Nezdrave razmere v kranjskera šolstvu. + Odkar je edini in absolutni gospodar v c. kr. deželnem šolskem svetu kranjskem visokorodni gospod Oskar vitez Kaltenegger, po svojem dekretu c. kr. deželne vlade svetovalec in po milosti vladajočih razmer poročevalee v upravnih in gospodarskih šolskih stvareh, vladajo v šolstvu na Kraijfskera razraere, ki bi jih prispodabljali — ako bi se ne bali zamere — glasovitim turškim razmerara. Mogočni nemškonacionalni plemič, ki utegne imeti o šolstvu toliko pojma, kakor ga ima vsak zagrizen birokrat, je segel z drzno roko preko svojega upravnega in gospodarskega poročevalstva po vajetih našega šolstva, in sedaj drdra naš šolski voziček po njegovi sijajni zaslugi bliskoma v umazano globel. Tako napredujemo po — rakovi poti! Ali res ni nikogar, ki bi pomagal temu oholemu vitezu nazaj za pisalno mizo in bi mu prepovedal tako krvavo grešiti na vzvišeni nalogi šolstva in uganjati plemenitaške turnirje na svetem polju naše, od birokratizma vedno zanemarjane kulture?! Mi smo tega blagorodnega p. n. gospoda v eni zadnjih številk ostro prijeli. Toda kakor se kaže, se taka kruta ocitanja ne primejo parfumirane kože. Gospod vitez mora torej imeti trdno stališče pod seboj in močno zaščitno roko nad seboj, okolo sebe pa ozračje, ki varuje njega, a moreče vpliva na vso deželo. Ves ta milje, ki se v njera tako razkošno razvijajo in tako varno počutijo take in enake birokraške koprive, bi morda lahko opravičeno imenovali sistem, in sicer sistem zatiranja, terorizma, avtokratstva in prez i r a n j a. Nemara se ne motimo, ako se usojamo trditi v vsi ponižnosti — in kdo bi ne bil pred takim gospodom ponižen! — da je ravno ta sistem pahnil iz deželnega šolskega sveta kranjskega edinega zastopnika Ijudskošolskega učiteljstva ter tako razžalil ves stan, da je ravno ta sistem ubil deželnega šolskega nadzornika L e v c a , ki je gledal nanj ves slovenski svet z opravičenim spoštovanjem, in da je ravno ta sistem kriv vseh onih nepravilnosti in nerednosti, ki pod njimi trpi naše šolstvo! Kakšne so nakane naše učne uprave, to se je pokazalo pred kratkim, ko je sestavljal dež. šol. svet terno-predlog za ravnateljsko mesto I. drž. gimnazije v Ljubljani. Trdimo to-le: Naša učna uprava se je degradirala z višine pravičnosti, pedagoške resnosti in raorale v nižino politiške enostranosti in nesolidnosti ter je pokazala svojo popolno nesposobnost! Korporacija, ki bi morala biti nepristopna vsakemu zunanjemu vplivu in bi morala ravnati zgolj po zakonu, pravičnosti in trezni preudarnosti, zbuja s svojimi dejanji sumnjo, da je stopila v službo nemškega narodnega šovinizma. Ako mora šola dvigati in jačiti moralo, ;je toliko bolj dol_ia skrbeti za to uprava, ki vlHa šoli. Toda ni dovolj, da je tako ravnaDJe nemoralno, ampak tako ravnanje -je tudi protizakonito, ker bije členu XIX. državnih osnovnih zakonov naravnost v lice. Pri nas se dogajajo stvari, ki so ali proti jasnim zakonitira določilom, ali pa naravnost žalijo dostojanstvo učiteljstva in ugled šolstva. Ne vemo, ali je še kje tako, da bi bilo učiteljstvo eitirano v šolo v nedeljo popoldne, ko vendar počiva ves delavni svet! To se je pa zgodilo v Ljubljani na II. raestni šoli v nedeljo, dne 15. septembra popoldne. Oe pojde to tako naprej, ne bo imelo učiteljstvo niti enega prostega popoldneva. Potem sploh ne bomo mogli več govoriti o učiteljstvu, ampak bomo samo še govorili o izkoriščani in brezpravni raji. Za vpisovanje so rabili kar tri dni pred začetkom šole — petek, soboto in nedeljo. S tera se prvič ljudstvo navaja k nfctočnosti, drugič se pa jemljejo učiteljstvu zakonito določene počitnice. Mislirao, da si tudi vitez Kaltenegger ne da motiti dopusta, četudi se njegovo delo ne da primerjati z delom učiteljstva. In tudi njegove plače ne moremo primerjati s plačo učiteljstva. Kar zasluži, to je krvavo zasluženo, in kdor je kriv, da se mu jemlje ali prikrajšuje ta zaslužek, je kriv najglasnejše in najodločnejše obsodbe. Letos so bili ob koncu šol. leta kratkomalo odpuščeni trije ubogi pomožni učitelji — eden z dvema pohvalnima dekretoma! Kako so živeli med počitnieami brez beraških 66 K, to bi bilo treba na primeren način razložiti Kalteneggerju, pod katerega paševanjem se dogajajo take vnebovpijoče krutosti! Ta zaslužek je bil tej trojici čisto navadno pritrgan od lačnih ust! Krivica, ki ne sme ostati nemaščevana! Naši naučni upravi morajo biti slovenske šole brez razlike posebno pri srcu. Le tako je mogoče tolmačiti razne ukrepe naših preslavnih šolskih oblastev. Na enem zavodu ne pride izpopolnjenje ravnateljskega mesta do izvršitve, na drugem vlačijo v novo sezidana poslopja po 100 let stare klopi, ki so pravi biseri vzorcev — kakšna ne sme biti šolska klop, itd. itd. Tako bi lahko navedli brez števila zgledov, ki naj bi našim poslancem odprli oči, da bi resno govorili z vlado. Le predobro je znano, da naša ljudska šola silno trpi zaradi naravnost škandaloznih plač ljudskošolskega učiteljstva. Čudimo se Ie, da starši silijo svoje hčere v učiteljišče, ko iraa vendar vsaka služkinja dandanes boljši položaj nego učiteljica. Služkinja dobiva vao oskrbo in najmanj 14 K mesečno, treba ji ni drugega znati nego pomivati. Učiteljica pa dobiva po 50—60 K mesečno; za hrano in stanovanje pa plača tudi 50—60 K, daai ima bolj slabo hrano, nego jo imajo služkinje. Navadni hlapec dobi po 20 do 30 K, atanovanje in hrano; učitelj 66 K, od katerih plača za stanovanje 50 K, torej mu ostane kvečjemu 16 K, dočim hlapeu 20—30 K. Po § 55. naj pa živita učiteljica in učitelj stanovako primerno. Kako stanovsko primerno živi učiteljstvo, naj dokaže izrek zdravnika, ki je pred nekaj dnevi rekel bolni učiteljici: ,,Vi ste sicer zdravi ali izstradani ste." Kako ume Daša slavna šolska uprava socialna vprašanja in koliko ji je ležeče na izboljšanju učiteljskih plač, je najboljši dokaz nova uredba obrtnih pripravljalnic v Ljubljani. Vsak teden bo moral učitelj poučevati eno uro več in zato bo dobil 66 vinarjev več kakor poprej, zakaj prej ao dobivali za tri tedenske ure za dobo 3l/s meseea 75 K, sedaj bodo pa dobili za štiri tedenske ure po 82 kron, namesto 100 K. Že aedaj so tožili učitelji, da so ure na obrtni pripravljalnici prealabo plačane, sedaj se jim pa naloži novo breme z neprimerno odškodnino. Slavna vlada naj vpraša pri postreščkih, če hoče kateri izmed njih priti samo ^sedet eno uro za 66 vin. Stavimo, kar hoče, da ga ne dobi. Ljubljansko učiteljsko društvo je že pred petimi leti proteatiralo pri pristojni obla_ti proti takemu izkoriščapju učiteljstva, pa ni dobilo niti odgovora. Kakšne so razmere v kranjakem šolatvu, kakšna nekvalifikovana samovolja kompromituje šolske zakone, naj dokazuje dejstvo, da je bila služba za Izlake razpisana do dne 6. avgusta, oddana pa je bila že 18. julija t. 1. ! Menda še na Dunaju ne delajo tako! Kak pedagoški- neslan krop kuhajo v referentovi sobi vladne palače, nam sijajno izpričuje njegov ljubljenec med nadzorniki, ki vlada ljubljanskemu šolstvu. Ta ima narado, da nastavlja že nekaj let po deških šolah izprašane učit. kandidatinjezačetnice kot suplentinje v eleraentarne razrede, ko se je medtem dogajalo, da so morali učitelji poučevati deklice, dasi govori že zdrava pamet, da je bolje, če poučuje učiteljica deklice in učitelj dečke in ko velja še vedno pedagoško načelo, da je treba za eleraentarne razrede izkušenih učnih oseb. Mialimo, da je za enkrat dovolj teh grehov: človeku se krči srce ob takih žalostnih resnicah. Brez odlašanja je treba začeti s čiščenjem in zdravljenjem te globoke rane, da nam ne razje prav vsega šolskega ustroja in — kar je mnogo! — v učiteljstvu popolaoma ne ubije veselja do dela in namesto ljubezni ne razpali v njegovem srcu plamena srda in sovraštva, ki je hujše od zaničevanja!