informator Številka 13 Leto XIX. Titovo Velenje, 27. marca 1985 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika •v :,x | ; : Doseženi uspehi Vedno več avtomatizacije V tozdih se zavedajo, kako pomembno je izboljšati delovne pogoje, posebej tam, kjer je delo fizično izredno težko. Tako je bilo tudi na koncu traku v montaži pralnih strojev. Pred nedavnim so namestili linijo 2a embaliranje pralnih stro- Združitev obstoječega strokovnega znanja in njegovega povezovanja s svetovalnimi inštitucijami pri uresničevanju široko zastavljenega projekta obnove Gorenja je že v letu dni dalo določene spodbudne rezultate. V letu 1985 bodo projekt uresničevali na treh pomembnih področjih, ki jim je značilen skupni imenovalec in cilj - ureditev poslovanja, upravljanja in razvoj organizacij Gorenja, so sklenili na delavskem svetu Gorenja sozd, prejšnjo sredo. V preteklem letu, ko so začeli izvajati projekt Obnove Go- jev. Ročno delo, predvsem dviganje težkega pralnega stroja, je sedaj povsem odpadlo, uporabljajo plastični embalirni trak. Pakirano linijo so izdelali v delovni or ganizaciji REK Sipak v Titovem Velenju. Sedaj je treba le skrbeti za zamenjavo traku, vse ostalo opravi stroj sam. renja, so ustvarili pomembne premike tako pri vključevanju in združevanju dela in ustvarjalnosti delavcev različnih delovnih in izobrazbenih ravni, kot pri zbliževanju strokovnih kadrov v delovnih organizacijah in med njimi. S praktično uporabo dognanj projekta v tozd je doseženo izboljšanje kakovosti, pocenitev proizvodnje in humanizacija dela. Integralno upravljanje kakovosti, ki kot podprojekt vključuje uresničevanje kakovosti v vseh fazah proizvodnega procesa, so enakomerno uvedli v vse organizacije Gorenja, prav tako tudi sistem in metodologijo planiranja, po katerem so vse DO pripravile plane za leto 1985. (Nadaljevanje na 2. strani!) Poslovanje sestavljene organizacije združenega dela Gorenje v letu 1984 in načrti za leto 1985 sta bili med drugim pomem bni točki dnevnega reda 10. seje delavskega sveta Gorenje sozd. Kot so poudarili za leto 1984 velja enotna ugotovitev, da je kljub znanim gospodarskim in finančnim težavam, zaključeno razmeroma uspešno, saj so se utrdili pozitivni premiki v uspešnosti poslovanja. Dosledneje kot prejšnja leta so bile izvajanje planske obvez- Imenovanje Dolžnost predsednika bo v naslednjem dveletnem obdobju opravljal Alojz Kovše, zaposlen v delovni skupnosti Organizacija in informatika, Gorenje SOZD, podpredsednikov pa Milan Plaznik, zaposlen v Gorenje Glin in Stanislav Recek , zaposlen v Gorenje Varstroj. Obenem so delegati izvolili tudi člane izvršilnih organov delavskega sveta. Delegati delavskega sveta Gorenje SOZD so na svoji 10. seji za vodjo delovne skupnosti Organizacija in informatika Gorenje sozd imenovali Janka Štimnikarja, diplomiranega inženirja, dosedanjega vodjo centra AOP v Lesni Slovenj Gradec. Danes v Informatorju: • Osebni dohodki •Razpis štipendij za šolsko leto 1985/86 •Iz delegatskega gradiva nosti, dosežena je bila večja stopnja izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, učinkovitejše delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Delo in poslovanje v letu 1985, izhajajoč iz plana Gorenje sozd naj bi prispevalo k fizični rasti proizvodnje za 6,2 % rasti produktivnosti za 4 %. To bi dosegli z 2 % več zaposlenih, z boljšo strukturo izkoriščenja časovnega fonda in vrsto drugih kakovostnih premikov znotraj delovnega procesa in izkoriščanja obstoječih notranjih rezerv. Kam, kako in po čem na letni oddih v letu 1984? V oddelku za šport in rekreacijo so zbrali kopico ponudb za letovanje. Možnosti je kar precej. Sicer pa jih poglejte na 3., 4. in 5. strani Informatorja. Ponudbe za letovanja smo opremili s fotografijami, ki so jih naši sodelavci posneli na lanskih počitnicah. V uredništvu Informatorja imamo spremenjeno telefonsko številko. Novice nam lahko sporočate na številko 133. gorenje sestavljena organizacija združenega dela_________ Obnova Gorenja /z delegatskega gradiva V središču pozornosti Na 29. seji zbora združenega dela, ki bo v četrtek, 28. marca 1985, bodo med drugim obravnavali tudi predlog resolucije o izvajanju družbenega plana občine Velenje! Za razvoj v letošnjem letu so izredno pomembni pogoji, v katerih smo gospodarili in poslovali v lanskem letu. V resoluciji o izvajanju družbenega plana ocenjujejo, da bomo industrijsko proizvodnjo povečali za najmanj 3 %, čemur bo prispevala predvsem intenzivna rast proizvodnje v Gorenju, načrtovan obseg proizvodnje premoga in nekoliko nižji obseg proizvodnje električne energije ter intenzivnejša rast preostale proizvodnje. Za doseganje predvidene rasti proizvodnje pa bi morali v velenjski občini povečati konvertibilni izvoz za 16 %, v Gorenju naj bi ga povečali za 13,5 %. Produktivnost v občini naj bi povečali za 2 %, zaposlenost pa za 1 %, pri tem naj bi bil delež pripravnikov 70 %. V letošnjem letu še ne bomo imeli možnosti večjih investicij. Tako v zadnjem le- Bolniški stalež tu srednjeročnega obdobja načrtujejo v velenjski občini investicije v skupni vrednosti okrog 2,8 milijard dinarjev. Od tega jih skoraj 90 % odpade na Gorenje Gospodinjski aparati za investicijo rekonstrukcije in modernizacije pralno pomivalne tehnike ter za računalniško, procesno in drugo tehnološko opremo. V Gorenju naj bi še izboljšali izkoriščanje zmogljivosti z odpravljanjem ozkih grl, uvajanjem dodatnih izmen na najbolj konjukturnih in donosnih izdelkih ter z zmanjševanjem zastojev in z boljšim izkoriščanjem časovnega fonda. Na ta način bi lahko povečali fizični obseg proizvodnje za povprečno 7 %. V delitvi dohodka in čistega dohodka bomo zagotovili postopno rast deleža sredstev za akumulacijo gospodarstva. Sredstva za razširitev materialne osnove dela morajo imeti hitrejšo rast od rasti dohodka, da bi dosegli realno rast sredstev za reprodukcijo. Osebna in splošna poraba naj bi dosegala 90 % celotne nominalne rasti dohodka. Skupna poraba na področju družbenih dejavnosti pa naj bi rastla skladno z dohodkom. V četrtek, 28. marca 1985 bodo na skupnem zasedanju vseh treh skupščinskih zborov in skupščine zdravstvenega varstva obravnavali problematiko uresničevanja zdravstvenega varstva v velenjski občini! Zaskrbljujoč porast bolniških izostankov! V gradivu za črtrtkovo sejo lahko zasledimo tudi podatek o povečanem številu bolniških izostankov, ki so znašali leta 1983 6,05%,v 1984 pa 6,31. To pomeni, da izostane z dela vsak dan okoli 2000 delavcev. Zaradi nesreč pri delu, bolezni in nege je bilo lani izgubljenih 495.738 delovnih dni. Najvišji porast je zabeležen v posameznih tozdih Gorenja, saj so se izostanki povečali skoraj za 2 %. V tozdu Plastika je bilo teh izostankov 1983 7,01 %, lani pa kar 10,91 %, v tozdu Zamrzovalniki so se povečali za 1,80 %, v tozdu Embalažnica pa od 5,55 % na 7,07 %. Sistem izvajanja in uporabe bolniških kontrolnih listov kot ene izmed oblik obvladovanja bolniškega staleža, ni dal pričakovanih rezultatov Pravijo, da je temu kriva nedoslednost izvajanja pri uporabnikih in izvajalcih, obenem pa je to predvsem administrativni ukrep. V Gorenju smo ukinili tudi laično kontrolo bolnikov na domu, za katero se sicer odločajo veliko manjše organizacije. V eni izmed letošnjih številk Informatorja smo že pisali o bolniških izostankih. Lahko smo ugotovili, da so le-ti ob . koncu leta bili v rahlem upa- • danju. Toda že februarja je bi- la v Gorenju Gospodinjski aparati višji odstotek bolniške. Januarja so namreč beležili 7 %, februarja pa kar 9,18 %, ali 85.028 ur. V Gorenju Notranja oprema je ta odstotek s 7,5 porasel na 8 %, tudi v Gorenju Elektronika široka potrošnja so imeli v februarju za 2,56 % višji bolniški stalež kot v januarju. Za razreševanje problematike bolniškega staleža predlaga izvršni svet delegatom več ukrepov. Mednje sodi tudi sprotna obravnava in analiza bolniškega staleža, ki jo opravljajo službe za varstvo pri delu skupaj z zdravstveno službo. Še posebej morajo analizirati vzroke za poškodbe pri delu in z dela, saj je bolniški stalež v 30—40 % pogojen z ne- srečami pri delu in izven dela. Službe varstva pri delu pa naj bi skupaj z zdravstveno službo pripravile tudi ukrepe za izboljšanje pogojev dela. Problematiko bolniškega staleža in invalidnosti ter družbenoekonomskih posledicah ter negativne vzroke naj bi obravnavali vsi. Še posebej bi morali analizirati obolevnost in vzroke ter obravnavati tiste delavce, ki izkoriščajo pravico do bolniškega staleža ter jih ustrezno sankcionirati. Tudi zdravstvene službe bodo sodelovale z delovnimi organizacijami v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu in sporazumom o neposredni menjavi dela, zlasti v okviru obratnih ambulant. Obnova Gorenja (Nadaljevanje s 1. strani!) Z nadaljnjim uresničevanjem projekta ,,Obnove Gorenja" na področju urejanja poslovanja v letu 1985. bodo z racionalizacijo dela in obvladovanje ekonomike poslovanja, zagotovili ažurnost poslovanja in pretoka informacij in s tem tudi red in odgovornost v poslovanju. Pri projektu upravljanja bodo oblikovali enotne osnove za planiranje in spremljanje poslovanja, s čemer bodo op-timirali rezultate poslovanja, s pospeševanjem sprejemanje in izvajanja določitev pa povečali pomen delovnih organizacij in sozd in uveljavili dohodkovne odnose ter povezanost v sestavljeni organizaciji. Usmeritve dolgoročnega razvoja Gorenja bodo izhodišče za pripravo temeljnih izhodišč in poti razvoja posameznih delovnih organizacij. Glede na pereče materialne, tehnološke, kadrovske, organizacijske in ne navsezadnje tržne pogoje, obstoječi proizvodni program ne bo mogoče do leta 1990 popolnoma nadomestiti, to je osvežiti s pretežno novimi izdelki. Zato bo razvoj potekal v smeri kakovostnih sprememb na obstoječih programih, postopnem opuščanju tehnološko manj zahtevnih in njihovem nadomeščanju z zahtevnejšimi, razvojno in tržno uspešnejšimi programi. Za prestrukturiranje proizvodnje in uvajanje izdelkov višje tehnološko razvojne stopnje, ki bo pomenila prehod v višjo kakovost razvoja do leta 2000, bo treba v okviru projekta razvoja v tem letu odgovoriti na nekatera vprašanja. Predvsem, katere programske usmeritve bodo zagotavljale nadaljnjo rast, kako ta razvoj uresničevati, kakšne so razvojne možnosti delovnih organizacij Gorenja, vloga in organiziranost razvojne funkcije v sozd in katere programske usmeritve bodo nosilke razvojne preosnove oziroma preusmeritve Gorenja. gorenjeeommereii DELAVSKI SVET Včeraj je zasedel delavski svet Gorenje Commerce, Delegati so obravnavali poročilo o izvajanju likvidacije podjetja Gorenje H e II as in sprejeli ustrezne sklepe, analizo pokrivanja izgub v velenjskem delu sozda nastalih v obdobju 1981 — 1983 in v zvezi s tem sprejeli ustrezne zaključke, analizirali tekočo problema- tiko v poslovnih enotah v tujini, sprejeli Pravilnik o delov-pem redu in gibanju delavcev in zunanjih oseb v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenje v Titovem Velenju, obravnavali poročilo o stroških službenih potovanj v letošnjem letu. Informacijo strokovne komisije za pripravo tez o spremembah samoupravnih splošnih aktov Kam, kako, po čem? Oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost vam je tudi letos pripravil aranžmane za letni oddih. Na voljo vam je letovanje v hotelih, bungalovih, apartmajih, prikolicah in zasebnih sobah. Odločite se ter pohitite s prijavami! 1. Sedemdnevno letovanje v Ankaranu — polpenzioni v hotelu Convent: termini: 15.,22.6. 29.6. 13.20., 27.7. 17., 24.7 7.. 14.21.9. 6.7. 3.,10.8. 31.8. cena 9.800 10.300 16.400 15.700 Doplačilo za polni penzion je 500 dinarjev na osebo dnevno. Otroci do 10 let imajo 30 % popust! 2. Sedemdnevno letovanje v Portorožu—polpenzioni v hotelu Palače: termin: 15.22.6. 29.6. 13.,20.,27.7. 17.,24.7. 7.. 14..21.9. 6.7. 3.,10.8. 31.8. cena: 18.300 18.700 25.700 24.800 Doplačila za polni penzion so 600 dinarjev na osebo dnevno. Otroci do 10 let imajo 30 % popusta. 3. Desetdnevni najem apartmanov za 5 ali 6 oseb v novem naselju Crveni vrh v Portoroškem zalivu: termini: 11.,21.6. 21„31.7. 1..11.7. 9.,19.9. 10.8. 20.,30.8. cena: 18.000 20.600 18.600 za 5 oseb cena: 24.000 28.200 26.100 za 6 oseb 4. Za sedemdnevni najem apartmanov za 4 ali 6 oseb v no- vem naselju Kanegra v Portoroškem zalivu: termini: 11.,18.25.5. 1.,8.,15.,: 22.6 29.6. 6.7 cena: 12.800 22.900 31.900 33.400 za 4 osebe cena: 15.100 28.800 39.600 41.400 za 6 oseb 5. Sedemdnevni najem zasebnih apartmanov za 3, 4, 5 ali 6 oseb v Umagu: termini: 15.22.6. 29.6. 6.,13.,20.,27.7. 24.8. 7.,14.,21.9. 31.8. 3.,10.,17.8. cena: 14.100 14.800 25.900 16.200 za 3 22.300 23.300 40.300 25.500 za 4 24.400 25.600 45.100 38.200 za 5 28.100 29.400 49.900 32.100 za 6 6. Sedemdnevni najem bungalovov v naselju Polynesia v Umagu: termini: 11 .,18.,25.5. 1 .,8.,15. 29.6. 6.7. 22.6. cena: 10.400 18.300 28.700 30.400 za 3 osebe 13.350 25.600 36.400 38.200 za 5 oseb 7 Desetdnevno letovanje v depandansah hotela Emona v Novigradu: termini: 11.,21.6. 21 .,31.7. 1..11.7. 9.19.9. 10.8. 20.,30.8. cena: 13.800 17.900 11.600 18.200 11.000 1 7.200 17.100 v 1/2 postelj .sobi 17.400 v 1/1 postelj .sobi 16.400 v 1 /3 postelj .sobi V ceno je vključeno 10 polnih penzionov ter namestitev. Otroci do 10 let imajo 30 % popusta. 8. Desetdnevno letovanje v naselju Bungalovov „Spadi-či" v Poreču (dvoposteljne sobe): termini: 11.,21.6. 21 .,31.7. 1..11.7. 9.,19.9. 10.8. 20.,30.8. cena: 14.100 21.100 20.200 V ceno je vključeno: 10 polnih penzionov in namestitev. Otroci do 10 let 30 % popusta. 9. Sedemdnevno letovanje v Vilas Rubin v Rovinju (dvoposteljne sobe z možnostjo tretjega ležišča): termini: 15.,22.6. 29.6. 6.13.,20.,27.7. 24.8. 7.,14.,21.9. 31.8. 3.,10.,17.8. cena: 9.100 9.500 9.950 Otroci do 7 let 30 % popusta. V ceno je vključeno: 7 polnih penzionov in namestitev. 10. Sedemdnevno letovanje v zasebnih sobah v Rovinju. Prehrana organizirana v restavraciji Školjka: termini: 15.,22.6. 29.6. 6.,13.,20.,27.7. 24.8. 7.. 14..21.9 31.8. 3.,10.,17S. cena 11.600 12.900 13.700 13.100 v dvoposteljnih sobah Otroci do 7 let 30 % popusta. V ceno je vključeno namestitev v dvoposteljnih sobah ter 7 polnih penzionov. 11. Desetdnevno letovanje v paviljonih Verudela — Pula. Možnost nastanitve je v dvoposteljnih sobah s tušem, WC, balkonom (možnost tretjega ležišča). termini: 11.21.6. 21 .,31.7. 1..11.7. 9.. 19.9. 10.8. 20..30.8. cena: 13.100 19.100 18.300 V ceno je vključeno deset polnih penzionov in nastanitev. Otroci do 7 let 30 % popusta. 12. Desetdnevno letovanje Zlatne stijene — Pula. Nastanitev v dvoposteljnih sobah s tušem, WC ter možnostjo tretjega ležišča. termini: 11.,21.6. 21 .,31.7. 1..11.7. 9.. 19.9. 10.8. 20.,30.8. cena: 13.100 19.100 18.300 V ceno je vključeno deset polnih penzionov in nastanitev. Otroci do 7 let 30 % popusta. 13. Desetdnevno letovanje v hotelu Belvedere v Medulinu. Na voljo so dvoposteljne sobe s TWC ter možnostjo tretjega ležišča. termini: 11.,21.6. 21.,31.7. 1..11.7. 9.. 19.9. 10.8. 20.,30.8. cena: 16.400 24.600 23.500 V ceno je vključeno deset polnih penzionov in nastanitev. Otroci do 7 let 30 % popusta. 14. Desetdnevno letovanje v depandansah — Medulin. Na voljo so dvoposteljne sobe s TWC, prehrana v hotelu Muti-la. termini: 11.,21.6. 21 „31.6. 1..11.7. 9.,19.9. 10.8. 20„30 S. cena: 13.100 19.100 18.300 V ceno je vključeno deset polnih penzionov in nastanitev. Otroci do 7 let 30 % popusta. 15. Desetdnevno letovanje v —v paviljonih. naturističnem naselju Kažela termini: 11.,21.6. 21 „31.7. 1 „11.7. 9.,19.9. 10.8. 20.,30.8. cena: 12.900 20.400 19.500 gorenje informator — stran 3 V ceno je vključeno deset polnih penzionov in nastanitev Otroci do 7 leta 30 % popusta. 16. Desetdnevno letovanje v Rabacu — v prikolicah. Na voljo so vam avto prikolice za štiri osebe s prehrano v samopostrežni restavraciji hotela Narcis, (prikolice so nove!): termini: 11.,21.6. 21.,31.7. 1..11.7. 9.,19.9. 10.8. 20.,30.8. cena: 10.900 15.300 14.700 V ceno je vključeno deset polnih penzionov in bivanje v prikolicah. Otroci do 10. leta 30 % popusta. 17. Desetdnevno letovanje v Primoštenu v zasebnih sobah II. kategorije. Vse sobe so v bližini plaže, z bujnim borovim gozdičem. Na voljo so vam dvo in troposteljne sobe, prehrana pa v restavraciji Mala Raduča. termini: 11.,21.6. 21.,31.,7. 1..11.7. 9.,19.9. 10.8. 20.,30.8. cena: 16.600 18.600 18.500 v dvopostelj .sobah 15.000 16.800 16.700 v tropostelj.sobah Otroci do 9. leta 30 % popusta. Otroci do 7 leta, ki ne koristijo svojega ležišča in hrane, plačajo za spanje 250,00 din na dan. 18. Desetdnevno letovanje v Murteru v zasebnih sobah I. kategorije. Vse sobe so v bližini restavracije Kornati, kjer se hranite. Na voljo so vam dvo in troposteljne sobe. termini: 11.,21.6. 21 „31.7. 1 ,11.7. 9 .,19.9. 10.8. 20.,30.8. cene: 12.800 14.500 13.900 Popusti: 10 % na tretjo ležišče za odrasle osebe, 40 % za otroke do 10. leta, če spijo s starši. 19. Sedemdnevno letovanje v Supetaru na otoku Braču -zasebne sobe I. kategorije v dvo in troposteljnih sobah. Vse sobe so v bližini hotela Tamaris, v katerem bo prehrana: termini: 15..22.6. 29.6. 13.,20.,27.7 17..14.8. 7„14„21.9. 6.7. 31.8. 3.,10.8. cena: 9.600 10.100 12.500 11.900 v dvopostelj .sobah 1.800 9.300 11.500 10.900 v tropostelj .sobah Za otroke do 2. leta, ki ne koristijo svojega ležišča in hrane je treba plačati 80 din na dan. Otroci od 2. do 7 let imajo 30 % popusta. V ceno je vključeno sedem polnih penzionov in nastanitev. 20. Desetdnevno letovanje na otoku Vis v zasebnih sobah I. kategorije. Prehrana je organizirana v restavraciji Tamaris ali Kut, odvisno, kje boste imeli sobo: termini: 11.,21.6. 21 „31.7. 1..11.7. 9.,19.9. 10.8. 20.,30.8. cena: 13.000 15.300 14.600 Za otroke do 2. leta, ki ne koristijo svojega ležišča in hrane je treba plačati 200 din na dan. Otroci od 2. do 7 let imajo 30 % popusta. 21. Sedemdnevno križarjenje z ladjo Zadar—Vodice—Šibenik—Hvar—Bol—Split—Trogir—Primošten—Kornati—Preko— Zadar: termini: 13.,20.,27.7. 22.,29.6. 1.,8.,15.6. 4..11 „18.,25.6. 3„10„17„8. 6.7.,24.8. 31.8.,7.9. 14.,21 „28.9. cena: 22.000 19.900 17.500 15.100 Za tretjo osebo v troposteljni kabini je 20 % popusta. V ceno je vključena namestitev v dvoposteljni kabini in sedem polnih penzionov. Odhodi so iz Zadra vsako soboto ob 14. uri in prihodom v Zadar vsako soboto ob 8. uri. 22. Desetdnevno letovanje v bungalovih Stela Maris v Umagu: termini: 30.6.,9.,19.8. cena: 2.000 —na dan Najem bungalovov je možno za tri in štiri osebe. V ceno je vključeno deset polnih penzionov in nastanitev. Otroci do 7 leta 30 % popusta. ZAVETJE, Marjana Živko 23. Desetdnevno letovanje v Rabcu prikolice za štiri osebe: termini: 10.7-20.7. 9.8.-19.8. 19.8-29.8. cena; 8.500 V ceno je vključeno najetje prikolice za štiri osebe. 24. Desetdnevno letovanje v Poreču — prikolicah za štiri osebe: termini: 9.8.,19.8. cena: 8.000 V ceno je vračunano najetje prikolice. 25. Desetdnevno letovanje v M. Lošinju - Čikat v prikolicah za štiri osebe. termini: 19.8. cena: 8.000 V ceno je vračunano najetje prikolice. 26. Desetdnevno letovanje v Biogradu na moru — zasebne sobe. termini: 21.6.-30.6. 1.7.-10.7. 11.7.-20.7. 20.8.-29.8. 10.8.-198. 21.7.-30.7. 31.7.-98. cena: 10.000 12.000 13.000 Nastanitev je možna v dvo in troposteljnih sobah, prehrana pa v restavraciji ,,Merx" v središču mesta. Organizira se tudi izredni avtobusni prevoz iz T. Velenja v Biograd. Cena prevoza v obe smeri znaša 2.000 din po osebi. Za otroke do 4. leta starosti se plača samo souporaba postelje 1.200 din. Otroci od 4. do 12. leta imajo 30 % popusta. 27. Desetdnevno letovanje v Lanterni pri Poreču v prikolicah. termini: 30.6.; 10.7., 20.7.,30.7.,9.8.,19.8.; cena: 8.000 Prikolica je opremljena z baldahinom, hladilnikom, štedilnikom. S seboj vzemite posteljnino in posodo. 28. Desetdnevno letovanje v Rabcu v prikolicah: termini: 30.6. ,10.7.,20.7.,30.7„9.8„19.8.; cena: 8.500 Prikolica je opremljena z baldahinom, hladilnikom, štedilnikom. S seboj vzemite posteljnino in posodo. 29. Desetdnevno letovanje v lesenih bungalovih v Rabcu. V eni sobi je prostora za štiri osebe. Sanitarij! so skupni v kampu. Prehrana je organizirana v samopostrežni restavraciji Narcis: termini: 20„30.6„10„20.,30.7.,9„19.8., cena: 12.000 din na osebo. 30. Sedemdnevno letovanje v Puli. Namestitev bo v hotelu Belvedere, Mutili, Medulin, Park ali v apartmajih Verudela, depandansah Medulin. V katerem izmed hotelov boste letovali, vas bomo obvestili pisno sedem dni pred odhodom. termini: 6„13„20.,27.7.;3„10„17„24.8.; cena: 1.10.900 din na osebo — lastni prevoz 2.1 2.600 din na osebo — organiziran prevoz iz Celja V ceno je vključeno pod 1.: 7 polpezion in nastanitev pod 2.: 7 polpenzion, nastanitev in prevoz v obe smeri. 31. Če želite letovati s šotorom, si lahko izposodite v našem oddelku dvojčke, četverčke in petorčke. Izposojnina znaša 100 din na dan. 32. Če se ne morete odločiti za enega od navedenih aran-žmanov na morju, ki jih vam nudimo, so vam na razpolago vsa naravna zdravilišča po Sloveniji. Oglasite se v našem oddelku, kjer lahko dobite cenike in vse potrebne informacije. KAKO, KDAJ IN KJE SE BOSTE PRIJAVILI ZA VPIS: KJE: V oddelku za rekreativno—kulturno dejavnost nad prostori Zamrzovalnih omar — pri referentu za letni f oddih — Angeli Jožetu, — interni telefon 182 — za delavce Gorenja izven Velenja pa (063)854-676. KDAJ: Od 2. aprila do 12. aprila vsak dan od 8. ure do 9 19. ure. KAKO: Na podlagi razpisa se boste lahko prijavili na obrazec: PRIJAVNICA ZA LETNI ODDIH. — Kasnejša odpoved vpisanega letovanja brez opravi-. čenega vzroka bo vpisnika stala 6.000 din. Cene in termini so dokončni, zato boste izpolnili še IZJAVO, s katero nam bodo celotni znesek odtegnili v oddelku OD v 8 zaporednih obrokih. NAROBE SVET, Dušan Farčnik gorenje GORENJE GOSPODINJSKI APARATI, n.sol.o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DSSS Gorenje Gospodinjski aparati oglaša naslednja prosta dela in naloge: V sektorju komerciale in priprave proizvodnje 'I. KOORDINATOR PRODAJE Poleg sološnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje pod 1. srednja strokovna izobrazba tehnične smeri — dve leti delovnih izkušenj Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. ■ Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE SOZD, Delovna skupnost. Splošni posli. Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. gorenjegospodlBmfsIko aparati! Delo je življenje Vodja izobraževanja in usposabljanja kadrov je, a delo Gsmana Alagiča bi le težko vkalupili v ta uradni naziv.__________ Osman Alagič ne pozna delovnega časa in nima pisarne. Delavcem, 209 jih je, ki so prišli k nam na usposabljanje iz Bihača, ne razdeljuje le plačilnih kuvert, čeprav ima tudi to na skrbi, (ponje hodi v Bi-hač in jih razdeli, če je potrebno tudi ob polnoči.). Pozna vsakega delavca, njihove probleme in težave. Ve, kdaj kdo zboli ali pa mogoče le namerava zboleti. Vsak teden se namreč Osman oglaša v Zdravstvenemu domu, kjer skupaj z zdravniki pregleda vzroke obolevnosti ,,svojih" delavcev. Kontrolira njihovo bolniško in preprečuje neopravičene izostanke. Življenje v Domu učencev, kjer živi večina Bihačanov, je v slabem letu, od kar je prišel mednje Osman zaživelo. Na pobudo osnovne organizacije zveze komunistov, katere sekretar je Senad Kišni, je bila ustanovljena tudi osnovna organizacija zveze socialistične mladine, ki se povezuje z občinsko konferenco ZSMS. Organizirali so tudi delovno akcijo in očistili okolico Doma, povezujejo se z celjskimi vojaki, sodelovali so na tekmovanju mladih pevcev, in zmagali! Na sestankih obeh organizacij pa rešujejo tudi svoje probleme, analizirajo svoje delo in obnašanje v tovarni. Najvažnejše pa je, da je Osman Alagič vsak trenutek pripravljen prisluhniti vsem njihovim drobnim človeškim sti-skam.„Mladi so to," pravi Osman, ,.stari povprečno okoli 22 let, prvič z doma in prvič na delu. Veliko je novega zanje, marsikdo je moral spremeniti svoje ravnanje." Osman pa je predvsem pedagog, sedem let je učil njihove mlajše vrstnike. Tudi sam ima osemnajstletno hčerko. Lahko, in tudi poskuša razumeti njihovo mladostno razposajenost in dileme, njihovo domotožje za zeleno Uno in rodnim Bihačem. Toda, kot pravi oče in pedagog, zna biti tudi strog, dosleden in nepopustljiv, zato je njihova disci- POČITEK, Nada Borovnik Osman Alagič plinska komisija obravnavala že precej primerov. Osman ne mara nedela in izostajanja. Predvsem se zaveda, da bodo prav ti delavci med prvimi pognali trakove v novi tovarni, ki bo nudila delo 1200 od 4050 delavcev, kolikor jih je nezaposlenih v Bihaču. Nadarjeni likovniki, dopoldne delavci v Gorenju, že pripravljajo skromno razstavo, s katero bodo obeležili to slovesnost. Tudi njih je spodbudil Osman, ki je sam dolgoletni kulturni delavec in zavzet pristaš folklornega društva, ki ga je dolgo sam vodil. Ni čudno, da bodo ob srečanju pobratenih občin in Titovih mest, te bo zastopal tudi Bihač, med nastopajočimi tudi pevci folkloristi in baletna skupina iz Bihača. Njim se bodo pridružili tudi tisti prijatelji, ki trenutno živijo v Titovem Velenju. Vsaj malo bomo lahko tudi mi spoznali utrip tega njihovega starodavnega mesteca z bogatim izročilom. Seveda so tudi težave, Osman jih ne zanika. Toda, navsezadnje človek občuti zadovoljstvo, ko jih rešuje in reši. Vedno želi slišati več glasov in spoznati obe strani medalje. In, da bi bilo to čim lažje, se je odločil za obiskovanje tečaja slovenskega jezika, ki ga je tudi uspešno končal (o tem priča potrdilo delavske univerze). Nenazadnje bo ohranil številna prijateljstva v Titovem Velenju, ko se bo vrnil v svoj Bihač. Prav takšna prijateljstva, ki jih rodi skupno delo, pa so najbolj dragocena. Leto kakovosti TOZD ZAMRZOVALNA IN HLADILNA TEHNIKA: STROŽJA MERILA IN DOSLEDNO UPOŠTEVANJE KONTROLE KAKOVOSTI Samoupravljanje V letu kakovosti Gorenja tozdi med seboj merijo dosežene rezultate na osnovi vnaprej določenih kriterijev, osnova pa je dosežena kakovost leta 1983. Kot smo že poročali, so bili med najboljšimi tozdi Galvana, Štedilniki in Gradbeni elementi, najnižji odstotek pa so imeli v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika. Res je, da tudi v tozdu, ki je med največjimi v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati, saj je v obratih zamrzovalnih omar in skrinj, hladilnikov in plastike, zaposlenih kar nad 1600 delavcev, z doseženimi uspehi niso zadovoljni. Močno si prizadevajo, kot v Gorenju nasploh, da bi dosegli kar najboljšo kakovost. Vendar je stopnja predelave v vseh obratih velika, zato pa je tudi veliko več izmeta. Pa tudi na izmet nimajo vpliva samo delavci, če je material slabši, ali pa neustrezen. V takem primeru gre slabša kakovost na njihov račun. Največ težav imajo namreč še s pločevino, ki ni ustrezne debeline, pa tudi s plastiko, po-liuretanom itd. Tu je možnost za napake veliko in zato je tudi višji odstotek izmeta in popravila v proizvodnem procesu. Tudi sam tehnološki postopek je zahteven. Predelava plastike je odvisno od kakovosti granulata. Pri polnjenju s poliuretansko maso zlahka pride do odstopanj. Postopek varjenja cevi pri zamrzovalnikih in hladilnikih zahteva posebno pozornost, saj poznej- ših popravil ni, prav tako tudi ne pri poliuretanu. Stopnja predelave je velika in zato je tudi izmet kar precejšen. Pri ocenjevanju kakovosti primerjajo tudi delež slabih izdelkov na zaključnem statističnem prevzemu. Seveda so tu najbolj vidne napake, ki nastajajo v procesu proizvodnje in na katere imajo vpliv vsi delavci. Prav tako pa prihaja na tem prevzemu do zapor, ki jih v tozdu beležijo, čeprav je izdelek povsem kakovosten, primeren za prodajo tako na zunanjem trgu kot doma. Kontrola je namreč dosledna in v popolnosti upošteva le izdelek, ki je izdelan po predpisanem tehnološkem postopku — sestavnici. Med letom je, na primer prišlo do težav pri oskrbi z vhodnim materialom. S spremembo vgrajenega polizdelka se kupec strinja, vendar ga na končnem statističnem prevzemu kontrola vpiše pod ,,slabo". Torej gre le za papirnato napako, ne pa stvarno. Takšne napake, ki to sploh niso, so delno poslabšale končni rezultat kakovosti. V letu 1984 pa so v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika izboljšali kakovost, ki je merjena na osnovi števila servisnih posegov v garancijski dobi. V celotnem tozdu se je število teh posegov zmanjšalo za 2,5 %, po posameznih obratih pa je takole: v obratu hladilnikov za 1,5 % manj posegov, v obratu zamrzovalnih skrinj za 2,1 % in zamrzovalnih omar za 3,1% Na 7. redni seji delavskega sveta delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati 19. marca 1985 so po pregledu izvajanja sklepov in potrditvi zapisnika predhodne seje obravnavali poročilo o likvidaciji Gorenja Koerting Electronic. V svojem poročilu je Herbert Šefer povedal, da je likvidacija potekala po planu in je zaključena. Delavski svetje nato sprejel poročilo o zaključnih aktivnostih likvidacije, za podpisnika zaključnih dokumentov pa so pooblastili Ota Slemenika. V nadaljevanju seje so predlagali, da bi v bodoče delegatska vprašanja posredovali v pisni obliki že pred sejo delavskega sveta in bi odgovore na postavljena vprašanja lahko odgovorni podali že na seji. Potrdili so tudi poročilo skupne volilne komisije za izvedbo volitev v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati za izvolitev delegatov v delavski svet sozda Gorenja. O izidu teh volitev smo Na kratko Na delavskih svetih tozdov delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati bodo prihodnji teden obravnavali • spremembe in dopolnila Pravilnika o avtokontroli, Pravilnik o ugotavljanju z delom pridobljenih delovnih izkušenj, • Poročilo o izvajanju programa 3. samoprispevka in priprave na 4. samoprispevek v občini Velenje, • Obravnavali in sprejeli bodo zaključek v zvezi z analizo pokrivanja izgub sozda Gorenje v Titovem Velenju, nastalih v obdobju 1981 do 1983 ter predčasno sanaci- poročali v 10. številki Infor-ma torja. Na delavskem svetu so določili tudi osnutek Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih-in odgovornostih delavcev DSSS in tozdov Gorenja Gospodinjski aparati in ga posredovali v poprejšnjo obravnavo, ki naj bi bila zaključena 15. aprila 1985. Obravnavali in sprejeli so poročilo o rezultatih poslovanja te delovne organizacije za leto 1984 ter o pokrivanju izgub Gorenja. Javno zahvalo so izrekli vsem, ki so prispevali k reševanju problematike v Gorenju in se vključili v program sanacije. Sprejeli so plan ekonomske propagande in imenovali komisijo za koordinacijo popisov, ki se opravijo med letom. To naj bi opravili med prvomajskimi prazniki. Za predsednika komisije so izvolili Marjana Planinška, za člana pa Marijo Štrancar ter Franca Košca. Imenovali so tudi vodjo delovne skupnosti skupnih služb Gorenja Gospodinjski aparati. Za dobo štirih let so s 1. aprilom 1985 imenovali Alojza Batiča. jo pričakovane izgube Gorenja Elektronika široka potrošnja za leto 1984. • Izvolili bodo delegate v organe upravljanja Zavarovalne skupnosti Triglav pri območni skupnosti Celje, • imenovali popisne komisi- je, ® obravnavali poročila in predloge programov samoupravnih interesnih skupnosti občine Velenje za leto 1984 ter • Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci DSSS in delavci tozdov delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati. Osebni dohodki Na osnovi sprejete metodologije za izračun osebnih dohodkov na podlagi rezultatov gospodarjenja z minulim delom moramo narediti še dve spremembi oziroma dopolnitvi. Osebni dohodek na podlagi minulega dela določamo na osnovi količnika delovne dobe in količnika osebnega dohodka (kQQ). Količnik osebnega dohodka doslej pri delavcih, ki so se v Gorenju na novo zaposlili, ni bil ustrezno izračunan. Ker pri teh delavcih ni na razpolago ustreznih podatkov o osebnih dohodkih, se jim kQQ izračuna na osnovi zahtevnosti dela. Ker pa kQQ izračunavamo tako, da delavčeve osebne dohodke delimo s poprečnim osebnih dohodkom v Gorenju, mora podobno veljati tudi za nove delavce. Zato se bo kgo za nove delavce, ki še nimajo več kot eno leto delovne dobe v Go- renju, za prvo leto izračunal tako, da bomo koeficient zahtevnosti za dela in naloge, na katere je razporejen, delili s poprečnim koeficientom zahtevnosti v Gorenju. V samoupravnem sporazumu oziroma pravilnikih imamo tudi določeno, da štejejo v vsoto (na osnovi katere izračunavamo kgg) tudi nadomestila za čas bolniškega in porodniškega dopusta. Ker ti podatki za leto 1980 in 1981 niso zajeti v računalniku, jih bo treba dobiti na občinskih zdravstvenih skupnostih. Da ne bi bilo treba vsakemu delavcu posebej iskati teh podatkov na skupnostih, bo pripravljen izpis delavcev in delavk, ki so bili v letu 1980 in 1981 več kot mesec dni na bolniškem oziroma porodniškem dopustu. Na osnovi tega seznama bomo od občinskih zdravstvenih skupnosti skušali dobiti ustrezne podatke. Kakor hitro nam bo te podatke uspelo dobiti, se bo za te delavce ponovno izračunal količnik osebnega dohodka. Kako na delo? Vse več delavcev Gorenja koristi organiziran prevoz na delo z avtobusom, kar 4337 nas je že vozačev z letnimi kartami. Bo ponovno oživel tudi svet vozačev?___________ y Gorenje se vozimo na delo 'z različno oddaljenih krajev Pa tudi zadovoljni smo s temi Prevozi povsem različno. Nekateri vedo o voznikih avtobusov povedati vse najlepše, sPet -drugi se jezijo nad njimi j n nad voznimi redi, zanemarjenimi avtobusi in še bi lahko naštevali. Več kot štiritisoč nas je in tudi naših okusov in zahtev je toliko. Izletnik Celje prevaža 3391 delavcev na 23 relacijah, Integral s Prevalj pa 946 na 12 relacijah. Najkrajša je 4 kilometre dolga proga, najbolj oddaljeni se na delo vozijo 67 kilometrov. Čas, ki ga preživimo na poti z dela ali na delo, je tako dolg od 15 minut pa do ure in več. Zaspani, ko potujemo na delo, utrujeni, ko Se z njega vračamo, pogosto vzkipimo zaradi drobnih nepravilnosti. Toda, če je na avtobusu še gneča, mraz ali vročina, je vse skupaj še huje. Nedvomno bi se marsikatera nepravilnost lahko odpravila z malo dobre volje in posluha, druge terjajo daljše razgovore. Prav zato bi radi ponovno oživelo delo sveta vozačev, v katerem bi bili delavci z različnih prog, ki bi lahko povedali, kaj je narobe pa tudi pohvalili bi lahko kdaj koga, če si pohvalo v resnici zasluži. Veliko voznikov je namreč prijaznih, skrbijo za udobje svojih potnikov in njihovo počutje kolikor se le da. Nenazadnje, plačujemo za organiziran prevoz precejšnje vsote. Tako smo lani zanje namenili 105,945.392 dinarjev. Do lanskega avgusta smo za prevoze plačevali določeno število sedežev, ne glede na zasedenost. Takrat pa smo prešli na nov način plačevanja glede na dejansko število vozačev in kilometrov in tako prihranil 11 % sredstev. Toda že letos februarja, potem, ko se je lani kar trikrat podražil prevoz, so se cene ponovno povišale. Precejšnja sredstva, ki jih namenjajo za organizirane prevoze, nehote silijo k razmišljanju o lastnem prevozu. Nedvomno tudi na tem področju svetu vozačev ne bo gorenjesems Na 9. seji deLvskega sveta Gorenje Servis 28. februarja 1985 so sprejeli sklep, da so na osnovi zakonskih določil in družbenih usmeritev v planu za leto 1985 določi obseg sredstev za regresiranje prehrane delavcev med delom, ki bremenijo stroške te delovne organizacije. Za vsakega zaposlenega delavca se mesečno nadomesti 10 % poprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu v Sloveniji, kar je 2700 dinarjev mesečno za letošnje leto. Glede na obseg sredstev in upoštevajoč dejstvo, da na terenu ni možno organizirati toplega obroka med delom, se delavcem v sektorjih servisnih mrež za vsak dan, ko jim po predpisih pripada nadomestilo za prehrano, obračuna po 130 dinarjev. Za delavce Servisa v Titovem Velenju pa se iz sredstev za regresiranje prehrane za vsak dan izloči tozdu Gostinska enota Gorenja Gospodinjski aparati 117 dinarjev. Ob jubileju Franc Lukner sodi med pionirje Gorenja in pionirje njegovega Servisa. Začel je na izviru Gorenja, v proizvodnji štedilnikov na trda goriva v vasi Gorenje. Njegovi spomini na te čase, ko se je vžgal plamen, ki je osvojil svetovno tržišče, so nepozabni. So časi, o katerih težko pripoveduješ, moraš jih doživeti. Danes so pogoji dela, način proizvodnje in življenjski utrip delovnih rok povsem drugačni. Franc se je skupaj z Gorenjem preselil v Velenje, v delovne prostore rudnika, odšel k vojakom, po njegovi vrnitvi v Gorenje pa je že stala prva proizvodna hala. Nadaljeval je v proizvodnji štedilnikov na trda goriva, pa električnih,_ plinskih in kombiniranih. Širitev programov in osvajanje tržišča je zahte- manjkalo dela, saj gre za denar nas vseh in je prav, da skušamo poiskati najboljšo in najbolj racionalno obliko prevozov na delo. valo tudi zagotovitev servisa. Franc se je vpisal v prvo generacijo Gorenjevih serviserjev, ki so v večini tudi danes zvesti Gorenjčani. Kot je sam dejal, je delal predvsem v servisni delavnici, če je bilo treba pa je šel tudi na pot. „Čeprav nismo imeli vse idealno, tako glede pogojev za delo kot tudi plačila zanj, smo prizadevno delali vsi brez izjeme," poudarja Franc. Tudi sam je rad delal na terenu ali v delavnici. Enako se prizadeva tudi danes. V centralni delavnici Gorenja Servis v Titovem Velenju Franc odpravlja napake na vseh vrstah pralnih strojev. Delo ga veseli, saj je pestro, sestavlja ga vrsta drobnih, lažjih opravil pa tudi tistih težkih, grobih. Pesti jih pomanjkanje črpalk ali progra-matorjev, odvisno pač od vrste stroja. V delavnici morajo za izpolnitev osemurne norme opraviti najmanj dve generalni popravili, kamor šteje zamenjava kadi, vseh cevi, grelca, tesnil... ..Zavedamo se, da še nismo na zeleni veji, vendar bi moralo biti servisersko delo bolj plačano kot je, saj je dobro plačilo spodbuda za še večje napore in boljše gospodarske učinke," meni Franc. Na vsakodnevno delo v servis Gorenje se Franc pripelje iz Polzele, kjer z družino, ženo in sedemletno hčerko, stanuje v družbenem stanovanju. Našemu sodelavcu, ki v vseh teh letih ni izdal svoje mladostne opredelitve — zvestobe Gorenju, veljajo ob srebrnem jubileju naše iskrene čestitke. Razpis štipendij za šolsko leto 1985/86 DO GORENJE Program kovinar-strojnik GOSPODINJSKI APARATI - strojni tehnik VI. . 2 TOZD Štedilniki preoblikovalec in spajalec stop. št. kovin IV. 1 štip. - oblikovalec kovin IV. 1 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ - obdelovalec kovin II. 3 — tehnološka — tehnološka VII. VI. 1 2 Program energetike elektrotehnik energetik V. 2 Program kovinar-strojnik - elektrikar energetik IV. 2 — strojni tehnik — preoblikovalec in spajalec v. 6 TOZD Galvana kovin IV. 10 — oblikovalec kovin Program energetike IV. 6 Program kovinar-strojnik - oblikovalec kovin IV. 5 v. 6 — obdelovalec kovin II. 3 — elektrotehnik energetik — elektrikar energetik IV. 4 Program kemije Program elektronike - kemijski tehnik (moški) V. 2 — elektrikar elektronik IV. 4 TOZD Kondenzatorji Program kemije — kemijski tehnik v. 1 Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — industrijska elektronika VI. 2 Program trgovinska dejavnost — blagovni manipulant III. 2 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik V. 1 TOZD Pralno-pomivalna - oblikovalec kovin IV. 1 tehnika Program energetike Fakulteta za elektrotehniko ali - elektrikar energetik IV. 1 VTŠ 1 1 TOZD Kompresorji — industrijska elektronika — informatika VI. VII. Črnomelj — informatika VI. 1 Fakulteta za elektrotehniko Fakulteta za strojništvo ali VTŠ ali VTŠ 1 — tehnološka VII. 1 - elektronika VI. — tehnološka VI. 1 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ Ekonomska fakulteta ali VEKŠ - tehnološka VII. 1 — plan in analize VI. 1 Program kovinar-strojnik Program kovinar-strojnik strojni tehnik V. 1 — strojni tehnik v. 5 preoblikovalec in spajalec — preoblikovalec in spajalec kovin IV. 10 Kovin oblikovalec kovin IV. IV. 1 1 — obdelovalec kovin — vzdrževalec in upravljalec II. 3 TOZD Gostinska enota strojev II. 5 Program kuharstva Program energetike - kuhar IV. 1 — elektrotehnik energetik — elektrikar energetik v. IV. 2 5 Program strežbe natakar IV. 1 Program elektronike — elektrotehnik elektronik — elektrikar elektronik v. IV. 2 5 DSSS Gorenje Gospodinjski aparati Program kemije — kemijski tehnik v. 1 Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ Program trgovinska dejavnost — informatika VII. 2 — blagovni manipulant III. 5 - energetika VII. 1 TOZD Zamrzovalna in — energetika — močnostna elektrotehnika — VI. 1 hladilna tehnika konstruk., tehnološka VII. 2 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ VII. 1 - industrijska elektronika — energetika, ind. elektronika VII. VII. 1 1 — tehnološka - močnostna elektrotehnika — tehnološka VI. 1 konstruk., tehnološka VI. 1 Program kovinar-strojnik — elektronika (magisterij) Vlil. 1 — strojni tehnik v. 2 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — preoblikovalec in spajalec — tehnološka VII. 4 kovin IV. 5 — tehnološka VI. 3 — obdelovalec kovin II. 10 — energetika VII. 1 — spajalec in rezkalec kovin II. 10 — energetika VI. 1 Program energetike — konstrukcija VII. 5 — elektrikar energetik IV. 5 — konstrukcija VI. 1 — konstrukcijsko-računalniška VII. 2 Program elektronike IV. — konstrukcijsko-računalniška VI. 1 — elektrikar elektronik-mehanik 2 — varilska VII. 1 TOZD MGA Nazarje — transportni sistemi — konstrukcijska (magisterij) VII. Vlil. 1 1 Fakulteta za elektrotehniko ali Ekonomska fakulteta ali VEKŠ VTŠ — plan in analize VII. 2 — industrijska elektrotehnika VI. 1 — poslovne finance VII. 2 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ V Š O D — tehnološka VI. 1 — proizvodno organizacijska VII. 2 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ FAGG ali VTŠ — poslovne finance VI. 1 — gradbena operativa VII. 1 FNT ali VTŠ - kemijsko-tehnološka (kem. inženirska) VII. - kemija (anorganska kemija) VII. - kemija (analit. kemija) VII. Program kovinar-strojnik - strojni tehnik V. - obl ikovalec (teh. risar) IV. Program energetike - elektrotehnik energetik V. Program elektronike - elektrotehnik elektronik V. Program računalništva računalniški tehnik V. Program kemije - kemijski tehnik V. DO GORENJE NOTRANJA OPREMA TOZD Pohištvo Biotehniška fakulteta — lesarstvo VII Program kovinar-strojnik — preoblikovalec kovin IV. Program energetike — elektrikar energetik IV. Program lesarstva — lesar širokega profila IV. — lesar III. TOZD Gradbeni elementi Program kovinar-strojnik — preoblikovalec kovin IV. — obdelovalec kovin in vzdrž. strojev II. — upravljalec strojev II. Program gradbeništvo — gradbinec II. Keramijska dejavnost — keramik VI. DSSS Gorenje Notranja oprema Biotehniška fakulteta — lesarstvo VII. FNT ali VTŠ — kemijska tehnologija VII. Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — zunanja trgovina VII. — poslovne finance VII. dejavnost — ekonomski tehnik V. DO GORENJE PROCESNA OPREMA TOZD Tehnološka oprema Fakulteta za strojništvo ali VTŠ - konstrukcija VII. - konstrukcija VI. - tehnološka VII. - tehnološka VI. Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ - informatika VII. - informatika VI. Program kovinar-strojnik - strojni tehnik V. - oblikovalec kovin IV. preoblikovalec in spajalec kovin IV. - monter in uprav, energ. naprav IV. 2 1 1 7 1 2 1 1 1 1 2 1 1 1 1 2 3 1 1 1 1 2 4 4 4 4 2 2 4 15 10 3 Lf) CN Program energetike — elektrotehnik energetik V. — elektrikar energetik IV. Program naravoslovno-matematična tehnologija — fizikalni tehnik V. TOZD Poslovna oprema Ptuj Fakulteta za elektrotehniko ali — rač.logi in sistemi VII. — rač. logi in sistemi VI. Fakulteta za strojništvo ali — konstrukcija VII. — konstrukcija VI. -tehnološka VI. Program kovinar-strojnik — strojni tehnik V. — oblikovalec kovin IV. — vzdrževalec IV. Program elektronike — elektronik IV. Program računalništva — račulaniški tehnik V. TOZD Proizvodnja računalniških procesnih naprav Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — programska oprema VII. — programska oprema VI. Fakulteta za strojništvo ali VTŠ -tehnološka VII. — konstr. energetska VII. Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — poslovne finance VII. Program kovinar-strojnik — strojni tehnik V. — preoblikovalec in spajalec kovin IV. Program elektronike — elektroteznik elektronik V. Program računalništva — računalniški tehnik V. — programski tehnik V. Program energetike — elektrotehnik energetik V. Program naravoslovno-matemati-cna tehnologija — fizikalni tehnik V. DSSS Gorenje Procesna °prema 4 10 2 1 2 1 1 1 1 2 1 1 2 in 5 2 1 1 1. 2 2 3 5 5 2 2 Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ - ind. elektronika VII. - avtomatika VII. - programska oprema VII. - informatika VII. Fakulteta za strojništvo ali VTŠ - konstrukcijska VII. • tehnološka VII. Ekonomska fakulteta ali VEKŠ - notranja trgovina (pogoj VI. st. teh. us.) VII. - zunanja trgovina VII. poslovne finance VII. - plan in analize VII. Pravna fakulteta -gospodarska VII. DO GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — ind. elektronika VII. Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — konstrukcija VII. Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — plansko analitska VII. — notranja trgovina VI. DO GORENJE COMMERCE Ekonomska fakulteta ali VEKŠ - zunanja trgovina VII. - zunanja trgovina VI. - notranja trgovina VII. - notranja trgovina VI. - poslovne finance VII. - poslovne finance VI. - logistika VII. - logistika VI. računovodstvo VI. Pravna fakulteta - gospodarsko pravna VII. DO GORENJE SERVIS Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ - računalništvoin informatika VII. - računalništvo in informatika VI. - energetika VI. - energetika (za vodjo izpostav izven Slovenije) VI. 2 3 4 4 4 4 2 2 2 2 1 2 1 1 1 5 8 2 3 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka VI. 2 — tehnološka (za vodjo izpostav izven Slovenije) VI. 2 Ekonomska fakulteta ali VE KŠ — poslovna informatika — finance — plansko-analitska — računovodska — notranja trgovina — zunanja trgovina Pravna fakulteta — gospodarsko pravna Višja pravna šola — splošna V Š O D — kadrovska izobraževalna Fakulteta za gradbeništvo — gradbena GORENJE SOZD, DS INFORMATIKA IN ORGANZACIJA VEKŠ — poslovna informatika FNT — matematika Program računalništva — programski tehnik Program naravoslovno-matema-tična tehnologija — matematični tehnik V. 2 GORENJE SOZD, DS SPLOŠNI POSLI Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka VI VI. 1 Višja tehniška varnostna šola — varstvo pri delu VI. 1 GORENJE INTERNA BANKA Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — poslovne finance VII. 1 — poslovne finance VI. 1 DO GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ Hochschule ESSEN — industrijski oblikovalec VII. 1 Akademija za likovno umetnost — industrijski oblikovalec VII. 1 VII. 2 VII. 1 VI. 1 VI. 1 VI. 1 VI. 1 VII. 1 VI. 1 VI. 1 VI. 1 VII. 2 VII. 1 V. 2 Kandidati za štipendij"e naj pošljejo prijave na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli. Izobraževalni center, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12, najkasneje v 30 dneh Po objavi razpisa, z imenom delovne organizacije Gorenja 'n tozda, kjer želijo prejemati štipendijo. K prijavi za štipendijo na obrazcu SRN—1, DZS — 8,40 je treba priložiti: ~ kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine in Poklica staršev ~ Potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja oziroma vpisu na fakulteto — višjo šolo (naknadno) 7 overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala (velja za osnovošolce in srednješolce) Starši — upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1984. Opozarjamo kandidate.da pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat, katerega dohodek na družinskega člana prosilca ne presega 85 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. V primeru manjšega števila prosilcev bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo dovoljeni cenzus, pa so izbrali poklic oziroma študijsko usmeritev, ki je v občini Velenje deficitaren. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izena- 7 potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitov in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto 7 Potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga uPrava za družbene prihodke) — potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo 2a dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. čenih ostalih pogojih pa otroci delavcev Gorenja. Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Velenje. Štipendisti višjih in visokih tehniških šol prejmejo k osnovni štipendiji še poseben dodatek za deficitarnost. Kandidate,ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku,bomo z rezultati izbora seznanili do 15.julija 1985.Če vseh razpisanih štipendij v rednem roku ne bomo podelili,bomo do 15.avgusta 1985 sprejemali naknadne prijave za nepodeljene štipendije.Ti kandidati bodo o izboru obveščeni do 30. septembra 1985. V Gorenju je 20. marca 1985 bil podpisan sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo druge faze tovarne elektromotorjev v Djakovici. Sporazum sta za Fabriko Elektromotori Djako-vica in Gorenje Gospodinjski aparati podpisala Ali Buza in Peter Petrovič. Na fotografiji: ob podpisu sporazuma so bili prisotni (z leve proti desni) predsednik Skupščine občine Djakovica Enver Vulja, podpredsednik Skupščine SAP Kosovo Asim Bljuta, direktor Elektromotori Djakovica Ali Buza, Alojz Batič in Peter Petrovič (Gorenje Gospodinjski aparati). Šport in rekreacija Že 79,5% Delo strokovnih in administrativnih delavcev v proizvodnji gospodinjskih aparatov se je izredno izboljšalo! Do polovice meseca marca je delalo že 271 delavcev. S tem je delovni načrt dosežen že 79,5 % in lahko pričakujemo, da bodo delavci režijskih služb svojo obveznost v mesecu marcu v celoti izpolnili, pa tudi presegli in nadoknadili izostanek iz meseca februarja. Podatki so znani do 16. marca in do tega dne je v proizvodnji bilo opravljenih 271 delovnikov. Največ jih je bilo na delu v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika (144 delavcev ali kar 90 %,) v Pralno pomivalni tehniki pa le 43 ali 52,4 %. V Štedilnikih je delalo 84 delavcev (84,9 %). V prihodnjih dneh se bo stanje še izboljšalo, v proizvodnji pa pričakujejo tudi pomoč iz delovnih organizacij Gorenje Servis, Gorenje Elektronika Široka potrošnja in Gorenje Procesna oprema. Podatki so spodbudni in tudi to dokazuje pripravljenost strokovnih in administrativnih delavcev za pomoč v proizvodnji za dosego delovnih načrtov. LJUBITELJI SMUČARSKIH TEKOV se bodo v soboto, 30. marca, pomerili za občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskem teku na Rogli. Odhod avtobusov bo ob 7. uri, izpred Rdeče dvorane. Svojo udeležbo prijavite na tel. 132. PRVENSTVO V MINI KOŠARKI SE BLIŽA KONCU Polovica tekmovanja za pokal Gorenja v mini odbojki se bliža h koncu. Včeraj so se pomerile v finalu ženske A skupine. Prvo mesta sta osvojili dvojici Lakič—Grudnik, sledijo Vinoj-čič—Jajčevič (vse Galvana), 3. Golič—Jamnikar (Odprema), 4. Javšek—Skledar (Galvana). Pri moških A skupine sta zmagovalca Puklič—Plevnik (Odprema), sledijo Kren-ker-Oder (PPT), 3. Perše-Juhart (RKS), 4. Šehič-Do-kič (Odprema). Danes (sreda) ob 18. uri v telovadnici v Pesju še finale moške skupine C, v katerem se bodo pomerili Blagotinšek —Zorko (RKS), Zidarn—Kotnik (PPT), Pruš—Magdič in Jerčič—Sternad (vsi DSSP). Navijači so dobrodošli!. ZIMSKA NOGOMETNA LIGA V A skupini zimske nogometne lige, ki je bila v Rdeči dvorani od 15. novembra 1984 do 28. februarja 1985 je zmagala ekipa Promet—Odprema z 11 točkami pred PPT, ki ima enako število točk, vendar slabšo razliko v zadetkih in ekipo Orodjarne z 8. točkami. Na četrtem mestu je ZHT— Plastika, peta Tehniki in šesta Galvana, medtem ko sta zadnji dve Profesionalna elektronika in Servis izpadli iz A skupine. Kultura Vabimo! V galeriji društva šaleških likovnikov v Šoštanju bo v četrtek, 28. marca 1985 otvoritev razstave del študentov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane. Na otvoritvi se bo Janez Sterkuš predstavil s Svetnečim Gašperjem. Razstava bo odprta vsak torek, četrtek in soboto od 15. do 18. ure do 9. aprila 1985. V knjižnici v Titovem Velenju bo v petek, 29. marca 1985 ob 19. uri koncert tria Lorenz Vstopnine ni! V soboto, 30. marca, bo ob 18. in 20. uri v domu kulture v Titovem Velenju nastop ansambla Henček in humorista Tonija Gašperiča. BILTEN KLUBA ORGANIZATORJEV KULTURE Organizatorji kulture v občini Velenje, ki so se lani povezali v klub, v katerem so tudi vsi kulturni animatorji iz Gorenja, so te dni prejeli prvo številko svojega biltena. KOK, tako so bilten poimenovali po začetnicah imena kluba, vsebuje celo vrsto koristnih in aktualnih informacij za delo kulturnih animatorjev, dober pripomoček pa bo tudi drugim, kijih kultura in dogajanje v njej zanimata. NEŽKA MATKO . Začeli smo nov delovni dan, med nami pa je nastala praznina, saj smo za vedno izgubili sodelavko. Nežka Matko se je rodila leta 1928, v Gorenju pa se je zaposlila 1974. Odlikovala se je po skromnosti in razumevanju ter spoštovanju do drugih. Imela je vse lastnosti prizadevne in poštene delavke. Pri opravljanju svojih nalog je bila kljub bolezni vestna in vztrajna, njeno prizadevanje pa je bilo plod neizmerne volje do življenja. Vedno je bila v pravem trenutku pripravljena priskočiti na pomoč. Za njeno delo smo ji dolžni zahvale, njen svetel lik pa bo vedno ostal med nami. Sodelavci tozda MGA Nazarje INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Servis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DS Organizacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet_-predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič,' člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6000 izvo-. dov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne, 23. 1. 1974. J