Registro Nacional ds la Propiedad Intelectual No. 380435 FRANQUEO A PAGAR Redaccion y Administracion: Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 as« S K O o Victor Martinez 50 - Buenos Aires Ano (Leto) X (5) BUENOS AIRES, 28. AVGUSTA (AGOSTO) 1952 No. (Štev.) 32. Novi poskusa ¥ Nemčiji Sovjetska vlada je zahodne zavezni¬ ke presenetila z novo noto, v kateri predlaga, da naj se še pred oktobrom snide konferenca štirih zunanjih mini¬ strov, ki naj izdela predlog besedila mi¬ rovne pogodbe za vso Nemčijo, pripravi način, kako se Nemčiji dovoli sestava enotne nemške vlade, ki bi pripravila volilni zakon, po katerem bi se potem vršile volitve za prvi parlament zdru¬ žene Nemčije. Prva skupna nemška vla¬ da hi se seveda morala sestaviti iz za¬ hodne in vzhodne nemške vlade. Zahodna vlada pa sloni na koaliciji, ki je bila svobodno izvoljena pri resnično demo¬ kratskih volitvah, v vzhodni nemški vladi pa imajo komunisti tako večino, kakor so si jo sami že pred “volitvami” določili in sestavili. Zahodni zavezniki že povdarjajo, da je nova sovjetska no¬ ta samo propagandni manever, ki ga Moskva rabi za kak poseben cilj, zato jo bodo odklonili, kakor so že celo vrsto drugih sovjetskih predlogov, ki so bili podobni, kakor ta poslednji. Zahodni zavezniki terjajo, da je predpogoj vsega vpostavljanja enotne Nemčije ta, da mo¬ rajo biti v vsej Nemčiji najprej svobod¬ ne demokratske volitve pod mednarod¬ no kontrolo. Ker bi pri takih volitvah komunisti dobili le skromen procent glasov in mandatov v novem parlamen¬ tu, sovjeti tak predlog trdovratno od¬ klanjajo, ker si žele Nemčijo, v kateri hi imeli na oblasti dovolj močno komu¬ nistično stranko ali pa “osvobodilno, fronto”, ki bi bila pod komunistično kontrolo. Ta nov sovjetski predlog o nemškem vprašanju prihaja v trenotku, ko se bo v Združenih državah v velikem obsegu sprožila volilna borba in agitacija, v kateri bodo republikanski in demokrat¬ ski kandidati morali računati tudi na glasove velikega števila tistih volilcev, ki so po rodu Nemci in bo na njih gla¬ sovanje vplivalo to, kakšno stališče bo¬ do zavzemali kandidati v zvezi z nem¬ škim vprašanjem. Toda sovjetski raču¬ ni so zgrešeni, ker bo v Združenih dr¬ žavah le malo Nemcev, ki bi verjeli, da je sovjetom, res zato, da bi se z vso Nemčijo sklenila primerna mirovna po¬ godba in da bi bila Nemčija združena tako, kakor si to zamišljajo sovjeti. Med tem ko sovjeti po svoje postav¬ ljajo nemški problem v ospredje, pa se med zahodnimi zavezniki samimi pojav¬ lja neke vrste “strah” pred Nemčijo, ki se sedaj tako hitro dviga iz razvalin in stopa v gospodarstvu in politiki na vo¬ dilno mesto. Česa so zmožni Nemci v. tej zvezi, je pokazal razvoj v zahodni Nemčiji v zadnjih dveh letih. Daši je bila nemška težka industrija v vojni razdejana in so jo po vojni še v veliki meri demontirali, se je po 1. 1950. nem¬ ška industrija tako dvignila, da je da¬ nes dosegla spet svoj višek. Tako je zunanja trgovina zahodne Nemčije v le¬ tu 1951 dosegla rekordno številko štiri miljarde dolarjev. V prvih mesecih tega leta se razvija trgovina v tolikem ob¬ segu, da bo ta številka letos ono iz lan¬ skega leta še presegla. Take višine ni nemška trgovina dosegla nikdar pred izbruhom druge svetovne vojne in še važnejša je ta ugotovitev, ako se vpo- števa, da je to številko dosegla zahodna Nemčija sama, ki mora del premoga uvažati iz USA, ker ga ji ne dovažajo iz vzhodne Nemčije, ki mora doma pre¬ življati nad 10 miljonov beguncev, ki so pribežali z vzhoda in ki mora še vedno mnogo producirati za zavezniške okupacijske čete. Sovjeti so poslali na zahod noto, ki kar očitno razkrinkuje sovjetsko glavno namero izzvati tak vtis, da sovjetom sploh ni do tega, da bi bila Nemčija kmalu združena. Zahodno Nemčijo bo ta sovjetski korak še bolj povezal z za¬ hodnimi zavezniki. Ostala pa bo še bolj poglobljena črta, ki so jo čez Nemčijo s svojim zastorom potegnili sovjeti. In ob tej črti bodo sovjeti gojili naprej vse tisto, kar naj zavre celotno nemško kon¬ solidacijo, ki je pokazala prevelike us¬ pehe v zahodni Nemčiji. Ob tej črti si sovjeti obetajo, da bodo pognale koreni- Slovesne zadušnice za gospo Evo Peron Ob tridesetdnevnici smrti sopro¬ ge predsednika republike gospe Eve Peron so bila dne 26. avgusta t. 1. po vseh cerkvah v republiki žalna cerkvena opravila za pokoj njene duše. V Buenos Airesu je bila sloves¬ na zadušnica po odredbi vlade v baziliki sv. Frančiška. Udeležil se je je predsednik republike general Juan D. Peron s spremstvom, vsi ministri, vsi člani diplomatskega zbora na čelu z doajenom apostol¬ skim nuncijem Msgrjem Fieto, ge- neraliteta ter admiraliteta ter naj¬ višji cerkveni dostojanstveniki, t. j. kardinali, nadškofje in škofje, ki se mude v prestolnici, na čelu z buenosaireškim nadškofom kardi¬ nalom Copellom. Ob prihodu predsednika repu¬ blike v baziliko, ki je bila vsa ode¬ ta v črnino, so mu oddelki oboro¬ ženih sil izkazali predpisane časti. Med sv. mašo je pel zbor gledali¬ šča Colon z orkestrom Perosijevo žalno mašo in Requiem. Orkester je odigral tudi Chopinovo žalo- stinko. Ob uri smrti gospe Eve Peron so se pa na Plaza Republica zbra¬ le velike množice ljudstva. Poslu¬ šale so poslanico glavnega tajnika CGT Espeja nato so se pa v veli¬ častnem sprevodu s prižganimi bakljami podale pred palačo CGT kjer v kapelici te palače začasno počiva ljubljenka argentinskega ljudstva in so ji tako izkazali čast. Ponovni razgovori za Trst Sovjetska vlada je pred tremi tedni odgovorila na zavezniški predlog o tem, da naj se obnove pogajanja za državno pogodbo o Avstriji. Sovjetska zveza se je v 1. 1943 obvezala, da bo sodelovala pri obnovi samostojne Avstrije. Dose- daj je bilo vsega 258 sej za to pogodbo, toda sovjeti so vedno onemogočili skle¬ nitev končnega sporazuma. Ko so zavez¬ niki sklicali prejšnji mesec spet sejo štirih v Londonu, sovjetski zastopnik na sejo sploh ni prišel. Zato so se obrnili v Moskvo in tam vprašali, ali sovjeti sploh še žele, da bi se sklenila pogodba o Avstriji, ki bi ukinila med drugim tu¬ di zavezniško okupacijo tega ozemlja. Sovjeti so sedaj dali vedeti, da se ne mislijo pogajati o tej pogodbi, dokler se ne urede druga viseča vprašanja med zavezniki in sovjeti. In med ta viseča vprašanja spada tudi Trst; sovjeti me¬ nijo, da se mora o Trstu v celoti izvesti tista določba mirovne pogodbe z Italijo, ki pravi, da mora Trst ostati svobodno samostojno ozemlje z izbranim guver¬ nerjem. Ker se pa ta določba ne misli izvesti, se sovjeti tudi nočejo udeleževati pogajanj za pogodbo o Avstriji. AMERIŠKI PRITISK V RIMU IN V BEOGRADU Kakor piše Sulzberger v svojem po¬ sebnem dopisu iz Washingtona v “New York Timesu”, se je ameriška vlada od¬ ločila hitro urediti tržaško vprašanje, da se ga sovjeti ne bi mogli več poslu¬ ževati pri pogajanjih za avstrijsko po¬ godbo. Ker se da to doseči samo z di¬ rektnimi pogajanji med Rimom in Beo¬ gradom, so ameriški, francoski in an¬ gleški ambasadorji v Beogradu in v Ri¬ mu prejeli nalog, da naj pospešijo pri¬ prave v tej smeri. Tito je ambasadorje poklical k sebi z Bleda v svojo poletno palačo na otoku Brioni in jih tam pri¬ držal na kosilu. Sulzberger pravi v svojem poročilu, da se je Tito sedaj po¬ kazal kot tak, ki zna popuščati in ki si želi sporazuma z Italijo o Trstu. Titu bi bilo prav, ako bi se zadeva s Trstom PREDSEDNIK GENERAL PERON PREVZEL VODSTVO ŽENSKE PERONISTIČNE STRANKE Vodstvo ženske Peronistične stranke je po smrti gospe Eve Peron, soproge predsednika repu¬ blike generala Perdna, obiskalo dr¬ žavnega poglavarja ter ga je na¬ prosilo, naj bi on sam tudi prev¬ zel vodstvo 'Ženske Peronistične Stranke. Gospod predsednik Peron je tej želji ugodil in je prevzel osebno tudi vodstvo ženske Pero¬ nistične Stranke in takoj dal na¬ vodila za njeno nadaljnje delo. ne ali bodoče nemške državljanske voj¬ ske med vzhodom in zahodom Nemčije, ali pa klice nove vojne, ki bi imela naj¬ prej nemško ozemlje za svoje bojišče. uredila tako, da bi se pospešil odhod sovjetske vojske iz Dunaja in iz Avstri¬ je. Po pogodbi z Avstrijo bi morala na¬ mreč sovjetska vojska tudi še oditi iz Madžarske in Romunije. Tito da je pri¬ stal na to, da naj Trst s cono B pripade Italiji, za Jugoslavijo pa je terjal samo nekaj mejnih korektur in: odstop dela slovenskega področja iz cone A, (to je ozemlje, ki se nahaja tik za Trstom pro¬ ti vzhodni strani mesta). Zavezniški ambasadorji so pri Titu dobili vtis, da se zaveda, kaj pomeni sovjetski pritisk v Avstriji in da si želi čim tesnejše so¬ delovanje z Italijo, ki bi se naj razteg¬ nilo tudi na skupno obrambo. Kakor Italija pa sta tudi Grčija in Turčija čla¬ nici Atlantske obrambne zveze in za¬ veznikom se mudi, da bi zayarova!i prometne zveze s Turčijo in Grčijo iz Italije in to ne samo po morju, ampak tudi skozi Jugoslavijo. Te prometne zve¬ ze pa je nemogoče organizirati, ako se ob Trstu ne ustvari znosnejše razmerje med Italijo in Jugoslavijo. Med tem, ko si razlaga Sulzberger Titove nazore tako, da ne bi bilo več posebnih težav, pa so sedaj v Rimu od¬ pornejši proti ameriškemu pritisku. Ko so bili zavezniški ambasadorji pri dr¬ žavnem podtajniku v italijanskem zuna-. njem ministrstvu Tavianiju, jim je ta povdarjal, da terja Italija zase vse tr¬ žaško področje s conami A in B, in si¬ cer takoj kakor so to zavezniki obljubili 1. 1948. Titovi predlogi pa da so taki, da Italija ne bi mogla računati na od¬ stop cele cone B, ampak bi morala od¬ stopiti še nekaj slovenskih krajev v co¬ ni A tik ob mestni meji Trsta. Italijan¬ ska vlada bi s kakimi takimi koncesi¬ jami izzvala veliko nerazpoloženje v Italiji, najbolj bi pa to izrabljali ita¬ lijanski komunisti — kominformovci, ki da bi napihnili koncesije, ki bi bile po¬ deljene Titu. Taviani je tudi tožil, da italijanska vlada ne razume, zakaj pre¬ jema Tito toliko ameriškega orožja, med tem, ko ga prejema Italija razmeroma mnogo manj, dasi je prava članica At¬ lantske obrambne zveze, med tem, ko se Tito še ni formalno priključil nobeni vojaški skupini. POSEBNA VLOGA BRAZILIJE Ko je bil ameriški državni tajnik Acheson v juliju na Dunaju, je odtam naravnost odpotoval v Rio de Janeiro. Za njim je tja kmalu potoval avstrijski zunanji minister Gruber, med tem, ko je bil še poprej v Združenih državah avstrijski kancler Figi. Plod vseh teh obiskov je bil ta, da je bilo sedaj objav¬ ljeno, da bo na jesenskem zasedanju Združenih narodov v New Yorku Brazi¬ lija tista, ki bo obtožila sovjete na glav¬ ni skupščini, da oni sabotirajo pogodbo za Avstrijo in da naj zato glavna skup¬ ščina ZN ugotovi to sovjetsko zaviranje pogodbe z Avstrijo in sovjete za to njih ravnanje obsodi. Toda predno bo prišla do zasedanja v New Yorku (v oktobru), bodo sku¬ šali pohiteti, da bi uredili vprašanje U C0NFE8ENCIA DE G08ERNAD0RES SE IttAUGURARA El 3 DE SET1EMBRE Por iniciativa del presidente de la Nacion, el proximo miercoles se inieiara una nueva Conferencia de Gobernadores de Provincias y Territorios que, como los anteriores, sera presidida por el general JUAN PERON. La reunidn inaugu- ral se llevara a cabo en horas de la manana, en el Salon Blanco de la Presiden- cia de la Nacion, y en su transcurso se consideraran diversos asuntos de gobier- no y administracion. El ministro del Interior, senor Angel G. Borlenghi, ha cursado ya las corres- pondientes comunicaciones a los mandatarios de provincias, invitdndolos a asis- tir a la asamblea que se prolongara desde la feeha indicada hasta las fines de la mišma semana. SESTANEK PREDSEDNIKA REPUBLIKE Z GUVERNERJI Na željo predsednika republike generala PERONA bo pod njegovim pred¬ sedstvom konferenca, ki jo bo imel v vladni palači 3. septembra t. 1. z guver¬ nerji vseh provinc in nacionalnih teritorijev. Na konferenci bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z delom zvezne vlade in vlad posameznih provinc. Notranji minister Sr. Angel Borlenghi je vsem guvernerjem že razposlal va¬ bila, da se udeleže sestanka dne 3. septembra. Konferenca predsednika generala Perona z guvernerji bo trajala od 3. sept. do konca prihodnjega tedna. KONGRES RUSKIH KOMUNISTOV Stalin je sovjetsko komunistično stranko sklical na kongres, ki se bo za¬ čel dne 5. oktobra v Moskvi. Trinajst let ni bilo nobenega kongresa, dasi so pravila določala, da bi naj bil kongres vsaka tri leta. Sklical je sedaj kongres tako, da je s tem izzval čim več prese¬ nečenja in v zvezi s tem tudi celo vrsto ugibanj, kaj vse se bo tam sklenilo. Iz oklica se najprej razbere to, da se bo stranka sovjetskih komunistov pre¬ imenovala. Dosedaj se je stranka ime¬ novala Vsezvezna komunistična partija (boljševikov), kar je prešlo v zgodovino s proslulimi kraticami VKP (b) in so v Sloveniji naši komunisti najprej pohi¬ teli s tem, da so kot prvo svojo knjigo vrgli na trg “Zgodovino VKP (b),” a Kocbek je v eni izmed svojih partizan¬ skih pesmi celo ustvaril nov “slovenski” glagol, ko je označil delo svojih kom. tovarišev, da “vekapebejajo.” To ime bodo sedaj zavrgli in se bo partija za vso- Rusijo imenovala poslej “Ruska ko¬ munistična partija.” Odpravili bodo tu¬ di politbiro in centralni komite partije in na čelo stranke bo stopil “prezidij”, kakor ga poznajo druge politične stran¬ ke. Prav tako bodo na kongresu razprav¬ ljali tudi o novi petletki, za katero je izdelal program politbiro, ki se bo sedaj zamenjal s prezidijem. Reorganizacija stranke se razlaga ta¬ ko, da se bo v njej Stalinova moč le še povečala. Postal bo poslej pravi dikta¬ tor partije in države, vendar bi partijo ob sebi podredil vodstvu Malenkovu, ki bi s to nalogo postal Stalinov naslednik v partiji. Stalin je sedaj 76 let star, med tem, ko jih ima Malenkov 50. S tem bi se končala notranja borba v partiji za Stalinovo nasledstvo in sicer v prid Malenkovu, ki je partijec že od svoje mladosti in si ga je Stalin pridružil v tajništvo partije že pred 30 leti. Glavno težišče kongresa pa bi naj slonelo na objavi načrta za novo petlet¬ ko. Dopisniki ameriških listov že objav¬ ljajo kritične preglede o tem načrtu in pravijo, da se lahko razbere, da bo z izvedbo tega načrta Rusija dosegla kon¬ cem leta 1955 tisto stopnjo proizvodnje, ki bo še vedno komaj ena tretjina tiste, kakor so jo dosegli v Združ. državah Amerike koncem leta 1951. Najporaznej- ša je števika za produkcijo petroleja, I premoga in električne industrije, kjer so podatki taki, ki dajo slutiti, da sovjeti tedaj še ne bodo dosegli niti 20% ame¬ riške proizvodnje. Velika neznanka pa je to, da sovjeti objavljajo te številke o proizvodnji samo za takozvani civilni sektor proizvodnje in potrošnje in da se ne da ugotoviti, kolikšni bodo odstotki produkcije, ki zajema vojno industrijo. Na tem področju pa da so sovjeti po¬ nekod dosegli številke, ki presegajo ameriško proizvodnjo, vendar so voja- ' ški krogi v USA mnenja, da sovjeti tu¬ di na tem področju, v 1. 1955. ne bodo dosegli 50% ameriške proizvodnje v voj¬ ni industriji. Trsta tako, da sovjeti na zasedanju ne bi mogli več dokazovati, kako je bila prekršena mirovna pogodba z Italijo, ki določa, kako se naj organizira svobod¬ no tržaško ozemlje: Sporazum med Ita¬ lijo in Jugoslavijo o Trstu bi naj sovje¬ tom izbil to orožje iz rok. Tako je pri¬ čakovati, da se bodo pogajanja sedaj razvijala precej hitro in da se bo kmalu videlo, ali je sedaj kaj več izgledov za direktni sporazum med Italijo m Jugo¬ slavijo s pomočjo posredništva zahod¬ nih zaveznikov. ZUNANJE POLITIČNI CILJI AM. REPUBLIKANCEV Foster Dulles, amer. strokovnjak za Daljni vzhod in eden od Eisenhowerje- vih zaupnikov, je imel v Denverju važen zunanjepolitični govor, ki ga j e sicer podal kot svoje lastno mnenje o svetov¬ nih dogajanjih, odraža pa v resnici mnenje republikanske stranke. V govo- tu je poudarjal, da “je vojna z ZSSR neizbežna, če bo Kremelj z živčno vojno kar naprej žel uspehe.” Po njegovem mnenju bo ZSSR v tremutku, ko se bo čutila nadmočno, udarila ter se zato USA nahaja v veliki nevarnosti in z njo ves svobodni svet. Med republikansko in demokratsko stranko so po njegovem mnenju tele razlike glede zun. politike: 1. Republikanci hočejo “uravnovešeno svetovno politiko”, s katero “naj posto¬ pajo kot z enakimi tudi z narodi Afri¬ ke, Bližnjega in! Dalnjega Vzhoda, med¬ tem ko demokrati gledajo na te narode kot “hrano za topove”. 2. Republikanci bodo prenehali s “politiko popuščanja” in bodo začeli ”s psihološko ofenzivo”, katero naj bi zbudili in razvili odpor za železno zaveso. Dulles je tudi izjavil, da je “Eisenhower edini mož, ki lahko reši Ameriko” in da “Amerika še nikdar v zgodovini ni imela tako malo prijatel¬ jev in videla tako malo dobre volje v svatu, kakor se to dogaja danes.” FRANCIJA: Države atlantskega pakta bodo v sedanjem tempu dosegle cilj, ki so si ga postavile v Lizboni za 1. 1952: 50 oboroženih divizij, izjavljajo poučeni vojaški krogi. HOLANDIJA: Holandijo je zajel pre¬ plah zaradi nekega članka v “New York Timesu”, da namreč NATO ne bo mogel braniti nizozemskih ravnin pred sovjet¬ skim napadom in da je zato to državo črtal iz svoje obrambne linije. Holand¬ ci zagovarjajo nasprotno tezo, da bi za¬ pustitev Nizozemske pomenila tudi ko¬ nec britanske otočne trdnjave. Strem 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 28. VIII. 1952 JUBILEJNO ZBOROVANJE ob 60 . letnici slov. kal. narodnega gibanja IZ TEDNA V TEDEN USA: Eisenhower je imel v soboto nov govor, v katerem je obtožil Truma¬ novo vlado, da “vodi USA naravnost na levo in tiraniji nasproti”, dalje da “ima malo zaupanja v ameriški narod, zaupa pa neizmerno sami sebi.” V drugem go¬ voru o ameriški zunanji politiki pa je med drugim izjavil: “USA mora hlad¬ nokrvno povedati ZSSR, da ne bo nikdar in niti v najmanjši meri priznala sovjet¬ skih pozicij v vzhodni Evropi in Aziji. USA tudi ne bo mirovala, dokler ne bo izginila zadnja senca komunizma iz teh dežel.” Nadaljeval je: “USA se danes nahaja v eni največjih nevarnosti v vsej svoji zgodovini. Sovjeti ne bodo ponovili usodne napake sovražnika, ki smo ga mi uničili v drugi svetovni voj¬ ni. Če in kadar bodo ugotovili, da ima¬ jo prednost, bodo začeli svetovno vojno. To se bo zgodilo takrat, ko bodo mislili, da imajo pod svojo železno kontrolo za¬ dosti vojaške, industrijske in človeške zaloge, da bi izpeljeli spopad do uspe¬ šnega konca. Po mojem mnenju tega trenutka še niso dosegli. To pomeni, da imamo mi še čas. Toda pomeni tudi, da moramo za slučaj sovjetske grožnje, najti takoj pripravljen odgovor. Tako i dolgo, dokler nevarnost lebdi nad našimi glavami, toliko časa moramo hiteti in dosegati naše cilje v industriji, polje¬ delstvu in sploh v vsej naši narodni go¬ spodarski politiki. Tiranija se hrani sa¬ mo iz novih pridobitev in zavojevanj — sicer propade. To dejstvo je gonilna si¬ la kremeljske politike. Nenehno uporab¬ ljati silo tu, propagando tam, vse pa s ciljem osvojitve sveta.” Zaključil je go¬ vor z izjavo, da imajo “komunisti v ZSSR ogromno zgoščeno silo v Kremlju, podrejeno enemu samiemu despotičnje- mu mogotcu.” — Ameriška vlada je na podlagi poročila, ld sta ga pripravila posebni senatni odbor za monopol in vladna agencija za državno varnost, ob¬ javila tožbo proti petim severoameri- škim petrolejskim družbam in šestim njihovim posredniškim družbam, ker da so prodajale petrolej, namenjen za za¬ hodne države na podlagi programa o po¬ moči po višjih cenah preko ameriške vlade, kakor pa privatnim potrošnikom. S to gospodarsko politiko da so te druž¬ be oškodovale ameriške davkoplačeval¬ ce za najmanj 67 milijonov dolarjev. Med prizadetimi družbami sta ameriški Standard Oil in Socony Vacuum Co., med tujimi pa angleški bivša Anglo- Iranian Oil Co., in Royal Dutch Shell. Direktorji teh družb obtožbe zavračajo, češ da je' znano, da so družbe med se¬ boj tekmovale v cenah, ne pa da bi se povezale v svetovni petrolejski trust, ki bi narekoval cene petroleju na svetov¬ nem trgu. ANGLIJA: Eden namerava v dneh od 17. do 23. septembra napraviti obisk'v Beogradu, od 24. do 28. septembra pa v Avstriji. V Jugoslavijo bo potoval i majhnim spremstvom iz Strassburga, kjer bo imel govor pred posvetovalno skupščino evropskega sveta, ki bo svoje drugo zasedanje pričela 15. septembra. — Anglija potrebuje 500.000 ton dodat¬ nega mesa, da bi lahko odpravili racioni- ranje prodaje mesnih izdelkov, je obja¬ vilo angl. gosp. ministrstvo. — Britan¬ ska delegacija levičarskih laboristov je odpotovala na povabilo kom. kitajske vlade v Peking preko Prage in Moskve. Vožnjo jim plačajo Kitajci. — Anglija je prvič v zgodovini priznala evropsko avtoriteto, ko je pred dnevi poslala svo¬ jega zastopnika v rangu veleposlanika v Luksemburg, kjer zaseda izvršni odbor evropske organizacije za skupno pro¬ izvodnjo in prodajo evropskega premo¬ ga in železa. — Britanska vlada je v škripcih glede uporabe vojaških oporišč na Japonskem, ker s Tokijem ni skleni¬ la tozadevne pogodbe, kakor jo je svoje- časno USA. Angležem sedaj ni več do¬ voljeno uporabljati drugih oporišč, kakor le ameriška, pa jih Amerikanci silijo tudi s svojih z izjavo, naj se sporazu¬ mejo z Japonci za nova oporišča. Japon¬ ska vlada o kaki novi pogodbi noče nič slišati. — Londonski “Daily Herald” je objavil poročilo, da bodo v kratkem v okviru RAF-a pričeli trenirati tudi nem¬ ške letalce, med njimi več bivših naci¬ stičnih zračnih junakov. Vojno ministr¬ stvo je poročilo, ki je povzročilo v An¬ gliji veliko začudenje, odločno zanikalo. ZAH. NEMČIJA: V Zahodnem Ilcr- linu se je v nedeljo končal 75. vsenem- ški katoliški kongres, ki se ga je ude¬ ležilo nad 100.000 Nemcev iz obeh Nem- čij. Na kongresu so govorili znani nem- Prvi kat. shod 1. 1892 v Ljubljani je dal smernice in trdno podlago tudi slov. kat. narodnemu gibanju, ki se je odra¬ žalo in razvijalo v politični organizaciji kat. Slovencev. In ta 60. letni jubilej borbe slovenske¬ ga naroda za svoje politične in narod¬ ne pravice so Slovenci v Argentini pro¬ slavili v nedeljo, 24. avgusta t. 1. v žup¬ nijski dvorani v Ciudadeli. Kljub izred¬ no slabemu vremenu se je te proslave u- deležilo zelo lepo število mož in fantov, žena in deklet. Ob pol deveti uri je bila za vse ude¬ ležence zborovanja sv. maša. Opravil jo je g. župnik Anton Orehar, ki je imel tudi lep cerkveni nagovor. Nauk sv. evangelija te nedelje je apliciral na kat. javnega delavca ter poudarjal, da Kristusov nauk sam nalaga vernikom dolžnost, da morajo nekaj svojih moči in sposobnosti posvetiti tudi javnemu delu. Oporo za naporno službo narodu pa javni delavec najde vedno v molitvi. Po končanem cerkvenem opravilu, med katerim je bilo ubrano ljudsko pet¬ je, se je začelo jubilejno zborovanje. Za to priliko je bil oder okusno okra¬ šen. Na steni je visela velika slika pok. dr. Korošca, na desni strani je bila ar¬ gentinska, na levi strani pa slovenska narodna zastava. Besedo je povzel g. Miloš Stare v imenu pripravljalnega odbora za to zbo¬ rovanje. Zahvalil se je vsem, ki so se kljub slabemu vremenu odzvali povabi¬ lu in v tako lepem številu prišli poča¬ stit spomin velikih slov, mož, ki so v zadnjih 60 letih oblikovali slov. polit, zgodovino, nesebično delali za narod, se zanj žrtvovali in mu gradili lepšo bo¬ dočnost. Nato je zborovalce naprosil naj izvolijo predsedstvo zborovanja. Na predlog g. Rudolfa Smersuja je bil z velikim odobravanjem izvoljen za predsednika starosta slov. javnih delav¬ cev g. ravnatelj Bogumil Remec, za pod¬ predsednike z enakim navdušenjem biv. slov. župani gg. Ivan Ašič, Ludvik Kržič, Valentin Markež in Ignacij Lavrič. Za tajnike pa gospodje Avgust Horvat, Maks Jesih, Janez Kralj, Pavle Rant. G. Remec se je za izkazano čast v imenu vseh prisrčno zahvalil. G. FRANC KREMŽAR je imel nato prvo predavanje o temi “Razvoj katoliško-narodnega gibanja« med Slovenci”. Vanj je zajel vsa važnej¬ ša dogajanja v slov. političnem življen¬ ju od Napoleonove “Ilirije”, preko Blei- weisovih “Novic”, ustanovitve Kat. na¬ rodne stranke, Slovenske ljudske stran-' ke, Vseslovenske ljudske stranke, Maj¬ niške deklaracije, razpada Avstro- ogrske, vstopa v Jugoslavijo, borbo Slovencev proti centralizmu in za avto¬ nomijo do Slovenske deklaracije 1. jan. 1933. ji Kot temeljit poznavalec ted. razmer in ted. vodilnih slov. mož je prikazal ški škofje, med njimi dr. Jaeger, nad¬ škof iz Paderborna, Wendel, muenhen- ski nadškof, koelnski kardinal Frinks in papeški nuncij za zahodno Evropo Muench. Več sto Nemcev iz vzhodne Nemčije je ob tej priliki zaprosilo za politično zaščito ameriške in britanske oblasti v Berlinu. — V Bonnu je umrl vodja nemške socialdemokratske stran¬ ke Kurt Schumacher, star 56 let. Pod Hitlerjem je bil vso vojno v koncentra¬ cijskem taborišču. V prvi svetovni vojni je izgubil roko, 1. 1948 pa so mu zaradi bolezni morali odrezati tudi nogo. Bil je eden najbojevitejših nasprotnikov Adenauerja, zahtevajoč, da zavezniki najprej združijo vso Nemčijo, nakar naj bi se šele nova država vezala s pogod¬ bami z zapadom. EGIPT: V Egiptu še vedno ni prišlo do popolne pomiritve ter so začeli na¬ stopati proti vladi zlasti veleposestniki, ki sabotirajo vladne načrte o razdelitvi veleposestev in izvedbi zemljiške ref or- 1 me, po kateri bodo dovoljena samo po¬ sestva do 200 arov. JAPONSKA: V Tokiju je umrl bivši japonski min. preds. Hiranuma, kot voj¬ ni zločinec obsojen na dosmrtno ječo, v starosti 85 let. Od japonskih vojnih zločincev jih je zavezniško sodišče obso¬ dilo 15 na dosmrtno ječo, 7 pa na smrt na vešalih. Hiranuma je bil eden naj¬ bolj zagrizenih japonskih nacionalistov. v delu za slov. narod velike slov. može kot Karla Kluna, Dr. Šušteršiča, Dr. Jan Ev. Kreka, dr. Lampeta, Povšeta, Žit¬ nika in dr. Korošca in jim izrekel za¬ služeno priznanje za ogromno delo, ki so ga opravili s polit, organizacijo za slov. narod na političnem, gospodarskem, so¬ cialnem in kulturnem področju. Prika¬ zal je tudi razvoj polit, programa kat. Slovencev, ki je bil izražen v zahtevi po Združeni Sloveniji. Najmočnejši povdarek je ta program v Avstriji dobil na zborovanju slov. in hrvatskih poslan¬ cev 1. 1912 v Ljubljani in nato leta 1917 v Majniški deklaraciji. Omenjal je raz¬ pad Avstrije in ustanovitev Narodnega sveta 29. okt. 1918 v Ljubljani in Narod nega sveta v Zagrebu, oba pod predsed¬ stvom dr. Korošca ter povdaril dejstvo, da je ta svet od 29. okt. 1918 do 1. dec. istega leta imel značaj lastne državno¬ sti. Potem, ko je v zgoščenih besedah ori¬ sal vso borbo Slovencev v Jugoslaviji proti centralizmu in za avtonomijo ter za ureditev notranjepolitičnih vprašanj na pravični osnovi za vse narode in propad vseh teh naporov dr. Korošca kot predsednika vlade leta 1928 in prve dni 1929 leta z diktaturo kralja Alek¬ sandra, in z vsemi njenimi posledicami, ki so povzročili Slovensko deklaracijo 1. jan. 1933, je zaključil svoje temeljito in globoko zamišljeno predavanje z ugoto¬ vitvijo, da je katoliško narodno gibanje na Slovenskem doseglo radi tega tako velike uspehe in zajelo večino slovenske¬ ga naroda, ker je narod videl, da se program tega gibanja sklada z njegovim delom. Zato je to gibanje zmagovalo ter slovenski narod reševalo. Skladnost pro¬ grama kat. nar. gibanja z delom, sklad¬ nost programa nosilcev tega gibanja tu¬ di z njihovimi zasebnim življenjem, to naj bo vzgled tudi vsej mladini pri nje¬ nem bodočem delu, da bo, ko bo prišel čas, vzela usodo naroda v svoje roke. Dolgotrajno odobravanje je pričalo, kako je govornik s svojimi izvajanji se¬ gel v globine srca vsem navzočim in jim tako temeljito opisal tako zelo bo¬ gato in zanimivo razdobje slov. kat. nar. gibanja. G. DR. IVAN AHČIN je bil naslednji predavatelj. Imel je re¬ ferat “Deset let boja za slovensko av¬ tonomijo”. Izčrpno in pregledno je obde¬ lal dobo od Slovenske deklaracije do Ko¬ roščeve smrti 1. 1940. Prikazal je moč¬ no, silno osebnost pok. voditelja Sloven¬ cev dr. Korošca in njegovo delo ter bor¬ be za slovenski narod v tem času. Pred zborovalci je razgrnil dobo Aleksandro¬ ve diktature, poudaril važnost in pomen Koroščeve Slovenske deklaracije iz le¬ ta 1933, njegovo internacijo, kakor pre¬ gnanstvo ostalih slov. polit, prvakov, padec diktatorskih režimov, nastop vla¬ de dr. Stojadinoviča — Dr. Korošca — dr. Spahe, Koroščevo delo in uspehe v tej vladi za Slovenijo in za pomnjenje razmer v državi, delo, ki je po Stojadi- novičevemi padcu privedlo leta 1939 do sporazuma s Hrvati. Dr. Korošca je prikazal kot nespor¬ nega voditelja naroda, “ki se je skoraj pol stoletja boril, da bi slov. narodu priboril položaj svobodnega in suvere¬ nega naroda. Upal je, da bo plamen ro- Kot prva stopnja enotnosti bodoče Evropske armade (EA) bodo vojne šole, katerih ustanovitev predvidevajo v bliž¬ nji bodočnosti, odprte vsem pripadnikom vojnih bil posameznih evropskih držav, članic Evropske zveze. Od generalov navzdol do poslednjega prostaka bodo mogli vsi zainteresirani obiskovati te šole, kjer bo vsem podan enoten sistem bodočega vodenja armade ter še bolj e- noten sistem evropskega vojevanja. Razširitev teh šol bo tudi zajela do sedaj še iz izvenevropskega koncepta stoječe pcedine drž. vojne akademije, v kolikor niso te namenjene izključno izgradnji domačih varnostnih čet. Poleg narodnih značk bodo vsi oddel¬ ki poedinih drž. edinic, priključenih EA, nosili značke EA; vojaki bodo prisegali svoji državi kot doslej, ob vstopu v EA pa bodo morali podati slovesno izjavo o zavestni pripadnosti evropski skupnosti. V okviru EA bodo obdržali pojme “ba¬ taljon” ter “polk”, namesto “divizija” doljubne ljubezni, ki ga je vžgal, mogel še najviše plamteti v objemu z južnimi brati. Pa je dovolj časa živel, da je spoz¬ nal in doživel vso trnjevo pot malega naroda do svobode, pravice in enako¬ pravnosti — tudi med bratskimi narodi. Hoteč obvarovati svoj narod pogina, je vse življenje gradil jezove proti sovraž¬ nemu severu. Dr. Korošec je bil prepri¬ čan, da je Jugoslavija tvorba, v kateri je možno, da se slovenski narod ohrani in svobodno razvije. Le notranja uredi¬ tev mora biti taka, kakor jo je jasno nakazal v slovenski deklaraciji. Dr. Antonu Korošcu pripada ne¬ smrtna stran v knjigi slovenske zgodo¬ vine.” Svoja izčrpna izvajanja je pa zaklju¬ čil z besedami: “Pa tudi kar tiče slov. naroda, ni vzroka, da bi dvomili o nje¬ govi bodočnosti. Kajti narod, ki je rodil take može, kot je bil dr. Korošec in ob njem bojeval tolikšne boje za svobodo in neodvisnost, tak narod bo zdrobil tu¬ di sedanje verige. Nikomur ne bo hlapec. Njegova bodočnost bo v svobodi!” Z navdušenim odobravanjem so se vsi ' navzoči oddolžili predavatelju g. dr. Ahčinu za njegova tehtna- izvajanja in se z globoko pieteto poklonili svojemu nesmrtnemu voditelju dr. Korošcu. Po dr. Ahčinovem predavanju so zbo¬ rovalci z dolgotrajnim ploskanjem odo¬ brili pozdravni pismi predsedniku SLS in NO za Slovenijo g. dr. Mihi Kreku in prevzv. škofu g. dr. Gregoriju Rož¬ manu. V pozdravnem pismu g. dr. Kreku se zborovalci spominjajo njegovega po¬ žrtvovalnega in vztrajnega dela v zad¬ njih tridesetih letih in občudujejo nje¬ gove napore, zlasti v zadnjem desetlet¬ ju, ko mu je poverjena naloga, da kot predsednik SLS in NO za Slovenijo skrbi, da si bo slov. narod ohranil svoj obstoj in dosegel pravo svobodo. Na¬ prošajo ga, da pri tem delu vstraja tu¬ di v bodoče. Prevzvišenemu škofu g. dr. Rožmanu pa s pozdravi in izrazi vdanosti nagla- šajo, da občudujejo njegovo modrost m njegovo predanost slov. narodu in nje-_ govo prizadevanje, da kot cerkveni knez žrtvuje vse, da bi verni slov. narod ob¬ stal ter 1 v svobodi in družabnem redu krščanske pravičnosti živel po naukih kat. Cerkve. Zadnji govornik je bil G. MILOŠ STARE V svojem izredno preglednem in te¬ meljitem predavanju je opisal težko do¬ bo slovenske politične zgodovine od Dr. Koroščeve smrti pa vse do najnovejših dni. Naglašal je, da lahko rečemo, da se je 14. dec. 1940 končala junaška doba, doba bojev in zmag SLS od zloma Av¬ strije dalje. Dr. Korošec je umrl telesno. In če pri kom. lahko rečemo pri njem, da so ostala živa njegova dela in živ je ostal v slov. narodu njegov veliki duh, ki ga tudi čas ne bo mogel uničiti. Po Koroščevi smrti je bil izvoljen za predsednika stranke dr. Franc Kulovec. Govornik je l,epo opisal njegovo osebnost in tragiko, da je ravno on, ki si je to¬ liko prizadeval, da bi odvrnil po 27. pa je vpeljan izraz “bojna skupina”. Pehotna bojna skupina, po številu 15.000 mož, je sestavljena iz 3 polkov, od katerih je vsak razdeljen v tri pehotne bataljone, enega tankovskega, enega motoriziranega pionirskega ter še poseb¬ no izvidniško - telegrafsko četo. Tankovska bojna skupina obsega šti¬ ri tankovske in štiri pehotne bataljone ter izvidniško - telegrafski bataljon. Artilerijska bojna skupina, 14.000 mož, je sestavljena iz 5 bataljonov. Prirejena je kot celota tako pehotni kakor tankov¬ ski bojni skupini. Z istim namenom — spremljati delavnost pehotne in artile¬ rijske bojne skupine je predvidena usta¬ novitev tankovske spremljevalne bojne skupine v jakosti 14.700 mož. Letalska bojna skupina obsega 3 jate lovskih bombnikov (75 skupaj), 3 jate lovcev (36 aparatov) in 3 jate lahkih bombnikov (48 skupaj), prideljen pa ji I je še poseben tehnični oddelek. ARGENTINA Predsednik general Peron je kot predsednik Fundacion Eva Peron iz¬ dal nove odredbe za še uspešnejše de¬ lovanje te socialne ustanove. Poleg glavnega tajništva in blagajne je ustanovil v Fundacion Eva Peron od¬ delke za zdravniško-socialno pomoč, za vzgojo, gradbe in preskrbo. Od¬ delke vodijo posamezni člani sveta Fundacion Eva Peron. Dla del Remmciamento — Dan od¬ povedi je bil v Argentini 22. avgust, t. j. obletnica veličastnega zborova¬ nja delovnih slojev na Plaza Repu- blica v Buenos Airesu, ko so ti sloji pok. Evo Peron proglasili za kandi¬ datinjo za podpredsednico republike, ona pa te izvolitve ni sprejela, ker je po njeni lastni izjavi raje ostala v prvih bojnih vrstah med delovnim ljudstvom. Predsednik general Peron je imel pred dnevi daljši sestanek s tajniki posameznih gremijev. Govoril jjm je o vseh tekočih zadevah posameznih gremijev. Pogreb generala Arturja Bertollo je bil prejšnji petek z vsemi vojaš¬ kimi častmi. Pok. šefa Zvezne poli¬ cije je prišel kropit tudi predsednik general Peron, ki se je udeležil tudi pogreba. Generala Bertolla so poko¬ pali v Moronu. Pogreba so se ude¬ ležili poleg predsednika republike in članov vlade ter generalitete še šte¬ vilne visoke državne osebnosti. Trgovinska pogajanja med Argen¬ tino in Anglijo so zašla na mrtvo, točko. Tako je bilo objavljeno po zadnjem sestanku ministra za zun. trgovino dr. Cafiera z zun. min. dr. Remorinom. Do zastoja je prišlo ra¬ di tega, ker Anglija noče pristati na zahteve argentinske vlade, da bi ji meso plačevala po cenah, ki so sedaj za meso na mednarodnem trgu, ker mora tudi Argentina plačevati po ta¬ kih cenah petrolej, ki ga dobiva iz Anglije. Angleži pa na drugi strani tudi predlagajo, da bi Argentini me¬ so plačevali delno s petrolejem, del¬ no pa z drugimi nebistvenimi ind. iz¬ delki. Angleški predlogi so po časo¬ pisnih poročil za Argentino nespre¬ jemljivi in bo radi tega Argentina v slučaju, če bodo Angleži še nada¬ lje vstrajali pri takih svojih zahte¬ vah raje poiskala drug trg za svoje meso. — Kljub temu je pa Argentina obljubila Angliji, da ji bo v kratkem še dobavila 4.000 ton mesa. To meso so v pristanišču že začeli nakladati na ladje. Argentina je Braziliji prodala 1000 ton svinjske masti. Med argentinsko in čilsko vlado so razgovori, da bi Čile dobavljal Ar¬ gentini jeklo, v zameno bi pa dobil iz Arg-entine olje. Razgovori pote¬ kajo ugodno. V Zarate je kmečko prebivalstvo zajel preplah, ker se je v tam. krajih pojavila neka zver, ki ponoči trga govedo in pse. Orožniki so organi¬ zirali hajko, pa zveri še niso ubili. Sodijo, da se je v kraj priklatila ka¬ ka večja puma ali pa krdelo divjih psov. Prov. Catamarca je 25. avg. praz¬ novala 131 obletnico svoje avtonomi¬ je — mesto San Luis v prov. San Luis pa 358 obletnico svoje ustano¬ vitve. ŽIVAHNEJŠI BOJI NA KOREJI Mirovna pogajanja na Koreji so še nadalje v zastoju. Na nekaterih kratkih sestankih, ki sta jih delegaciji imeli pre¬ tekli teden, se vprašanje premirja ni moglo razčistiti. Nobena od obeh dele¬ gacij ni napovedala, kdaj se ponovno na¬ merava sestati z drugo. Nasprotno pa so se boji vzdolž cele fronte razvili v večje napade in protinapade ter so zla¬ sti komunisti imeli težke izgube pri na¬ padih na strateško važen grič “Bun¬ ker”, dobrih 8 km vzhodno od Panmun- jona. Ameriške veletrdnjave so izvedle več silovitih bombnih napadov na kom. skladišča in koncentracije čet, v pone¬ deljek pa bombardirale tudi veliko skla¬ dišče orožja v severni Koreji, samo dva kilometra južno od mandžurske meje. Dejstvo, da so komunisti pričeli gra¬ diti na mestu, kjer je bil sedaj prostor za mirovno konferenco v Pan Mun Jonu, poslopje iz opeke (doslej je bila konfe¬ renčna hiša lesena), kaže na to, da na¬ meravajo pogajanja potegovati še da¬ leč v zimo ali celo do prihodnje pomla¬ di. Materijal in delavce so pripeljali iz Kitajske. (Nadaljevanje na 3. strani) VOJNE SOLE EVROPSKE ARMADE Buenos Aires, 28. VIII. 1952 Stran 8. SVOBODNA SLOVENIJA Dimice tz mmmktmmsmgssz. . t čsgsaaa■ Ivan Zorec umrl. Po dolgotrajni bolez¬ ni je nedavno umrl v Ljubljani slov. pi¬ satelj Ivan Zorec. Pok. Zorec se je rodil 1. 1880 v Malem Gabru na Dolenjskem. Pisateljevati je začel že kot gimnazijec. Po poklicu je bil železniški uradnik. Sluz- ba ga je zanesla tudi v Trst in je bil tam nekaj časa tudi vodja tam. slovenskega gledališča. Kot železniški uradnik je po¬ magal sestavljati tudi slov. železniško terminologijo. S pravim pisateljskim u- dejstvovanjein je začel po I. svetovni voj¬ ni ter je začel objavljati novele iz voj¬ nega, meščanskega in kmečkega življen¬ ja. Njegova glavna dela so: “Pomenki”, “Zeleni kader”, “Zmote in konec gospo¬ dične Pavle”, “Domačija ob Temenici”, “Beli menihi”, “Stiski tlačan”, in “Stiski svobodnjak”. Zapustil pa je še več dalj¬ ših konceptov. Vsa dela pok. Zorca od¬ likuje zelo lep jezik in ga doma tisk o- menja kot klasika čistega in klenega slovenskega izraza. Umrli so. V Ljubljani: Ing. Stanko Hladnik, prof. Tehnične srednje šole in inšpektor Odbora za strokovno šolstvo, Zofija Šubic, roj. Mlinar, Ludvik Januš, žel. upok., Ludvik Lindič, absolvent sla¬ vistike, Ana Steska, učit. v pok., Fride¬ rik Jamnik, Leopold Andree, prof. v p., dr. Blaž Reichman, Albert Šinigoj, upok., Poldka Vreže, roj. Kostanjee, učiteljica, Ana Urek, Drago Kvas, prof. Ivan lVIa- selj, gimnazijski direktor v p., in Ana Adamič na Gatini, Klotilda Černigoj, roj. Keber v Šmartnem pri Litiji, Elizabeta Kriška, roj. Marovt v Celju, Frančiška Pagon, učit. v Št. Vidu pri Grobelnem, Herman Omersa v Dupljah pri Kranju, Franc Zalokar, uslužb. “Gradis-a IMM”, utonil v Zenici, Marija Gorišek, pos. na Teharjih, Francka Kovačič, roj. Zalar v Borovnici, Valentina Plut, roj. Šumi v Kranju, Anton Trunkelj, preds. kraj. 'ljud. odbora na Krki, Frančiška Klein- dinst, roj. Flerin, vdova po orožniškem postajevodji v Novem mestu, Franc Nartnik, uslužb. podjetja “Gradis IMM” v Rožni dolini, Avgusta Šoti v Celju, Andrej Kaiser v št. Vidu in Bruno Bizo¬ vičar iz Dola pri Ljubljani, (utonil v Savi.) ; Dr. Fran Zmtter, redni profesor za občo zgodovino novega veka na filozof¬ ski fakulteti v Ljubljani, je bil nedavno izvoljen za rektorja ljubljanske univer¬ ze za prihodnji dve študijski leti. Po le¬ tu 1945 je dr. Zwitter deloval kot član in pozneje kot tajnik v Institutu za pro¬ učevanje mednarodnih vprašanj v zunan¬ jem ministrstvu. V tem času je napisal 2 brošuri o Slovenski Koroški. Kot izve¬ denec je bil z raznimi delegacijami v Pa¬ rizu, Londonu, New Yorku in Moskvi. Leta 1948 se je vrnil v Ljubljano in se posvetil univerzitetni karieri. Napisal je razpravo o Julijski krajini po II. svetov¬ ni vojni ter “Narodnost in politika pri Slovencih”. Je tudi predsednik Zgodo¬ vinskega društva za Slovenijo. Ostale vseučiliške oblasti so pa se¬ stavljene takole: Na prirodoslovno matematični fakul¬ teti je za dekana izvoljen dr. Ivan Rako¬ vec. Novi dekan pravne fakultete je dr. Maks šnuderl, prodekan pa dr. Alojzi Finžgar. Na ekonomski fakulteti je bil za dekana izvoljen dr. Alojz Vadnal, na filozofski fakulteti pa dr. Alma Sodni¬ kova. Na tehniški visoki šoli je bil za rek¬ torja izvoljen dr. inž. Anton Kuhelj. Na fakulteti za arhitekturo je za dekana izvoljen inž. a rh. Marjan Mušič, na fa¬ kulteti za gradbeništvo in geodezijo iz¬ redni profesor inž. Emil Kovačič, na fa¬ kulteti za kemijo dr. inž. Ladislav Gu¬ zelj, r,a fakulteti za rudarstvo in meta¬ lurgijo prof. inž. Viktor Fettich, na fa¬ kulteti za strojništvo inž. Albert Stru¬ na, in na oddelku za splošne predmete dr. inž. Lujo šuklje. Zvezni zavod za statistiko ih evidenco je izdelal načrt, po katerem bo meseca rirarca prihodnjega leta nov popis prebi¬ valstva. Zadnje ljudsko štetje v Jugo¬ slaviji je bilo leta 1948. Ljubljanska vlada je odpravila ured¬ bo o obvezni sečnji in oddaji lesa iz ne¬ državnih gozdov. Naložene kazni pred objavo te uredbe bodo pa seveda izterja¬ li. Slovenija ima zopet kopico “novih he¬ rojev”. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je izdai ukaz, s katerim so odlikovani “za brezprimerni heroizem v boju proti ljudskim sovražnikom in dokazano ju¬ naštvo ter zasluge med narodnoosvobo¬ dilno borbo od 1941 do 1945 z Redom narodnega heroja” naslednji krvniki slovenskega naroda: Franc F. Bukovec, Jože E. Borštnar, podpredsednik glavne¬ ga odbora Zveze borcev narodnoosvobo¬ dilne vojne LR Slovenije, Anton A. Dež¬ man, podpolkovnik, Rezka T. Dragar, Franc F. Hočevar, polkovnik, Dušan D. Kveder, generalni podpolkovnik, Boris F. Kidrič, predsednik Gospodarskega sve¬ ta vlade FLRJ, Franc Leskošek, mini- ster-predsednik Sveta za industrijo LR Slovenije, Ivan Maček, podpredsednik vlade in predsednik Gospodarskega sve¬ ta LR Slovenije, Franc Stadler, podpol¬ kovnik, Ivan M. Škvarča in Peter F. Stante, generalni major. Komunisti zopet reorganizirajo svojo upravo. Vzvezi z reorganizacijo v zve¬ znih in republiških organih sedanje ko¬ munistične uprave je Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije izdal dva ukaza. S prvim ukazom se odpravijo kot samo¬ stojni republiški organi državne uprave za vodstvo gospodarstva: Glavna direkcija kovinske industrije, Glavna direkcija kemične industrije, Glavna direkcija lesne industrije, Glav¬ na direkcija tekstilne industrije, Glavna direkcija Usnjarske industrije, Glavna direkcija prehranbene industrije, Glavna direkcija elektrogospodarstva, Glavna di¬ rekcija premoga, Glavna direkcija me¬ talurgije, Glavna direkcija za strojegrad¬ njo, Glavna uprava za lokalno industri¬ jo in obrt, Glavna direkcija gradbenih podjetij, Glavna direkcija industrije grad¬ benega materiala, Glavna uprava za ko¬ munalne zadeve, Glavna uprava za pro¬ met, Glavna uprava za vodno gospodar¬ stvo, Glavna uprava za plan. Pravice in dolžnosti odpravljenih Glav¬ nih direkcij in Glavnih uprav, ki se tiče¬ jo splošnega vodstva in nadzorstva iz pristojnosti državne uprave, preidejo na. Gospodarski svet vlade LR Slovenije. Po drugem ukazu pa se razrešijo dol¬ žnosti direktorja Glavne direkcije oziro¬ ma Glavne uprave: Lojze Vidmajer, direktor Glavne direk¬ cije kovinske industrije, inž Roman Mo¬ dic, direktor Glavne direkcije kemične industrije, inž. Karel Budihna, direk¬ tor Glavne direkcije lesne industrije, Anton Bole, direktor Glavne direkcije tekstilne industrije, Ivan Novak, direk¬ tor Glavne direkcije usnjarske industri¬ je Vencel Perko, direktor Glavne direk¬ cije prehranbene industrije, inž. Miloš Brelih, direktor Glavne direkcije elek¬ trogospodarstva, inž. Stanko Zabovnik, direktor Glavne direkcije premoga, inž. Viktor Kotnik, direktor Glavne direkci¬ je metalurgije, inž. Stojan Perhavc, di¬ rektor Glavne direkcije za strojegrad¬ njo inž. Gašper Muha, direktor Glavne direkcije gradbenih podjetij, Martin Go¬ sak, direktor Glavne direkcije gradbe¬ nega materiala, Viktor Stopar, direktor Glavne uprave za lokalno industrijo in obrt, Matija Maležič, direktor Glavne u- prave za komunalne zadeve, Anton Šuš¬ teršič, direktor Glavne uprave za pro¬ met, inž. Lojze Kerin, direktor Glavne uprave za vodno gospodarstvo, Janko Smole, direktor Glavne uprave za plan. V Starem trgu pri Kočevju je na drž. posestvu zaposlenih 76 delavcev, ld ima¬ jo že od 1946 dalje tudi svoje menzo. Pri kosilu in večerji se pa morajo de¬ lavci pravilno razvrstiti, da pridejo na vrsto, ker ima menza že od 1946 leta dalje za vse delavce na razpolago samo 13 vilic in 3 nože. Pa še ta jedilni pribor je tako umazan in že zarjavel, “da se človek pri jedi teško odloči, ali bi jih pri¬ nesel do ust ali ne”, kakor ugotavlja kri¬ tik razmer v tej menzi v ljb. listih. Tam tudi beremo, da bi za pomožno skladišče pri kuhinji omenjene menze lahko rekli, “da je to sušilnica črev, kokošjega perja in skladišče razne ropotije. Na polici, kjer je kruh, ne manjka starih kosti in umazanih loncev, kar je kar pripavno za leglo mrčesa. Na omari, ki nadomešča kuhinjsko) kredenco, je najti vse mogoče predmete, ki semkaj ne spadajo, med drugim tudi čehala za konje, razbito steklo itd.” Tudi hrana v menzi je slaba in so n. pr. v marcu delavci za večerjo cel mesec otepavali krompir. —■ Tako mora živeti delavstvo na kom. drž. posestvih, med tem, ko so se njihovi sodrugi in to¬ variši prelevili v rdeče buržuje, se voza¬ rijo z najnovejšimi modeli ameriški avtomobilov po deželi in se kopljejo v bogastvu in razkošju. Vinko Vodopivec umrl. V vipavski bol¬ nišnici je 29. julija umrl' dolgoletni žup¬ nik v Krombergu in priznani slovenski ljudski skladatelj Vinko Vodopivec. Na¬ slednjega dne so njegove posmrtne o- stanke prepeljali v Kromberg ter so jih položili na mrtvaški oder v župnišču. Pogreb priljubljenega dušnega pastirja in ljudskega skladatelja je bil 31. julija 1.1. Krsto z njegovimi posmrtnimi ostan¬ ki so dopoldne prenesli v cerkev, kjer je bila do 5. ure popoldne. Ob prenosu krste v cerkev so mu cerkveni pevci za¬ peli žalostinko, katero si je sam spisal in tudi uglasbil pred dobrim letom. Sv. maši v cerkvi za pok. Vodopivca je pri¬ sostvovalo izredno veliko ljudi, tako, da je bila cerkev nabito polna. Navzočih je bilo tudi kakih 30 duhovnikov. Popol¬ dne ob 5. uri je imel najprej v cerkvi žalni govor g. Filipič. Pred cerkvijo so združeni pevski zbori zapeli svojemu skrbnemu župniku v slovo ginljivo žalo¬ stinko, godbe pa so zaugrale “Blagor mu, ki se spočije”. Pred odprtim grobom se ja od pok. Vodopivca poslovil ravnatelj, šempeterske gimnazije prof. Kretič, za njim pa predstavnik “Društva skladatel¬ jev Slovenije” ter domačin v imenu kromberške fare. Iz obilice njegovih skladb omenjamo samo Orlovsko himno in žabe. Apdst. administrator za Goriško v Slo¬ veniji Msgr. dr. Toroš je imenoval za solkanskega nadžupnika g. Andreja Simčiča, dosed. župnika pri Sv. Križu na Vipavskem. V Gorici so ob veliki udeležbi Sloven¬ cev položili k večnemu počitku Poldeta Doljaka, ki se je smrtno ponesrečil pri avtomob. vožnji v Italiji. V Gročani je umrl Franc Racman, v Mavhinjah je pre¬ minul Albin Semolič, v Gorici so pa po¬ kopali zavedno slov. mater Ano Bau- meier, roj. čus. V Kropi so 29. junija t. j. odprli ko¬ vaški muzej. Ob tej priliki je Franjo Baš napisal v ljb. tisku članek, v kate¬ rem med drugim pravi, da bo “prosvet¬ na dejavnost kovaškega muzeja v do¬ gnanosti razstav, globini preiskavanj in popolnosti ohranjevalnih prijemov odvi¬ sna od delavnosti domačinov, Tehnične¬ ga muzeja Slovenije in Zavoda za spo¬ meniško varstvo LRS”. V Savinjski dolini nameravajo moder¬ nizirati hmeljarstvo. Ker slovenski go¬ zdovi letno ne morejo več dobavljati zadostnega števila hmeljevk, bodo hmeljske nasade modernizirali z žični¬ mi napeljavami. V ta namen so v ino¬ zemstvu že naročili 220 ton pocinkane žice. V Murski Soboti so člani OF imeli nedavno sestanek, na katerem so se po¬ samezni govorniki pritoževali nad po- mankljivo politično vzgojo svojih čla¬ nov. Napadali so radi tega vodstvo tam. krajevne organizacije ter ji očitali ne- dalavnost ter da se radi tega dogaja, da ljudje nasedajo vsem mogočim go¬ voricam od zunaj. V Pulju so ob sedmi obletnici, odkar so titovei dobili to mesto, izvolili za častnega meščana kom. zun. ministra Edvarda Kardelja, razen njega pa še predsednika hrvatske kom. vlade dr. Vladimirja Bakariča in “narodnega he¬ roja” podpolkovnika Pajo Širolo. Trnjeva pet USeneških Slovencev Nedavno smo poročali o tožbi, ki jo je vložil župnik Angelo Kračina iz Št. Le¬ narta ob Nadiži proti it. listoma “Co- rriere della Sera” in “Messagero Vene- to” radi očitkov, da je “jugoslovanski komunistični župnik in protiitalijanski e- lement”, ki se “besno zaganja v narodni čut prebivalstva”. Potek razprave, ki je bila najprej na¬ povedana za 14. marec, nato pa prelože¬ na na 18. jun., je potekaal tako, da je bi¬ lo kazno, da sedi na zatožni klopi to- žitelj — župnik Kračina, ne pa njegovi obrekovalci. Dop. lista “Corriere della, Sera” je na razpravi izpovedal, da je bil poslan v Nadiško dolino v zvezi z govoricami, da nekateri duhovniki tam “žalijo čut ita- lijanstva” pri ljudstvu onih krajev, ker da “zahtevajo” pridiganje v slovenšči¬ ni, in da v slovenščini tudi sami pridiga¬ jo, namesto v italijanščini. Po posvetu s krajevnim prefektom je dopisnik omen¬ jenega it. lista v dveh člankih nato su¬ rovo napadel slovensko duhovščino. Podobno izjavo je podal; tudi dopisnik lista “Messagero Veneto”, ki je še nagla¬ sil, da so kraji okrog Čedada “izpostav¬ ljena predstraža italijanstva proti Slo¬ vanom. Na to pripombo it. časnikarja je predsednik sodišča dr. Bina jezno še do¬ dal, da, “čast predstraže italijanstva pro¬ ti Slovanom zahteva za Dalmatince”. Predsednik sodišča je nato župniku Kra- čini zastavil vprašanje: “Ali je res, da ste silili ljudi moliti v slovenščini in ste jim branili moliti v italijanščini?” župnik Kračina je mimo in jasno od¬ govoril: “V cerkvi uporabljam dvoje¬ zičnost, italijanščino in slovenščino. Samo enkrat v dvanajstih letih so tri deklice — kakor naučene — na ves glas odgovorile v it. na molitev ‘Zdrava Ma¬ rija’, katero sem pričel v domači sloven¬ ščini. Posvaril sem jih naj ne motijo na¬ menoma pobožnosti.” Na vprašanje, če je res, da je delil slo¬ venske katekizme, da je povabil pridi¬ garja — jezuita iz Ljubljane in v kate¬ rem jeziku je ta govoril, mu je Kračina odvrnil, da je katekizme odobril videm¬ ski nadškof, pisani so pa v domači slo¬ venščini, slovenskega pridigarja je pova¬ bil zato, ker so to delali tudi njegovi predniki, pridigal je pa v “goriškem je¬ ziku 1 ” t. j. v slovenščini. Predsednik mu je nato očital: “Dobro veste, da ljudstvo nadiških dolin ne ma¬ ra, da bi v pridigah uporabljali doma¬ če narečje! Ravno tako dobro veste, da ljudstvo uporablja domače narečje samo v svojih hišah! Dobro veste, da ljudstvo ne razume slovenščine!” Tako je potekala vsa razprava. Tako predsednik, kakor tudi odvetniki, za¬ govorniki toženih it. listov, so skuša¬ li dokazati, da slovensko narečje, ki ga govorijo ljudje v Beneški Sloveniji, ni¬ kakor ne pripada slovenskemu jeziku. Razprava se je končala tako, da so se sporazumeli toženi časnikarji s tožitel- jem, župnikom Kračino, da je ta tožbo umaknil, toženi pa so se obvezali, plača¬ ti vse stroške. ZBOROVANJE JUBILEJNO (Nadaljevanje z 2. strani) marcu 1941 vojno od Jugoslavije, padel j kot prva slov. žrtev v njej. V nadalnjih izvajanjih je prikazal de¬ lo stranke, ki je kljub vojnim razmeram in revoluciji vstrajno delovala naprej. Omenil je pripravo zakonodaje za po¬ vojno dobo, nastanek Slovenske legije, ilegalnega lista “Slobodna Slovenija” ter odkril mnogo dejstev, ki doslej sploh niso še bila znana. Delovni odbor stran¬ ke v domovini ni nikdar prenehal z de¬ lom. Nato je omenil smrt dr. Natlače¬ na, ki je bil najbolj delaven, najbolj požrtvovalen in v slov. množicah najbolj zakoreninjeni slov. ban. Ob koncu tega poglavja je povedal, da po smrti dr. Kulovca stranka nekaj časa ni imela predsednika. Dejansko pa je predsedniške posle ves ta čas vodil glavni tajnik stranke dr. Miha Krek. Koncem leta 1942 pa so zaupniki stran¬ ke, župani, poslanci in senatorji in jav¬ ni delavci sklenili, da prosijo dr. Kreka, da tudi formalno prevzame predsed¬ stvo stranke. Temu sklepu so se pridru¬ žili predstavniki Zadružne zveze, Kat. akad. starešinstva, KTD, Kmečke zveze, Delavsko nameščenske zveze in Slov. dijaške zveze. Tako mineva letos deset let, odkar je dr. Krek tudi formalni predsednik stranke. Zatem je prikazal osebnost dr. Kre¬ ka. V naslednjem poglavju je opisal so¬ delovanje stranke v Narodnem svetu, Slovenski zvezi, Narodnem odboru in v odporniškem gibanju Draže Mihajloviča. Sledilo je poglavje o delu slov. delega¬ cije v inozemstvu. Nad vse zanimivo je bilo zadnje po¬ glavje, v katerem je podal razvoj hote¬ nja slov. kat. narodnega gibanja, od¬ nosno program SLS po smrti dr. Ko¬ rošca. Pri tem je poudaril, da nima namena postavljati kakega novega programa stranke, ampak le iz dogodkov preteklo¬ sti napraviti zaključek stanja danas. Stavil je najprej vprašanje zakaj so se Slovenci odločili za Jugoslavijo in kaj so cd nje pričakovali. Ko je opisal raz¬ mere v Avstriji, je ugotovil, da mora¬ mo priznati, če hočemo biti pravični, da se je v Jugoslaviji mnogo čez noč spre¬ menilo v korist Slovencem. Zatem je o- menil Slovensko deklaracijo, katero je dr, Korošec napisal tako in zato, ker je dobro poznal namere nam sovražnih ve¬ likih sosedov. Postavil je vprašanje ali so se ti na¬ meni sovražnih sosedov: v zadnjem času spremenili. V odgovor temu je navedel sledeča dejstva: Okupacija in njen na- 1 čin, postopek Nemcev in Italijanov med okupacijo, osebna naročila Hitlerja gauleiterju dr. Rainerja in Ueberreither- ju in navodila notranjega ministra dr. Fricka. Pri Italijanih pa predlog Vidu- sonija, da je pobiti vse Slovence, načrte generalov Roate in Robottija d preselit¬ vi Slovencev in naselitvi Italijanov. Po vsem. tem je ugotovil da se odnos teh sosedov do slovenskega naroda ni prav nič' spremenil. Zatem je omenjal program, ki ga je formulirala stranka leta 1941 in skup¬ ni medstrankarski program istega leta, ko se je liberalna stranka odpovedala centralizmu, dalje,' da je bil leta 1943 izdelan prvi resni osnutek ustave slo¬ venske države in da je delovni odbor SLS istočasno izdelal tudi osnutek usta¬ ve zvezne države Jugoslavije. Ustavil se je tudi pri Narodni dekla¬ raciji z dne 29. okt. 1944 ter zgodovin¬ skem 3. maju 1945, ko je bila ustanov¬ ljena narodna država Slovenija v okvi¬ ru Jugoslavije. Ko je opisal vse nadal- nje stopnje hotenja kat. nar. gibanja, je povedal zaključek .svojega govora, iz katerega povzemamo glavne misli: “V uvodu tega predavanja, sem ome¬ nil, da ni naš namen postavljati nove programe. Hočem le, da na osnovi pre¬ teklosti ugotovimo zaključke, kakšno je danes hotenje Slovencev. Te ugotovitve bi bile: Program slovenskega kat. narodnega 1 gibanja se v svoji osnovi ni spremeni! od tedaj, ko smo Slovenci po svobodni odlo¬ čitvi vstopili v Jugoslavijo. Namen te¬ ga koraka je bil: 1. Ohranitev slovenske¬ ga naroda; 2 Svoboda slov. naroda; 3. Svobodna rast vsega slov. narodnega živ¬ ljenja na združenem ozemlju Slovenije na osnovi narodne individualnosti. Slovenci se danes zavedajo, da naši veliki sosedje niso prav nič spremeni¬ li svojih načrtov, da si razdelijo zemljo, na kateri bivajo Slovenci in stremljenj, da slov. narod izbrišejo z zemljepisne karte. Slovensko narodno hotenje se je izobli¬ kovalo v stremljenje po slovenski na¬ rodni državi, do katere ima slov. narod kljub svoji majhnosti isto pravico kot veliki narodi. Slovenci se proti Jugoslaviji, ki bi omogočila ohranitev slovenskega naro¬ da, njegovo svobodo in svobodno rast, ne bore. Njihova geografska lega in go¬ spodarski razvoj jim to narekujeta. Ni¬ majo interesa rušiti tvorbe, v kateri bi narodna država Zedinjena Slovenija šči¬ tila slovenske interese, Združene drža¬ ve Jugoslavije pa branile obstoj Zedinje¬ ne Slovenije. Slovenci vedo, da je po uničenju komu¬ nizma možna oživitev Združenih držav Jugoslavije z demokratičnimi sredstvi in v demokratični organizaciji le po spo¬ razumu med Srbi in Hrvati, če oni od¬ nosov ne urede, demokratične skupne državne zveze ne bo. Bojijo se, da bodo tedaj, če ne pride do sporazuma med Srbi in Hrvati, še bolj divje nastopali drug proti drugemu in izigravali večje sosede, oni pa njih enega proti druge¬ mu. Kot najmanjši bodo Slovenci pri vsaki taki priložnosti trpeli škodo. Ni modro nasprotovati ohnovi Jugo¬ slavije, odnosno ustvaritvi Združenih držav Jugoslavije, ker ni znano kako še bo po koncu komunizma urejal evropski svet. Preteklost Slovencem narekuje veli¬ ko vstrajnost, mnogo žrtev in dosledno stremljenje h končnemu cilju, pri tem pa največjo predvidnost in modrost. V mednarodni politiki nastopa sila vedno kot važen element. Tega Sloven¬ ci v tej igri nimajo. Zato jim pamet u- kazuje previdnost v največji meri, da ne postane Slovenija konkurzna masa, ki si jo bodo razdelili grabežljivi so¬ sedje. Morda pa bo kedaj zmagala ideja Zveze evropskih narodov. Verujemo in upamo v to. Ne da bi rušili, kar imamo, moramo idejo pospeševati in poudarjati, da tudi naš narod hoče biti član v taki bodoči evropski demokratični zvezi.” Burno in dolgotrajno odobravanje in ploskanje v dvorani je bilo dokaz, kako globoko so zadele te tehtne besede in misli vse navzoče. Predsednik zboro¬ vanja g. Remec je nato zaključil nad vse uspelo zborovanje, ki je trajala do¬ bre tri ure. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 28. VIII. 1952 Slovenci v Argentini Buenos Aires DEKLETA! V nedeljo, 31. avgusta imamo sestanek ob pol četrti uri popol¬ dne v Colegio Ane Janer. Na programu je zanimivo predavanje g. AVGUSTA HORVATA. Prisrčno vabljena prav vsa dekleta! SDO. KOMEDIJA IN TRAGEDIJA Veselje in žalost, smeh in jok, to so skrajnosti, ki jih povzroča igra na odru. Pa vendar sta si ti skrajnosti tako bli¬ zu, da se moreš enkrat do solz nasmejati in da si drugič od same bridkosti ves za¬ dovoljen in ploskaš s tolikšnim navdu¬ šenjem, kot bi šlo za ohcet ali nogomet. Gledališka skupina Borštnik-Jeločnik- Willempart si je za nedeljski nastop 31. t. m. v Ramos Mejia izbrala takšni dve skrajnosti. Najprej največjega hudo- mušneža vseh časov Moliere-ja, iz čigar nesmrtne komedije “Šola za žene” je iz¬ bral režiser — oprostite predpustni kri¬ latici — najbolj mastne ocvirke. Potem pa največjega razvozljača žalostnih za¬ pletov vseh časov, pred poltretjim ti¬ sočletjem živečega Grka Sofolde-ja 2 ! njegovo “Antigono”. Začuda sodoben in krščanski je nauk tega starega pogana, da je treba Boga bolj poslušati kot mo¬ gočneža - človeka. Diktator, nasilnik pre¬ pove telesno delo usmiljenja pokopati mrliče; zato ga zadene božja kazen, ki je strašna, a tako veličastno pravična, da boš odhajal od predstave s trdno vero in prepričanjem: tudi z našimi tirani do¬ ma se bo tako zgodilo! Veseloigra “Cvrček za pečjo” je na¬ slednja odrska stvaritev, ki jo pripravlja Slovenski oder v Buenos Airesu pod vod¬ stvom g. Jožeta Urha in sicer za soboto 20. septembra 1952 in za nedeljo 21. sep¬ tembra 1952, obakrat ob 18,30. uri v cer¬ kveni dvorani v Ciudadeli. Preskrbite si vstopnice na Alvarado 350, T. E. 658-0827, Ramos Mejia. OSEBNE NOVICE bila za priči g. Tone Jenko in nevestin brat g. Jože Groznik, poročil ga je pa g. Jože Puš. Čestitamo! Eanus Krajevni odbor Društva Slovencev za Lanus vabi vse rojake na sestanek, ki bo v nedeljo, 7. septembra t. 1. po osmi maši v cerkveni dvorani. Na sporedu je zanimivo predavanje iz slovenske zgo¬ dovine. Odbor Mamos Mejim ŠPORTNIKI SO ZBOROVALI V soboto, 23. avgusta, ob 7. uri zvečer je bil ustanovni občni zbor prvega slov. športnega kluba “S. K. Slovenija” v pro¬ storih Don Boscovega zavoda v Ramos Mejia. Udeležilo se ga je nad 70 članov ter je potekel v zadovoljstvu in navdu¬ šenju športnikov. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsed¬ nik Janez Tršan, podpredsednik Bogdan Kosančič, tajnik Andrej Oman, blagaj¬ nik Tine Tome, gospodar Ciril Bučar, odbornika Ivan Šiler in Rudi Braz, pro¬ pagandist Lovro Tomaževič, načelnik nogometne sekcije Jože Modic; nadzorni odbor: Janez Janežič in Ivan Smole; raz- i sodišče Davorin Kahne, Silvo Lipušček in Franc Lipar. Športni klub Slovenija ima namen go¬ jiti vse panoge športa. Kdor ima veselje gojiti šport, naj se prijavi pri odborni¬ kih kluba ali pa vsako soboto popoldne na igrišču Don Bosco v Ramos Mejia. Bog živi! C&modora Bivadavia Družinska sreča. Slovenska skupina v Comodoro Rivadavia je dobila novega člana. V družini g. Albina Oprešnika in njegove gospe Neže, roj. Godler se je 31. julija 1952 rodil krepak, zdrav sin¬ ček, ki je pri krstu dobil ime Jelko-Ton- ček. Fantku sta bila botra g. Anton Okorn in gdč. Koširjeva iz Buenos Aire¬ sa, katero je nadomeščala ga Oprešni- kova sama. Srečni družini iskreno česti- Poroka. Dne 9. avgusta 1952 sta se po¬ ročila v San Justo g. Srečo Belič in gdč. Anica Groznik. Mlademu paru sta bila [ tamo! SLOVENCI P O SVETU Avstralija Topel pozdrav Po prihodu gg. patrov Klavdija Okor¬ na in B. Korbiča vendar le nismo več ta¬ ko osamljeni in sami sebi prepuščeni kot smo bili prej. Čeprav še zdaleč nimamo tega, kar imate Vi v Argentini, ko je pri Vas društveno, kulturno in versko življenje tako razgibano kot nekoč doma in se vsega lotevate in tudi izpeljete, : smo vendar veseli, da se je tudi pri nas v j tem pogledu obrnilo na bolje. Sedaj ima¬ mo včasih le srečo, da pride med nas eden od slov. duhovnikov, da je nekaj časa med nami, da ima pri nas sv. mašo, nato se pa po domače pomenimo. Glav¬ no pa je, da sta nam gg. patra Okorn in Benič začela izdajati list, ki je zaen¬ krat še vedno razmnoževan na ciklosti- lu, je pa vendar to vesel in topel po¬ zdrav, ki nam ga stalno pošiljata. Tudi tistim, do katerih še nista mogla priti in tudi ne vemo kdaj bosta mogla. O- nadva namreč nista tu samo za nas in tudi ne moreta vedno priti tja, kamor bi mi želeli in radi. Naš list “Misli” postaja vedno boljši, članki so zanimivi in obravnavajo naše “aktualne” zadeve. Kakor povsod drugod, je tudi pri nas nekaj takih, ki so sklenili napraviti kar “križ čez vse’” in se ne meniti več za druge, za skup¬ nost, ampak samo zase. Na te in take se obrača tekten članek “Križ čez vse ? ” v majski številki “Misli” in pravi med drugim tole: “Večina izmed rojakov je prisedsi v Avstralijo sklenila narediti križ čez preteklost in pričeti novo živ¬ ljenje. V tem preteklem pa nikakor ni¬ so bile obsežene slabosti, ki spremljajo zemljana na njegovi življenski poti, tem¬ več je bilo predvsem mišljeno organiza¬ cijsko in politično udejstvovanje. Po ne¬ kaj mesecih življenja v tujini, je ista večina spoznala, da takoimenovana izo¬ lacija posameznika ni najboljša rešitev živi jenskega napredka. Kako tudi? Po¬ sekaj drevesu korenine in ga presadi v drugo zemljo, pa boš videl, kako dolgo bo še zelenelo. Isto je z nami. če hoče¬ mo v tujini uspeti in se ohraniti, pa naj si bo kot poedinci ali narodnost, si ne smemo dobrovoljno porezati vezi, ki nas vežejo na preteklost. Koliko lepega in koristnega je ta preteklost dala. A- li naj čez noč zavržemo, kar smo si s težavo pridobili? Pri tem našem, stremljenju tudi organizacija ni brez ; pomena, le če ima zdravo osnovo in po¬ štene ljudi, ki jo usmerjajo”. Tako in podobno nam piše vsaka šte¬ vilka “Misli” in nas končno le povezuje ta list v slovensko skupnost tudi v Dalj¬ ni Avstraliji. Umrli so: Franc Mrhar v Port Adelai- de. V. Potočnik v Red Chiff in ga Adi Ambrožič v Adelaide. Avstrija Župnik Miha Burja umrl Dne 16. avgusta 1952 je po operaci¬ ji na želodcu v bolnišnici v Beljaku umrl župnik g. Miha Burja. Po odhodu večine slovenskih beguncev iz špitalske¬ ga taborišča v Argentino, je prevzel za g. Lamovškom dušnopastirsko službo v tem taborišču. Zaradi svojega blagega značaja je bil pri vseh zelo priljubljen. N. p. v m. Slovenska strojna delavnica sprejme vajenca B. SELJAK c. Del Paraiso 259, Santos Lugares Km. 9 Naročajte in širite Svobodno Slovenijo - PORAVNAJTE NAROČNINO! - Slovenski Cerkveni Pevski Zker RAMOS MEJIA priredi v soboto, 6. septembra ob 20. uri K O N € E B T slovenskih narodnih pesmi v cerkveni dvorani v Romos Mejia. Koncert se bo ponovil v nedeljo, 7. septembra ob 17 uri popoldne istotam. Vstopnice se dobe v predprodaji pri članih zbora po $ 6.—, 5.— in 3.— Srečanje ob Rio Coloradm 17. MAJA Naporno prodiranje je z veselimi kri¬ ki prenehalo okoli 4. ure popoldne tik nad mostom, ki stoji nad Rio Colorado, 15 km daleč vstran od naše vasice. Vsi smo posedli v sneg in se krepčali s čoko¬ lado in žgano pijačo. Od inžinerja do zadnjega peona. Dolga kolona kamionov je naslednjega dne pričala, da je žveple¬ na sezona sedaj končana in se bo na¬ daljevala spomladi. Obstal sem na pragu pred hišo, na¬ slonjen na smuči, ki jih je božalo večer- , no sonce, in zrl za v daljo se gubečimi kamioni. J.D. Neštetokrat sem se dvignil one lepe no¬ či in zrl skozi okno; od vseh strani je ve¬ selo udarjal sneg v oknice in mi zbujal radostne misli: “to pot bo sneg 1 pošteno pobelil našo vasico v osrčju Kordiljere — daleč proč od prvih naselbin. Neslišno sem zapustil sobo, in zadovoljen nad svetlobo, ki jo je dajala belina snega, sem zdrknil s smučmi po prvem bregu navzdol. Po vsem selišču je vladala po- kojnost in nihče ni slutil presenečenja, ki se je obetal ta dan. Pozno dopoldan so odrinili težko na¬ tovorjeni kamioni proti Sosneadu, estan- ciji, odaljeni kakih 80 km., na štirimeseč¬ no prezimovanje. Nekaj ur kasneje sta se podala še dva toda s precejšnjo nesigurnostjo, kajti ce¬ sta je bila že močno zasnežena in zara¬ di silnega meteža prav malo vidna. Sle¬ dil sem jima s smučmi; gotovost, da ne pridejo daleč, me ni varala; že po ne¬ kaj kilometrih sta obtičala kot nebog¬ ljena otroka v snegu. Potniki, prav ta¬ ko oba šoferja, so se morali podati peš nazaj. Končno se je ponesrečil tudi poizkus na mulah, in preostale so samo še smuči, katerih pa razen mene, nihče ni toliko obvladal, da bi se s sigurnostjo podal na pot. 13 MAJ: Kljub temu, da je naletelo okoli meter snega, snežni metež še ni prenehal. V srca vseh se je naselila rahla zaskrblje¬ nost; nekako ob 11 uri se nas je zbrala večina; vsakdo je pograbil svojo lopato v obednici in vrstili so se pestri predlo¬ gi, dokler ni padel zadnji, še najbolj ver¬ jeten za rešitev težkega problema, v katerem smo se znašli. 14. MAJ: S SMUČMI PO POMOČ Vreme povsem isto kot prejšnji dan: silen veter — in ves gorski kot je zavit v pošastno temo. Ob 9 uri sem se izkopal s smučmi na prosto, in zdrčal v dolino. Po dveh urah prijetne borbe Z naravo sem prispel do zapuščenega ho¬ tela, in po kratkem oddihu nadaljeval divjo vožnjo. Do estancije mi je manjka¬ le še 30 km. od katerih zadnjih 15, že ni imelo več snega; s smučmi na ramenih sem nadaljeval pot in proti večeru dospel v Sosneado. Ob drugi uri ponoči, sem odrinil z dvema “gauchema” na mulah, obloženih z najpotrebnejšimi živili nazaj v Kordi¬ ljere. Po šestnajstih urah zoprne ježe, bliskih in gromih (popolna sprememba vremena) smo dosegli svoj cilj. Z vriski sta opozorila pastirja naš prihod,, in ne dolgo potem se je razlezlo skupno ve¬ selje po vsem taborišču nad dejstvom, da je reševalna akcija že pričela z de¬ lom. 15. MAJ: ČAKANJE. 16. Maj: Pico Jeany, kot sem ga pred kratkim imenoval, je bil popolnoma za¬ lit s sončnimi žarki v prvih jutranjih urah. Dvajset ljudi se je podalo z lopa¬ tami na delo; pomoč, katera je napredo¬ vala skrajno počasi, zaradi precejšnje JUGOSLOVANSKA OLIMPIJSKA REPREZENTANCA Po zaključku olimpijskih iger smo v kratkem napisali poročilo o poteku iger. Danes pa še nekaj o jugoslovanskih re¬ prezentantih. Jugoslavija je prijavila veliko tekmovalcev, vendar so jih posla¬ li le 99. Po izjavah poznavalcev je telo¬ vadna vrsta imela najmanj upanja na boljša mesta. Jugoslovanski tekmovalci so nastopili v 10 panogah: v lahki atletiki 16. Slo¬ venska imena: Segedin (3000 m zapre¬ ke), Štritof (isto), Lorger (110 zapre¬ ke), Kotluškova (krogla). Plavanje: 3, vaterpolo: 11; telovadba: 7 moških (Slo¬ venci Janež, Furlan, Kropivšek), 9 žensk (Slovenke: Rožman, Rozman, Smolni¬ kar); nogomet: 18 igralcev; streljanje 7: boks 3; rokoborba 2; veslanje 14 (o- smerec s krmarjem in četverec brez kr¬ marja); jadranje: 6; kajak 1. Telovadci so imeli pred odhodom v Helsinki izbirne tekme v Zagrebu. Na¬ stopili so na konju, krogih, bradlji, dro¬ gu in preskoku ter v prostih in obvez¬ nih vajah. Zmagal je Furlan z 99 točka¬ mi, drugi je bil Kropivšek s 93 točkami, tretji Madjar (90.2), četrti Janež (86.8) Marsihdo še ne ve ... .. .da so v Moskvi šele preteklo soboto, 23. tm. dokončali prvi ne¬ botičnik, ki ima 27 nadstropij z 2000 prostori. Poslopje, katerega gradnja v večini evropskih in ame¬ riških držav ne bi arhitektom de¬ lala posebnih težav, so v Moskvi gradili šest let. Moskovsko časo¬ pisje piše, da zidarji niso bili vaje¬ ni gradnje tako “visokih” stavb. .. .da je od 139 sovjetskih kom. prvakov, ki so bili l. 1939. imeno¬ vani v Centralni komite sovjetske kom. stranke, danes živih samo še 79. V 12 letih je dal Stalin poči¬ stiti 60 svojih najvišjih “hlapcev”. .. .da v USA dve tretjini pre¬ bivalstva ne pije vina ali drugih alkoholnih pijač. Z vinom si teši žejo samo 20 % ljudi, z likerji in žganjem pa 13 %. Ti zadnji pijejo zato, da se upijanjajo, ugo¬ tavljajo strokovnjaki. SLOVENSKE TISK ¥ ARGENTINI NOVA SLOVENSKA BROŠURA Izšla je brošura “Socialni dan sloven¬ skih izseljencev v okviru Slov. kat. sho¬ da v Buenos Airesu 1952”. Zbral in u- redil jo je univ. prof. g. dr. Ivan Arčin, izdala in založila pa Družabna pravda. V brošuri so objavljena predavanja, ki so jih imeli na socialnem dnevu 13. ju¬ lija gg. France Kremžar, Viktor Češno- novar, Maks Jan, dr. Ivan Ahčin, Rudolf smersu in resolucije. Brošuro z aktualno vsebino priporoča- čamo. Dobite jo lahko za ceno $ 4.— pri upravi Družabne pravde, v Dušnopastir- ski pisarni na Victor Martinez 50 ter pri odbornikih Družabne pravde. MVFSfILA V nedeljo 31. avgusta t. 1. ob štirih | popoldne bo na igrišču v -Liniersu nogo- ! metna tekma med S. K. Slovenija in j S. K. Hrvatska. Vstopnine ni! | Odbor SFZ sporoča vsem članom, da I bo 12,. oktobra t. 1. redni občni zbor. Kraj in točen ,čas bomo pravočasno obja¬ vili. Volilne liste morajo biti oddane odboru do vključno 28. septembra. Družabna pravda obvešča vse svoje člane (iee), da bo v sredo, 17. septem¬ bra. t. 1. ob pol osmi uri zvečer v mali cerkveni dvorani v Ramos Mejia članski sestanek z zanimivim predavanjem. Istočasno opozarja na sklep odbora, da Odgovor: Vi ste napravili s podjetjem ' naj si vsak član nabavi knjižico “Social- Piwm p©s¥ef®valnka "Svobodne Slovenile" Vprašanje: Delam v manjšem meta- lurgičnem podjetju nad 2 leti. Dosedaj smo imeli mnogo dela in sem opravljal tudi nadure. Dela pa zmanjkuje in nam je šef podjetja rekel, da bomo začenši s 1. septembrom dalje delali samo 7 ur na dan in temu ustrezno prejemali plačo sa¬ mo za 7 ur. Ali sme podjetnik znižati delovni čas in s tem mojo dnevno pla- siužbeno pogodbo za osemurno delo na dan in za določeno plačo za uro ali me¬ sec. Ni važno to, da je bila pogodba napravljena pismeno ali ustno ali je bi¬ la (morda celo molče sklenjena tako, da ste pač prejeli delo pod običajnimi po¬ goji v dotičnem podjetju. Te pogodbe podjetnik brez Vašega pristanka ne more spremeniti. Vaš pri¬ stanek pa je zopet lahko pismen (skleni- višine snega na nekaterih ovinkih, ni bi-! ^ ev nove pogodbe), usten ali pa tudi tak, ni dan Kat. shoda v izseljenstvu”, ki ja na prodaj pri odbornikih Družabne prav¬ de in v Dušnopastirski pisarni na Victor Martinez 50 po $ 4.— izvod. ; la vidna niti z daljnogledi. Kljub krva- ! vim žuljem smo neumorno sekali v sneg | za nami se je pa zaganjal kamijon v na- j pol izčiščeno pot. Na večer je bila cesta j očiščena za prevoz okoli 6 km. Nihče ni j niti v snu pričakoval, da se bo narava znova poigrala z nami; računali smo, da se bomo dobili popoldne naslednjega dne. 14. septemlira v Moronn TELOVADNI NASTOP in DRUŽABNA PRIREDITEV ★ * * Vsi vabljeni! da molče sprejmete nove službene po goje, nadaljujete delo in prejmete nižjo plačo. Če pa tega pristanka niste dali na no¬ ben omenjeni način, potem ste postav¬ ljeni v položaj odpuščenega delavca, ki ima pravico do odpovednega roka in do odpravnine po dobi službe. Tako pra¬ vi čl. 156, odstavek 2. zakona st. 11.729. Če torej ne bi hoteli v podjetju dela¬ ti pod novimi pogoji, t. j. samo 7 ur na dan, morate to sporočiti svojemu šefu, Predsednik Mladinskega odseka za kat. shod nas naproša za dopolnitev po¬ ročila o mladinski akademiji v zadnji številki v toliko, da je mladinski pevski zbor za omenjeno akademijo naučila gdč. Klanškova, ki je za to žrtvovala mnogo truda in časa. sicer bo on smatral, da ste molče spre¬ jeli novo službeno pogodbo. Ako pa Vam v teh razmerah to kaže napraviti, to pa morate pač presoditi 'sami. Priporočlji¬ vo je, da se pred kakršnimkoli korakom obrnete prej tudi na svoj sindikat,, kjer boste dobili gotovo še kake važne infor¬ macije, zlasti o določilih kolektivnih po¬ godb in drugih dogovorov med metalur- gičnimi podjetji in Vašim sindikatom. Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Es. Aires OB ČETIRI OBLETNICI OBSTOJA TRGOVINE 1 § ? I" OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 in v okviru splošnega varčevanja so usmerjene za mesec avgust na j n izje cene: budilke “Mauthe” $ 93.— ; moške zapestne ure znamke “PROVITA”, anker 15 kamnov, v jeklu $ 295.—; damske ure, močne izdelave in zaprte proti prahu $ 145.—; elegantne damske ure znamke “RGYCE”, 17 kamnov, pla- tirane v 20 krt zlatu, posebej nabavljene za to jubilejno prodajo $ 365._; križci, 18 krt masivno zlato, velikost 4 cm x 2.20 cm, plastične oblike s finimi rubini $ 98.—; verižice, 18 krt zlato masivno $ 105_; poročni pr¬ stani, 18 krt zlato že od $ 120.— naprej; krasne srebrne ovratne verižice, nemška izdelava $ 12.—; svetinjice v srebru in 18 krt zlatu, okrašene z markaziti $ 25.—; lepa koristna darila za poroke v kristalu od $ 14.— na¬ prej; krstna darila, tako jedmi pribor od $ 17.— naprej, uhančki odpirači, masivno 18 krt zlato § 42.—. VELIKA ZALOGA ur znamk; Zenith, Cyma, Dexa, Record Watch Geneve, Unver, Hidalgo, ki so vsa ponos Švice in v korist kupcu zaradi svoje preciznosti in trajnosti. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE SKRBNO IN HITRO Ob sobotah popoldne se lahko naše stranke zglase tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši, Olazabal 2338, prvo nadstropje, dto 5.