdravljiva bolezen iz naših vrst iztrgala človeka v najustvarjalnejši življenjski dobi. V avgustu smo se na planinskem pokopališču poslovili od znanega in cenjenega društveno in družbenopolitičnega delavca — Edija Dolarja. Njegova življenjska pot se je začela leta 1941, ko se je pri Dolar j evih v Zgornjih Rojah pri Šempetru v Savinjski dolini rodil kot sedmi izmed osmih otrok. Številna družina se je preživljala od skromnega zaslužka očeta, ki je opravljal delo mlinarja — najemnika. Skrbna in pridna starša sta se posebno med vojno pošteno namučila, da sta ob splošnem pomanjkanju uspela obvarovati otroke. Tiščali so se v vedno vlažni kuhinji in sobici najetega mlina. Takšne razmere včasih niso bile redkost v dolini. Pridnost in skrb očeta in matere pa je uspela premagati za današnji čas nepremagljive težave, da sta tudi v takih razmerah vzorno vzgojila vseh osem otrok, ki so vsak v svojem okolju, kjer živijo, od Primorske do Koroške, spoštovani in cenjeni. Tako je odraščal in se v mladosti kalil tudi naš Edi. Trde razmere so ga zgodaj osamosvojile, k čemur je pripomogel tudi njegov odprti značaj. Ni bil samotar, rad je bil v družbi vrstnikov. Že kot sedemletni deček je bil navdušen telovadec v TVD Partizan v Šempetru. Posebej ga je veselila orodna in par-tema telovadba, kjer je dosegal lepe uspehe kot vaditelj pionirske vrste. V domačem strelskem društvu se je odlikoval kot dober strelec, bil je aktiven član gasil- skega društva, v prosvetnem društvu Svoboda v Šempetru pa je vodil folklorno skupino. Z znanjem in izkušnjami na tolikih področjih je prišel Edi pred 21 leti v naš Šentvid. Poročil se je z domačinko, učiteljico Pavlo. Kot ključavničar, zaposlen v Al-posu se je vsak dan vozil v Šentjur, v prostem času pa se je vključeval v delo kraja. Še posebej je deloval v Prosvetnem društvu Zarja, kjer je pomagal pri oblikovanju scen za najrazličnejše prireditve. Po dobrih dveh letih, ko je bila zgrajena nova šola, je prišla mlada Dolar jeva družina na Planino, s tem pa je bilo danih tudi že več pogojev, da Edi pokaže svoje društvene in organizacijske sposobnosti. Tako je Edi postal eden izmed ustanoviteljev TVD Partizan na Planini in je že kmalu po ustanovitvi organiziral nekaj zelo uspelih športnih prireditev. Postal je tudi član domačega gasilskega društva in krajevne organizacije Rdečega križa ter redni darovalec krvi. Šolanje v Ljubljani je njegovo društveno aktivnost začasno prekinilo, vendar se je po vrnitvi ponovno vključil v delo. Neprecenljiv delež, ki ga je Edi Dolar v dveh desetletjih bivanja na Planini zapustil kraju, pa je predvsem v samoupravnem organiziranju krajevne skupnosti. Še posebej se je zavzemal za razvoj kraja takrat, ko mu je bila zaupana funkcija predsednika skupščine krajevne skupnosti Planina. Vsestransko je pripomogel k prizadevanjem krajanov za hitrejši razvoj Planine. Pri realizaciji pomembnih komunalnih in infrastrukturnih nalog in sprejetega samoprispevkovnega programa KS je dal polno podporo takratnemu predsedniku sveta krajevne skupnosti. širše znano pa je družbenopolitično delo Edija Dolarja v sindikatu, ki se je začelo že leta 1956 v Libeli. Od leta 1975 do 1980 je bil predsednik občinskega sindikalnega sveta, dve leti pa je bil tudi član republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. Za uspešno delo na tem področju je dobil tudi zlati znak zveze sindikatov Slovenije. Številna udeležba na pogrebu je zgovorno izpričala ugled, ki si ga je tovariš Edi s svojim delom in ravnanji pridobil v svojem dvajsetletnem bivanju med nami, obenem pa je tudi zagotovilo, da ga bomo še dolgo ohranili v najlepšem spominu. Ž. F. benega padca ali hujšega obolenja. Šola v naravi je trajala od 27. avgusta do 4. septembra. Izvedli smo celotni program biologije, ki ga je vestno pripravila in izvedla Marija šušlec s praktičnimi vajami v izvedbi otrok (razvidno iz video filma), teoretični del pouka, likovno ustvarjanje, spoznavanje Selca in Crikvenice, vožnja z ladjo na Šilo, športna tekmovanja, ma- V času, ko zaključujemo redakcijo 123. številke Utripa, so vse priprave na letošnjo manifestacijo vlaka bratstva in enotnosti 1989 uspešno opravljene. Koordinacijski odbor za pripravo vlaka, ki tokrat po štirih letih ponovno pelje nekdanje izgnance in njihove svojce na obisk k svojim gostiteljem v Srbijo zagotavlja, da vlaka ne morejo ustaviti niti še tako napeta medrepubliška nesoglasja. Nasprotno. Mnenje organizatorjev tako v Sloveniji kot v Srbiji je, da mora vlak prav v tem času prispevati k izglajevanju in odpravljanju teh nesoglasij. Gre za trdno odločnost, ne le organizatorjev, temveč predvsem udeležencev — gostov in njihovih gostiteljev, da se mora ta tradicionalna oblika snidenj povzpeti nad vsakodnevno politiko na jugu ali na severu naše domovine. Čas bo pokazal kaj je kaj, zato bi ne bilo umestno obremenjevati pomembnega poslanstva in tradicij vlaka z razmerami, ki, priznajmo, tudi zaskrbljujejo. škerada (40 glavnih, 120 tolažilnih nagrad), igre brez meja, pokaži kaj znaš, šahovsko tekmovanje s simultanko, zaključna prireditev, skoki v vodo, hitrostno plavanje. Za nagrade, ki smo jih podelili (in teh je bilo veliko), se zahvaljujemo mnogim organizacijam (Aero, Mladinska knjiga, Toper — Elegant, Tolo, Merx, Ingrad). Slava Kovačič Na čelu vlaka bratstva in enotnosti bo tudi tokrat potoval v Srbijo predsednik RK SZDL Jože Smole. Iz naše občine odpotuje letos poleg uradne delegacije in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, 16 občanov. Prepričani smo, da bodo čas med svojimi gostitelji doživeli kot prijeten obisk pri svojih starih znancih in prijateljih, da se bodo skupaj z njimi razveselili njihovih uspehov in dosežkov v času od zadnjega srečanja. Ponovno bodo doživeli Srbijo in njene ljudi kot izjemne gostitelje, in jih čez dve leti ob 30. obletnici vlaka BIE ponovno povabili k sebi v Slovenijo. Neobremenjenim z vsakodnevnimi skrbmi, v pričakovanju prijetnih srečanj in bivanja med dobrimi prijatelji, želi vsem udeležencem vlaka srečno pot tudi naše uredništvo Še gasilski posnetek udeležencev šole v naravi v Selcah. Kljub slabemu vremenu nasmejani obrazi. Vlak bratstva 1989 Letošnja šola v Takoj na začetku moram poudariti, da nam je dobro zastavljeni načrt šole v naravi prekrižalo izredno slabo vreme z močno ohladitvijo — tako kot marsikomu drugemu. Zato splošni vtis ni tako dober, kajti bistvenega ni bilo dovolj — šole plavanja. Takoj prvi dan smo sicer ugotovili stanje plavalcev in neplavalcev in razdelili plavalne skupine (36 %> plavalcev), vendar sta bila za plavanje le skromna dva dneva. V tem času je kljub vsemu le splavalo 18 otrok. Realno ni bilo mogoče na koncu naravi izvesti preverjanja za diplome — zlatega, srebrnega in bronastega delfina in za plavalca pripravnika. To bomo opravili pozneje v bazenu. Ves drug program pa smo uresničili več kot načrtovano. Letos je bilo v šoli v naravi 299 otrok četrtih razredov naše občine. Spremljalo jih je 12 razrednih in 14 telesnovzgojnih učiteljev. Zdravstveno varstvo sta opravljali zdravnica in medicinska sestra našega zdravstvenega doma, ki sta imeli kar precej drobnih zdravljenj, k sreči no- Dežurni fotoreporter V prejšnji številki Utripa smo vam obljubili naj duhovitejši komen-tar k objavljeni sliki pod to rubriko. Med številnimi smo izbrali naslednjega: Vse hujša je kriza, več se kupuje, saj občina šentjurska MARKE potrebuje. POTROŠNIK se trudi, da vse se dobi, na reklamnih napisih celo MARKE deli. Marija Čujež, Tratna 43/b Republiška konferenca SZDL Slovenije je na 5. seji, 27. junija 1989 obravnavala in sprejela naslednje besedilo: Temeljna listina Slovenije Slovenci, Italijani, Madžari in drugi državljani Socialistične republike Slovenije, podpisniki te listine, izjavljamo in sporočamo, da: 1. Hočemo živeti v demokratični državi suverenega slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije, utemeljeni na človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah. V njej si zagotovimo: vladavino dela, prava in samostojnost civilne družbe; svobodno združevanje in politični pluralizem; demokratične volitve; enakopravnost vseh manjšin; svobodo vseh oblik z naravnimi omejitvami uravnovešenega gospodarskega razvoja; povezanost z Evropo in s svetom. 2. Živeli bomo samo v taki Jugoslaviji, v kateri bo zagotovljena suverenost ter trajna in neodtujljiva pravica do samoodločbe narodov, enakopravnost vseh narodnosti in manjšin, ki bo spoštovala in varovala različnost vseh, kjer bomo življenjsko pomembne skupne zadeve urejali po načelu soglasja, in samo v takem samoupravnem socializmu, kjer bodo zahteve te listine v celoti upoštevane. 3. Nočemo živeti v takšni državni skupnosti, kjer ni zagotovljeno spoštovanje ustave in zakonov in s tem človekovih in narodnostnih pravic, kjer bi bili podvrženi političnemu monopolu ali nacionalni nadvladi, gospodarskemu izkoriščanju ali drugim vsiljenim oblikam političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te listine zavezujemo, da bomo vztrajali pri njenih načelih. Obvezujemo vse v Socialistični republiki Sloveniji, ki jim je podeljena legalna moč, da pri ustavnih reformah ter pri vsem političnem delovanju v Sloveniji in v SFR Jugoslaviji uveljavijo to skupno ljudsko voljo. Ljubljana, 27. junij 1989 SZDL Slovenije o Volilni upravičenci! t Temeljna listina Slovenije 1989 je izjava, s katero podpisniki izražamo svojo zahtevo in željo po takšni Sloveniji in Jugoslaviji, kakršni sta v listini opredeljeni. Verjetno med vami ni nikogar, ki ne bi želel živeti v taki ožji in širši domovini. To svojo željo pa izražamo s svojim podpisom. Več podpisov ko bomo zbrali, večjo težo bo imelo naše skupno hotenje in volja. Naši podpisi pomenijo istočasno tudi obvezo slovenskemu državnemu in političnemu vodstvu, sedanjemu in bodočim, da vztraja v prizadevanjih za bolj demokratični ter za boljši jutri nas in naših otrok. Ce Temeljne listine še niste podpisali, storite to čimprej v svoji krajevni skupnosti ali v delovni organizaciji. Ali pa še bolj preprosto: Da bi omogočili podpisovanje vsem, ki želijo, smo se z vodstvi šol dogovorili, da bodo zbirale in nam dostavile zbrane podpise tudi na odrezkih iz Utripa. Tako lahko doma izpolnite spodnje vrstice, izrezek pa preko otrok pošljete do najbližje osnovne šole. Hvala za zaupanje! Priimek in ime Stanovanje Podpis Zgoraj podpisani volilci se strinjamo z vsebino Temeljne listine Slovenije 1989. Košarkarski klub Šentjur OBJAVLJA izžrebane številke srečolova z dne 18. avgusta 1989. Izžrebane so bile naslednje številke kartic: 0006, 0023, 0041, 0049, 0059, 0063, 0067, 0068, 0069, 0074, 0078, 0090, 0091, 0105, 0106, 0118, 0129, 0132, 0133, 0139, 0140, 0144, 0151, 0155, 0158, 0170, 0187, 0192, 0213, 0230, 0233, 0247, 0249, 0259, 0260, 0263, 0265, 0274, 0282, 0283, 0285, 0289, 0312, 0320, 0332, 0338, 0345, 0346, 0357, 0360, 0365, 0367, 0413, 0416, 0417, 0450, 0462, 0469, 0492, 0509, 0511, 0513, 0528, 0532, 0537, 0543, 0556, 0559, 0574, 0578, 0590, 0592, 0594, 0608, 0612, 0619, 0623, 0630, 0637, 0648, 0650, 0655, 0660, 0688, 0696, 0705, 0734, 0736, 0743, 0748, 0764, 0769, 0771, 0773, 0794, 0798, 0799, 0809, 0817, 0821, 0829, 0835, 0868, 0876, 0906, 0915, 0916, 0919, 0924, 0928, 0932, 0946, 0962, 0999, 1000, 1010, 1015, 1045, 1049, 1052, 1061, 1072, 1074, 1086, 1101 Dobitke lahko dvignete: 20. oktobra 1989 od 14. do 15. ure, 25. oktobra 1989 od 14. do 15. ure in 30. oktobra 1989 od 14. do 15. ure v prostorih TVD Partizan Šentjur (staro poslopje Skupščine občine Šentjur). Zadnji rok za prevzem dobitkov je 30. oktober 1989. Opustošeno dolino Kozarice je obiskal tudi predsednik SZDL Slovenije Jože Smole. Namesto preko mostu, ki ga je odnesla voda, je obiskal Perčeve po majavi brvi. Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov. Uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik Ferdo Žagar, člani uredniškega odbora: Janko Cerkvenik, Mirko Čander, Slavica Gosar, Anita Koleša, Hinko Pap, Drago Slakan in Franc Škoberne. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: Železniška tiskarna Ljubljana. Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Rokopisov in fotografij ne vračamo.