Razgled po svetu. Trst — m tvo mesto. Kdor je videl Tr=t pod rajno Avstriio in sedaj Trst pud I«ili'n, bo vskliknil: »Trst je mrt o nesti,!« Ulice so prazne, n^b^nega pr^ mtta, tisti zagrunjeni ttžaški lahoni, katen so hoteli za vsako ceno priti pod so'nčnato majko Italijo, si stdaj pulijo l&se. Trg<nina in obrt poči-aia, yo tržaških uiicah se pa podi 20.000 brezposebiih. Tujnost. Kakor znano, so se nas!ed^tv>:ne države'bivše avstru-ogrske nr narbije zedinile jjlede porazdelitve čist-jja zl ta v z-esku 50 m li onuv kron v zlatu iz za^Kiia bivšp avstrco^rske hanke S-iiro Itaiija je prvotuo podala nekako velikodu.mo izjavo. oeš; ona se ne mara pul ti /a tUtn zlato, tofla t;lej, k nalu nato je Lahe ske>alo in s-edaj so bili oai prvi, &\ s~> zaKtevnli, dd se. jim je moralo izplačati 4.6(i()0L0 zlitib krnn. Tajnost je in bo biži^as ludi (sta)a, kat«;re inalhe je iz linlo ti^io 'Aato kateio je bilo i? te dc-d.š-^ine pnsojeno naši dr.-.avi Davko(ilrčctvaci! Kadar bo slabostojni minii-tt-r poslantc in hivsi mesar Puoelj priredil >o et kj*1 kak sbod, ne porabite ga v-jra^ti, kajti on kot mini«ter bo vendar le moral vedeti za take miljone v ziatu! V morju bonkoce^. Avstrijska valuta je lako nizka <ia mi>ra im«rti kupec dest-t in dfset tiso^e.v. ako hoče kupiti k-ko ma'enU<>st Te dni je javil dunaj^ki puljtiji *(fer Sa ny da n u je n<-k i ctnik (.Kimnti rna izplacal za \ožri|i'- 5OC0O me-.to 5000 kron. Šofer je izavil ia po)'cij), da je priprnvljen potniku vrniti pomotoma izplačani odvišek. Potnik se dosedaj ni javil policiji, ker je menda iz dr^ave z zdravo vtluto, kjcr je 50.0(0 nemških kron malrnkost. Najstarejsi in iiajmlajši samotnonlec. V Anneriki je bilo minulo leto 20.000 samomorov. Zanimivo je da s • mtd temi samomortci zastopani vsi stanovi v vseh različnih starostnih dobah. Najstarejši s.amornorilec je bil star 100 let, najnilajši pa 5 Irt. Zločin t L pskem. V Lipskem na Saksonskem so našli v neki košari moško truplo, kateremu je bila odsekana glava. Policja je dognala, da je mor )k» neka 47 iVt stara vdova B-rta Hi ffmann. ki je imfla z umorj-nim ljubavno razmerje. Dolgo časa je tanla zločin, končnD je pa vendar pri?nala, da je ona morilka umorjent-g^ Konrada. Bila je izročt-n^ kaz-nsk mu sodišču. Kohko Ijudi se je rortilo na m-.riu? M nulo leto se je narodilo na angleških parnikih 273 otrok. Eno leto prej 276, a leta I9i9 samo 151. Kadar se roii otrok na ladji, je zelo veliko v^seije med potniki, ki novonjtnčka bogato obdarujejo, Na parobrodu mjena deca so p-ipadniki one države, pod katere zastavo plnve ladia. R jstvo novorojen-^ka zsbel ži kapet-tn ladjf, a pozneje se še vpiše rojs:vo v krstno knjigo onega mpsta, v krterega pri,»luje parnik. 10 ton dinamita eksplodir^lo. BHzu mes'a Čikage v Severni Amt-riki je pr^tekli p^tek eksplodiralo 10 ton dmamita ki je bil shrnnien v nekcn voj^škem skladišču. Zemlja se je stresla 50 milj naokoli. V oddaljenosti do 12 milj so na vseb postopiih popokale vse šipe. Kraj nesreče nudi gro en prizor upo> stošenja. Nesrtča. ki j- zahtevala več čli-veških žrtev, je povzračila 10 milijonov funtov škoiie. Za službo rHbe.l na. V BudimDe*ti je bila razpisana služba rabelinovega pomočnika. C^li! 8 dni pred počrtkom roka se je za to slažbo ogiasilo čez 50 proslcev. Celo-upno StevJo prosilcev znaša več sti>. V^i prosilci zatriuiejo. da so za to službo zelo sposobni. Služba rabeijna je pač poklič, ki ugaja Madžarom. K|e r gte najbolj lahek les? V srednji južni Ameriki raste drevo ki ga doniačini imrnuiejo BBdlsa .Todrevo je Zf-lo podobr.o našemu hrastu. L(s tega dre.vja se uporablja v industriiske namene, kajti je zelo lahek in trpež«-n. Domačini izdelujejo iz tega lesa čobie, ki so zelo dobri. Špaaci so d&li temu drevesu ime »balsa«, kar pomeni toliko, kakor čnln. 1 kubični decimeter tetja lesa trhta 140—16(1 gramov tur^j je ta les tako lahek, kakor nobeden drugi na svetu Zlata je vedno manj|. Statisfika z?dn.ih deset let kaže, da sn aa s\etu | roizva a vedno mnnj zlata. Tako a. pr. !0 znašalo proizvaian.ie zl^fn 7 Transvalu v -iižni Airiki leta 1921 b samo aekaj cez 8 rn tji or.ov unc, tnraj ITkrat mani, k>i;kor leta 1910. Na Uralu v Rusi^i so pa v laiiskem letu proizva ali samo 12% tiste mno/.ine katero so pro'zva""li lota 1910. V lom cziru tudi v Ameriki rrso na bol šein m nek Amerieai: ]e vor^l izraf'iiiiiii , da se bo čez V\Q let proizvajaln an cclcni svctti samo 2% tisto mrožino 7la¦a, kaknr se ga '0 j-roizvsvjalo 1. l9'0. Ta Ameriran frdi colo, da hoie višlo Uiko daleft, da se zlato ne bodo smclo u[iorn))l ati za nakit-ali lo oti<*t e, am•,ak samo za o, tifi:e prodmcte ia zn nmetno zobov c, tod:v tnkrat i-o rloso^la vrednost zlata nebotlcno viširio!