Zločin nad državo: gmotno in moralno upropaščanje drž. uradništva. Državno uradništvo kraljevine SHS živi v pomanjkanju. — Nedogledne posledice za državo. — Edino sredstvo proti korupciji in wzaradi" je zadosten eksistenčni minimum. — Sedanje prejemke je treba zvišati. tudi na državniško pojmovanje, ker se more ta udarec. naperjen ,proti državnim usluž* bencem zelo lahlko ukreniti proti državi. Predsednik: dr. Jovanovič. Tajnik: dr. Gjora gjevič. Temu protestu in opozorilu se mora pri* družiti tudi vse učiteljstvo in našim državs nikom kličemo prav resno ob dvanajsti uri: Rešite državo pravočasno neizbežne pro« pasti in zvišajte plače vsemu državncmu uradništvu, da bo lahko preživljalo sebe in svoje družine, drugače vam ostanejo saino še sodniki in napolnjene ječe z državnimi uradniki — zločinci zaradi bede in iz obupa v katerega ga je pognala država in državni krmilarji.  Naši državniki ne verujejo, da ne moremo več izhajati s svojimi plačami, da nam nc bo mogoče več s sedanjo plačo preživ« ljati družin, da že danes ne moremo skrbeti za dostojno in zadostno obleko družinam, da ne moremo s to plaoo več plačevati nezno« sno zvišanih najemnin za stanovanja in da nam grozi s 1. majem cesta — ker ne bo de> narja, da bi plačali najemnino. Državnih uradnikov — družinskih oče= tov se loteva obup. Oni žive v upanju, da jim bo država priskočila na pomoč in jim bo zvišala dohodke. Zivljenske razmere so vedno slabše! Le vprašajte državnega uradnika, kateri izhaja samo s svojo plačo, k'i jo prejema od države. Nihče! Kdor ima družino, pa narav* nost trpi pod razmerami. Lov za postranskimi zaslužki se je na» ravnost razpasel med državnim uradništvom. Kako tudi ne. Ker pa ni vsakdo tako srečen, da bi prišel do postranskih zaslužkov, se je pričela zloraba službe in tudi v Slovenijo, ki je slovela kot vzorna upravna edinica, pri« haja zloglasna »zarada«, korumpirane razs mere pridobivajo tal in gniloba grozi okužiti jn zastnupiti tudi slovenskega državnega uradnilka. Vsi klici abupa so zaman! Naši držav« niki ne slišijo, oni nečejo slišati. Korupcija pa uganja po državnih uradih svoje orgije naprej, v zvezi z njo pa partizanstvo in urad* nikispartizani,. ki so našim državnikom več — kot državni uradniki v resnični službi svo* jega poiklica in v edinj službi držav.e. . Plače državnega uradništva so z življens skimi razmerami tako sramotne, da državni uradnik ne more živeti od njih. Služiti mo= rajo le kot postranski dohodelk, kateremu mora poiskati še drugih zaslužkov 'in virov, da lahko preživi in obleče sebe in družino. Slep je, kdor tega ne vidi in s slepoto je udarjen kdor ne vidi, kam vodijo take raz« mere. Dajte uradniku kruha. če hočete da se bo otresel korupcije, dajte mu eksistenčni minimum če hočete, da se bo lahlko posvetil samo državni službi. Ta klic, je klic danes še zdravega dela državnega uradništva. Jutri bo prepozno in zaman bodete iskali zdrav« ttika in zdravil, s katerimi bi ozdravili oku* ženo telo. In temu ,položaju nasproti, tem razme* ram je kot porogljivo zasmehovanje prispel na občni zbor Zveze državnih nameščencev v Ljubljani glas o še nameravanem znižanju draginjskih doklad s strani vlade. Ali se go* spodje norčujejo iz razmer. ali hočejo tirati namenoma državno uradništvo in z njim dr* žavo v propast? Informacije, ki jih je dobila Zveza dr* žavnih nameščencev za Slovenijo po svojih zaupnikih iz tajnih piredalov mintistrstev, jc potrdilo pozneje dnevno časopisje. Iste in« formacije je dobil Činovniški Savez v Beos gradu in dancs jih ne more tajiti niti več vlada. Da prepteči nakano na državno uradni* štvo, je Glavni Savcz državnega uradništva v Bcogradu, Ikaterega član je tudi Zveza dr» žavnih nameščencev za Slovenijo in potom nje naše pov. UJU, vložil dne 21. t. m. pred? sedniku vlade predsedniku Narodne skups ščine, finančnemu ministru in predsedniku finančnega odbora naslednjo spomenico: V javnost je prodrla vest, da je v iU nančnem odboru Narodne skupščine padel predlog, naj se izvrši ponovno zmanjšanje prejemkov državnih uslužbencev, da bi se na ta način doseglo ravnotežje proračunskega predloga za leto 1928./29. Ta vest je odjeknila širom cele naše dr* žave in je tudi med državnimi uslužbenci vseh strok izzvala enodušne proteste. Ob tej priliki smatra uprava Glavnega Saveza državnih uradnikov in uslužbencev, v kateri se nahaja tudi aktiven član vlade in neikioliko drugih \visokih funkcijonarjev, i za svojo dolžnost, ki jo ji diktira pofcreba zaščite le« gitimnih interesov onih, od katerih so bili postavljeni na čelo uradniške organizacije, da vas opozori na nedogledne posledice, ki bi jih izzvalo oživotvorenje tega predloga. Notorično znano je dejstvo, da so dr» žavni uslužbenci v naši državi nezadostnt> nagrajeni in zasigurani. O tem so doslej ob več prilikah najbolj avtoritativne osebnosti dale povsem določne izjave, tako predstavni« kom javnosti, kakor Narodni skupščini. Vsak objektiven človek, ki ve, kakšni so dancs prejemki djržavnih uslužbencev. priznava in bo vedno priznaval, da so ti prejemki daleč pod najsiromašnejšim eksistenčnim 'mini= mom. To je priznala tudi kraljevska vlada z enim izmed svojih zadnjih zakonodajnih aktov: s predložitvijo predloga za zboljšanje gmotnega položaja sodniškega stanu Narods ni skupščini. Pri tem je treba posebno po* vdariti, da velja ono, kar velja v gmotnem oziru za sodniški stan, tudi za vse ostale drs žavne uradnike in uslužbence. V kolikor je zboljšanje prejemkov potrebno kza eniot, v toliko je potrebno tudi za dmge skupine, brez katerih moderna država istotako ne more ^bstojati in napredovati. Namesto pa, da bi se izvedlo zboljšanje, se napoveduje poslabšanje. Krivice, Iki so bile storjene leta 1926. se skušajo ponovno storiti državnim uradnikom lin uslužbencem v letu 1928. Ako bi se sprejel ta predlog, bi prišli državni uradniki v še težji položaj, v kakršnem so že danes. Ze danes pa se ogrom^ na večina izmed njih more preživljati samo z zadoščenjem. ki z vsakim dnem zavzema večji obseg. Uprava Glavnega Saveza državnih urad* nikov in uslužbencev zato odločno odklanja. da bi se izvedel ta udarec na gmotno stanje državnih tuslužbencev in njihovih družari. Apelira na človeška čustva in pravičnost in