JANKO KREK 
ŽIVLJENJE IN DELO CVETKA GOLARJA DO LETA 1924 
Življenje 
Nekoliko vstran od središča Ljutomera, v obcestni sivi hiši sredi bogatega 
sadnega vrta, ob vznožju vinskih goric Jeruzalema, preživlja visoko starost 
Cvetko Golar. Lani sem ga obiskal. A^cscl in nasmejan me je povabil v sobo: 
vsepovsod knjige, po stolih, mizah in po tleh, pravi bohemski nered. Še vedno 
rad bere, to sem slišal že od otrok, ko sem spraševal za pot: »A io je tisti, ki 
vsak teden hodi z nahrbtnikom v knjižnico po knjige.« Pa tudi piše, še raje 
pa obuja spomine. V dokaz, da se še vedno prišteva med »loške smojke«, mi 
je pokazal fotografijo lesenega kasetiranega stropa gosteške cerkve, ki ga 
v spalnici nad radijskim aparatom spominja domače vasice. Pomenila sva se 
o delu, o dolgem življenju, ki ga zaključuje nekoliko pozabljen daleč od pri 
ljubljenega Sorskega polja in loških hribov. 
Najprej sva pobrskala po mladostnih spominih. Rodil se je 4. maja 1879 
na Gostečem. Bil je sedmi otrok srednje bogate kmečke hiše (Gosteče št. 14). 
Mati Marijana, Godčeva iz Drage, je bila baje v daljnem sorodstvu s Simonom 
Jenkom. Oče Jože je umrl, ko je imel Ferjan, tako so ga krstili v sorski cerkvi, 
šest let. Od matere je slišal, da ga je brcnil črn konj v prsi in od tega ni več 
ozdravel. Spominja pa se pogreba: >V Sori so takrat zidali novo farno cerkev 
in zvonovi so viseli v leseni lopi blizu groba. Gledal sem s strahom, kako so 
se zvonovi zibali in grmeli, da sem od strahu omahnil in se skoraj zgrudil v 
izkopano janio.«'^ Kljub očetovi smrti mu ni bilo treba težko delati na kmetiji, 
saj so miljenčka — najmlajšega — razvajali vsi: sestre Micka, Marijana, Tona, 
Lenčka in Katra ter brat Janez, ki je bil določen za bodočega gospodarja. Ker 
se je mati bolj posvečala kmetiji, posebno po moževi smrti, je bil Frjančck 
prepuščen skrbi naglušne tete Maruše. Venomer mu je obljubljala deset gol 
dinarjev, »ko bo novo mašo pel«. .§e bolj pa ga je razvajala teta Anca. Živela 
je v bajti na robu gozda v velikem prijateljstvu z gozdnimi živalmi. Pri njej 
je vzljubil živali, naravo, obenem pa se z njenimi pravljicami navzel strahu 
pred temnim gozdom, breznom vaškega studenca v Pungertu, obenem pa je 
nabiral mačje oči, trobentice in druge cvetice po širnih poljih in se kopal 
v Sori. Seveda je moral tudi pasti, a bolj za šalo kot zares. 
Strah in veselje, temni gozdovi loških hribov in svetla polja, ta nasprotja 
so bila polna ljudske domišljije, ki jo je v srečni brezskrbni mladosti bogato 
srkal razvajeni kmečki sinček, kajti zavedal se je. da je določen >za gospoda«. 
Saj se je zelo rad odrezal, ko ga je kdo vprašal, kaj bo postal: »Tak gospod, 
ki vsak' dan vin' pije.« Tudi mati, zelo pobožna žena, ga je določila za 
duhovnika. 
157 
^ 
Dne 16. septembra 1886 je prvič stopil v škofjeloško osnovno šolo in se 
spotoma naučil zapletenega vrstnega reda vasi do Loke: Suha Hosta je v 
Pungertu in Gostečem Draga. Toda vsakdanja pot v mesto je bila za malega 
učenca prenaporna, zato ga je mati dala v oskrbo Plališnikovi Franci. Take 
»vzgojiteljice« učencev so bile v Školji Loki znane prav do druge svetovne 
vojne. Pri njih so učenci stanovali, se hranili, skrbele so tudi za njihovo 
učenje, kakšno pa je bilo, pripoveduje Golar: >.. . sama (gospodinja, op. p.) 
ni znala brati, pa jias je tembolj priganjala k učenju. Osem do dvanajst 
dečkov nas je sedelo okrog mize. Pred seboj smo imeli odprte knjige ter vpili, 
da je letelo skozi ušesa. To kričanje je bilo naše učenje. Ta je imel pred seboj 
berilo, drugi računico .. .«'^ V prvem in drugem razredu je bil kljub takšnemu 
nemogočoniu učenju med najboljšimi v razredu z oceno »vrlo sposoben«. V 
tretjem razredu je poslabšal oceni v nemškem spisju in pravopisu, vendar je 
bil še vpisan v Zlato knjigo, v četrtem razredu je bil že slabši, v slovenskem 
spisju ima oceno »dobro«, v nemščini pa »zadostno«.^ V Skofji Loki je učence 
gospodinja vodila Za grad, na Krancelj, radi so stikali za kapniki v Gipsovi 
jami in se lovili po Starem gradu. Vse to je razvijalo bujno domišljijo mladega 
Cvetka. Najraje pa je hodil na Kamnitnik, od tu je videl rojstno vas Gosteče, 
po kateri je vedno hrepenel. 
Leta 1890 je vstopil na ljubljansko gimnazijo. Postal je Murnov sošolec 
in sostanovalec poznejšega pisatelja Pavla Perka (sedaj župnik na Muljavi) 
in jezikoslovca Antona Breznika. Stanovali so v Florijanski idici in izdajali 
domači list Slava. Literarno okolje — sošolci in sostanovalci so se ukvarjali 
s pisanjem — je vplivalo tudi na Golarja. Najprej se je poskušal v pesni-
kovanju. 
Zelo rad se iz gimnazijskih let spominja Murna: »Ob koncu četrtega 
razreda se nas je zbrala večja družba v gostilni Pri kamniti mizi na Fužinah 
pri Ljubljani. Seveda smo bili dečki vsi srečni in veseli, ker je bilo konec 
šolskega leta. Malo vinjeni in razigrani smo rogovilili in kričali, dokler se 
nismo že na večer pognali v bližnjo Ljubljanico. Ravno sem nekje segal v 
skale in lovil ribe. ko me zgrozi klic: .Murn bo utonil!' Planem po reki navzdol, 
kjer so se kopali drugi dečki, in se poženem v vodo, kjer se je sredi Ljubljanice 
otepal z rokami in se dušil Murn. Prijeli smo drug drugega za roke in kmalu 
je bil Murn spet med nami. Zdaj smo seveda nagajivo dražili prestrašenega 
tovariša, ki je ležal na bregu .. .«^ 
Ta opis nam najjasneje predeči Golarjevo gimnazijsko dobo. Potepa se 
ob Ljtdjljanici, začenja s prvimi literarnimi poskusi in se temu primerno 
uveljavlja ludi v gostilniški družbi, pričenja okušati bohemsko življenje, ko 
so »pili in peli«. Le-to ga je vedno tesneje pritegovalo, dokler ni prav usodno 
usmerilo njegove življenjske poti prav do konca — saj mi je še letos ob 
drugem srečanju z njim dejal o sedanjem življenju: >Včas' pijem, včas' pojem, 
včas' pa oboje.« 
Bohemsko življenje, ki se mu je vedno bolj vdajal, in lahek prodor med 
literate — o tem mi je pisal: »V zvezi z zagrebškimi dijaki smo začeli izdajati 
list Nova nada, ki sem ga za slovenske dijake jaz urejal. In tako sem bil 
naenkrat sredi pisateljevanja. Začel sem pisati zgodbe in pesmi. Za gimnazijo 
pa se nisem več brigal in se nisem učil več ne algebre ne geometrije ...«•* •— 
sta bila glavna vzroka, da je po šestem razredu leta 1896 zapustil gimnazijo. 
Materina želja, da bi postal duhovnik, je bila že zdavnaj pokopana. Postav 
nega kmečkega fanta so bolj mikala dekleta kot pa asketski poklic. Zato 
158 
z domačimi ni bil v dobrih odnosih. Dve leti sploh niso vedeli zanj, ko se je 
potikal po Ljubljani, Zagrebu in drugod po Sloveniji. 
Jeseni leta 1899 sta se z Radivojem Peterlinoni-Petruško naselila v Mur-
novi sobi v Cukrarni pri Polonici Knlanovi.'* Tu so se Golarjevi gimnazijski 
stiki z Murnom še poglobili. Srečanja s predstavniki slovenske Moderne v 
Cukrarni so bila usodna za njegovo poznejše ustvarjanje. Prepisoval je 
Murnove pesmi in jih prebiral, se seznanjal z njegovimi obiskovalci (z Otonom 
Zupančičem ga je odtlej vezalo dolgoletno prijateljstvo) in pisal pesmi in 
prozo v Angelček in Vrtec. 
Roj>tna hi.va Cvetka Coiarja na Gu^lučfiu. ^I olo Aki) 
Cukrarna se je Florijanu globoko vtisnila v spomin. Posebno rad se zopet 
spominja Murna. Njegova tragična, prezgodnja smrt je bila tudi ])ovod Go-
larjevega kasnejšega bega na kmete. Oba, zaljubljena v naravo, sta se večkrat 
umaknila iz zatohlih zidov na Ljubljansko polje: »Njega in mene so posebno 
vabile njive poleti, ko sta po njih valovila rž in pšenica. .Hej, greva, tu imaš 
braziliko za pot,' me je povabil. Kadar je bil denar pri hiši, sva kadila cigare 
braziiike. ker so bile viržinke premočne zanj... Najin prvi cilj je bil star 
uljnjak že blizti posavskih vasi. od tam pa sva zavila v krčmo,«' 
To, kar je svetoval Murn Janku Polaku: »Beri Kolcova!!!! Opazuj ljudi 
in prepusti se utisom narave ...«," je gotovo ne samo enkrat svetoval tudi 
Furetu na takih sprehodili. S svojo beležnico, v katero je zapisoval ljudsko 
blago, pa mu je dal primer zbiranja etnološkega gradiva: »Na zapisovanje 
pregovorov, originalnih rekov itd. me je navajal Murn v Cukrarni. Kadar je 
kdo povedal kaj originalnega, si je vse zapisal. Potem, če sem kaj slišal, sem 
mu prišel pravit. Se mlad sem se zanimal za etnologijo in sem še danes na 
ročen na etnološko revijo.«' 
159 
Leta 1900 se je Golar uveljavil v Ljubljanskem Zvonu. Vse njegovo lite 
rarno delo je še vedno bolj priložnostno, zraslo iz okolja, v katerem je živela 
trojica mladih bohemov: Murn, Petruška in Golar. Bedo in brezciljno življenje 
teh dni je lepo opisal Peterlin ob 25-letnic.i Murnove smrti: »... Hrano je imel 
(Murn: op. p.) pri gospodinji, midva z Golarjem sva hodila jest v Ljudsko 
kuhinjo, če ni bilo drugače, sva pa morala biti tudi s kosom turšičnega kruha 
zadovoljna. Pisali smo pa vsi podlistke in pesmi za razne liste, da smo imeli 
semtertja kakšen vinar v žepu ... Cez dan je imel vsak svoj opravek. Midva 
z Golarjem sva navadno sedela v licejski knjižnici, ali pa sva pohajkovala po 
mestu in okolici. Hodila sva v Zeleno jamo ,kamen bližat'. Take stvari so se 
zdele Murnu vseeno malo preotročje.«^ 
Prav zaradi brezskrbnega življenja brez energije in višjih ciljev Murn ni 
posebno cenil Golarja, gotovo ga je ob njegovi bolezni motilo Golarjevo pre 
kipevajoče zdravje in veselost. Prepustil mu je mesto sourednika pri Domo 
vini in tako sam preživljal zadnje dni v Cukrarni. Kajti spomladi 1900 so 
morali vsi trije na nabor. Murn in Golar sta bila oproščena, Petruška pa je 
bil potrjen. Tako je zapustil Cukrarno najprej Peterlin, v začetku leta 1901 
pa Golar. 
O tej Furetovi službi v Celju lahko razberemo iz pisem tole: 
Ko se je Aleksandrov po neuspehu pri Bambergu in Schvventnerju obrnil 
na založnika Hribarja v Celju, da bi mu izdal pripravljeno zbirko pesmi, mu 
je tudi on izdajo odklonil, pač pa ga je povabil, naj pride za sourednika 
njegovega lista v Celje, O tem je pisal Murn Zupančiču 6. decembra 1900: 
»Baš ko Ti pišem tele zadnje vrste dobil sem ponudbo, če hočem k Hribarju 
v Celje, za neko vrsto podurednika Domovine. Jaz sem zadivljen. V politiki 
sem menda še največji ignorant... Danes še pišem v Celje, da se dome 
nimo...«' Prav nasprotnega mnenja je čez 14 dni v pismu Fanici Vovkovi: 
»Zadnje dni me je ,posetir vnovič gospod H.[ribar] glede Domovine. Jaz sem 
mu odpovedal kratko in jasno. Vem tudi. kakšen namen so imeli oni, ki so me 
priporočili. Nekaj dobrih duš imam vendar le še na svoji strani...«° In če 
dodamo še pismo Fanici Vovkovi 5. januarja 1901: »Zdaj je (Golar: op. p.) 
v Celji pri Domovini, jaz pa sem vesel, ker sem se znebil človeka z absolutno 
nobeno eneržijo, kakor je bil ravno on. Tudi naša sobica je zdaj mnogo bolj 
prostorna in domača.. .«,^" si odklonitev službe v Celju razlagamo zelo raz 
lično: prepustil jo je Golarju, ker je upal, da se mu bo vendarle posrečilo 
oditi v Prago nadaljevat študij; odklonil jo je, ker mu je bila naklonjena kot 
miloščina ob odklonitvi njegove zbirke; prepustil jo je Furovžu. da bi se rešil 
»človeka z absolutno nobeno eneržijo«. — Zadnja razlaga je najbolj realna. 
Murnu se je bolezen obrnila na slabše in si ni upal več iz Cukrarne. O tem mi 
je pisal Golar: »Jeseni leta 1900 je začel Murn naglo hirati. Vprav takrat je 
imel ponudbo, da bi šel v Celje... Ni si več upal oditi iz Cukrarne, od svoje 
stare gospodinje Polonice .. .«* 
Domovino je dvakrat na teden izdajal v Celju Dragotin Hribar, odgovorni 
urednik je bil do 21. junija 1901 Ante Beg, nato Rudolf Libensky. Zastopala 
je narodnoprobudno smer in se predvsem borila proti močnim celjskim nem-
čurjem. V Vabilu na naročbo 21. decembra 1901 beremo: »Domovina skušala 
je vedno odločno vršiti narodno dolžnost, zato zadela je marsikaterikrat na 
neprilike.« O tem pričajo celostranske konfiskacije. Murn pa pravi o njej, 
da »refrenira Narod in Bog zna kaj še«.* 
160 
Golarju je bilo delo in življenje v Celju všeč. Sam pravi: »...imel sem 
dovolj dela, ki me je veselilo.«^ O tem piše tudi Murn: »Furovža ni več, že 
skoro en mesec Ti piše politične članke in ,razno' in pravi, da mu je sila všeč 
tam gori.. .<^^ 
V Celju je Florijan skrbel za listek, zanj je prevajal iz ruščine in nem 
ščine. Tu najdemo zametke njegovega poznejšega prevoda ruskih pravljic. 
Pa tudi originalne črtice s socialnim poudarkom je pisal. Po štirih letih po-
tikanja se je ustalil, toda ne za dolgo. Polagoma se mu je začeto tožiti po 
ljubljanskih prijateljih, po svobodi in bohemski neodvisnosti, ki mu jo za 
vida Oton Zupančič: »Čimbolj se bliža ta doba, ko bo treba vpreči se v jarem 
lojalne dostojnosti, tembolj se 
loteva žalost moje duše. Iz-
povem Ti, dragi moj kume, 
če bi ne bilo nekega faktorja 
(kaj se muzaš, je že tako!), 
nikdar ne bi sklonil vratu 
pod ta jarem. Sto hudičev in 
pol, da smo tako mal narod. 
Neodvisna, svobodna eksi 
stenca je za tako delovanje 
neizogibna potreba — a pri 
nas to ni mogoče. A tako vse 
je utrinek, iskra — pravi 
plamen pa plače in se duši. 
A postajam sentimentalen in 
to ni lepo. Piši mi v kratkem, 
Fure moj dragi, kako kaj ži 
viš in kaj počneš v svojem 
robstvu. Meni se vedno bolj 
zdi, da je Tvoje robstoo je-
dino pravo D teh razme 
rah.. .^^- (podčrtal J. K.). 
Leta 1905 se je po štirih 
letih urednikovanja vrnil v 
Ljubljano in najprej poskušal tu napraviti zrelostni izpit, pozneje pa v No 
vem mestu. V dolenjski metropoli ga je spoznal Josip A^andot in opisal 
Golarjevo novomeško dobo: »Colar je prišel maturirat na novomeško gimna 
zijo z najboljšimi in najtrdnejšimi sklepi ukaželjnega fanta. Za mlade literatc 
je bila pač takrat najenostavnejša pot do spoznanja — gostilna. Zvečer naju 
je z Milanom Pugljem ugrabil z mestnega trga in povabil v skrito kandijsko 
gostilno, kjer smo do pozne ure kritično premotrili vse zadeve, tičoče se tedanje 
razborite literature.«'"• 
Od leta 1905 do poroke leta 1924, ko se je za stalno naselil v Ljutomeru, 
je Golar živel v Ljubljani, razen krajših obiskov v Ljutomeru in drugod in 
treh let. ko je bil med prvo svetovno vojno pri vojakih, »nekaj po vojaških 
pisarnah, potem pa kot .politisch verdachtig" na Krasu«.* Leta do odhoda 
k vojakom so najplodnejša v njegovem življenju in tudi naj]>oniembnejša 
v literarnem ustvarjanju. To plodnost si lahko razlagamo: 
— V Ljubljani je živel kot literat in se preživljal s pisanjem in priložnost 
nim časnikarskim delom (urejal je tudi tednika Slovenski Štajcrc in Naš list). 
Friin Kleinenčič: Portret Cvetka Colarja. (Slovan 1915, 44) 
11 Loški razgledi 161 
— Njegovo erotično življenje je bilo tedaj najbujnejše. Iz edine Golarjeve 
večje ljubezni, ki pa ni pripeljala v mirni zakonski pristan, se je rodil ne 
zakonski sin Manko (pozneje ga je Golar pozakonil, sin je prevzel očetov 
priimek). 
— Moderna se je že povsem uveljavila in s tem tudi njen sopotnik. Priljubil 
se je preprostim bralcem na eni strani in silircem« na drugi s svojo neproble 
matično narodopisnostjo. 
Ko pregledujemo Golarjevo biografijo, ne moremo tudi mimo od vsega 
začetka skrite želje, da bi si ustvaril dom. Že ob Murnovi smrti se je tiho 
zaklel, da bo napravil prav to, kar prijatelju ni bilo usojeno — da se bo poročil 
na kmete. Leta 1910 se je na proslavi 100-letnice rojstva Stanka Vraza v Ce-
rovcu spoznal z učiteljico ročnih del na dekliški šoli v Ljutomeru Angelo 
Karba. Izkoristil je priložnost, navezal stike in jo večkrat obiskal. Ona se je 
tudi zavzela za njegovega sina, ki je od 1916 bival pri njej. Končno se je z njo 
poročil in priženil hišico v predmestju Ljutomera in gorice. Ta osnovni nagib 
je razkril sam: >Ko sem pisal zgodbe in pesmi o pastirjih in kraljičnah, me 
je obiskovala tovarišica iz zelenega Stajerja. Povabila me je s seboj v prelepe 
ljutomerske gorice. Spomnil sera se Murna in njegove usode in začel sem 
obdelovati zemljo.«^ K temu lahko prištejemo še ostale momente: da je bil 
brez mature, da se je bohemstvo izrodilo, ni bilo več »moderno«, in da so 
mu odbili prošnjo za državno umetniško štipendijo. 
V zvezi z zadnjim je najprej prosil Ivana Cankarja, da bi posredoval 
zanj pri Levcu. Dne 11. maja 1910 piše Cankar Levcu: »Včeraj je prišel k meni 
na Rožnik mladi pesnik Cvetko Golar ter me zelo prosil, naj Vam rečem 
besedo v prilog... Prosil je namreč za razpisano državno podporo, pa se boji, 
da bi ga deželna vlada ne priporočila, ker je (po svojih mislili) še premalo 
znan in pripoznan. Zato se predrznem, da Vas opozarjam na njegovo Pisano 
polje, ki priča, da je Golar najlepši talent med našo literarno mladino ter da 
je v veliki meri vreden podpore...«" Nato pa se je v štirih pismih obrnil še 
na Ivana Prijatelja. Naj citiram nekaj značilnih odlomkov: »Vložil sem 
prošnjo na naučno ministerstvo za razpisano umetn. držav, štipendijo pred 
poldrugim mesecem in zdaj bi Te vprašal, ali Ti je mogoče storiti kako pot 
v ministerstvo v moj prid...«; ali: »Zdaj delam dolg in pasem lenobo bolje 
rečeno. Ampak z denarci bi šel na deželo in bogve, ako bi kaj znamenitega ne 
učinil.«; v zadnjem pismu pa toži: »Drugače je pri nas prav fletno in 
prijazni in luštni ljudje smo, samo denarja nič nimamo.«'" 
Iz gornjega vidimo, da Golar ni imel drugega izhoda, kot da postane 
»odvisna kreatura« — zakoten pisarček ali kmet. Izbral si je drugo s poroko, 
ki je bila osnovana bolj na materialnih koristih kot ljubezni. O tem, kako 
čudaška je bila ta poroka, pripoveduje Tilka Veber iz Škofje Loke: »Kot 
učenke meščanske šole smo se vedno zabavale, ko smo gledale, kako je drobila 
majhna drobna Angela za orjaškim Golarjem, ko sta šla v vinograd. Ona 
s čajno, on pa z veliko pletenko.« Leto 1924 je važen mejnik v Florijanovem 
življenju — za stalno se je naselil v Ljutomeru — in literarnem delu — izredna 
plodnost pojenjuje, do poroke je pisal pesmi in prozo, po njej pa se je omejil 
v glavnem na dramatiko in pesmi za otroke. 
162 
Pesmi 
V letih, ko je Golar živel kot literat v Ljubljani, je objavljal pesmi v 
Ljubljanskem Zvonu, Slovanu in drugod. Do leta 1909 se mu je nabralo že 
okoli 80 objavljenih pesmi, pričel je pripravljati prvo pesniško zbirko. Vzpod 
buda za izdajo samostojne zbirke so mu bile gotovo Župančičeve pohvalne 
izjave, ki so Golarja končno privedle do nekoliko nasilnega in bujnega upo 
rabljanja ljudskih izrazov in motivov. Dne 16. januarja 1910 je pisal Zupančič 
Golarju iz Bregenza: »Danes sem te prečital — pa kaj prečital — povžil, 
posrebal, oškropil se s Tvojo roso. Kako si zrasel med travo — za klobuk bi 
Te zataknil. Kar nas je izšlo izpod ateja zvona, Ti edini si ostal ves mlad... 
preurnih krač hiti moja misel do Tebe, skida kapu i do črne klanja se Ti 
zemlje.«^' Na karti z nečitljivim datumom pa najdemo vse pesniške rekvizite, 
ki jih je Fure zelo pogosto uporabljal. Ker je vsebina značilna sbka tedanjega 
veselega bohemskega razpoloženja, naj jo citiram:'^ 
Jest pa pravim, kako je to, da Fureta mi ne vidi oko, al' sem jest slep, 
al' je tak dan, da je megla po vsi Ljubljan, al' je tok mraz, da pod 
kovtram je skrit, al' je tok suh, da se skozenj vid', tako jest gruntam sem-
terke, pogrimtam marskej, tapravga ne. 
Pa če oko mi zanj ne ve, ga bo našlo moje srce, je zdaj tak čas, de je 
zima mraz, da se ne ljubi tičkam pet, da ni nobene rožce v cvet, al' jest 
pa poslušam in slišim en glas, ki ni tenor, pa tud ne bas, če b' bil to 
čmrlj bi brenčal, če b' bil to medved bi renčal, čeprav ne brenči, čeprav 
ne renči, pa vendar škržat ne muren ni, to je pa zagvišno škrjajičkov 
glas, le kako da prišel je pozimi k nam v vas. 
Pa men' ena žlahtna rožca diši, ki gaviroža in lilija ni, ni nagelj deb* 
dal ga Ijubci v spomin, ni roženkravt ne rožmarin ... ni od polja, pa tud' 
ne od vrta, to bo zag\-išno ta vinska irta, to bo pa gvišno njen sinček 
rumeni in sladki vinček. 
Jest grem za tem glasom za duhom tem, tam Fureta najdem jest dobro 
vem, jest vem pa, da Fure škrjančka napaja, da cvička... rebulje mu 
daja, pa kadar škrjančka tako napoji, ga pod nebo in pod sonce spusti, 
pa škrjanček njegov tako žvrgoli, da kedar slišim njegov glas, bi rekel 
pozimi, da žito gre v klas. Pa nisem še čisto nič vprašal in vendar sem 
Fureta našel. — (Vse podčrtal J. K.) 
Bolje bi ne mogel opisati izrazoslovja Colarjevih pesmi, kot je to storil 
Zupančič na tej priložnostni razglednici. Videti je, da je bila program, ki ga 
je Fure uresničeval v vseh pesniških zbirkah, kjer vsepovsod j^žgoli škrjanček< 
in »žito gre v klas«. Prijatelj je pozabil le še na »rdeči mak«, ki je Golarju 
tudi zelo pri srcu. 
Zupančič je tudi posredoval pri založniku Schwcntnerjn za izdajo prve 
Golarjeve zbirke. Dne 23. marca 1909 je pisal Golarju: »Hkrati s to karto 
odposlal pismo Schvirentnerju. Torej •— če si že vse definitivno \iredil, pot 
pod nogc.«^' Vendar je Schwcntner zbirko odklonil. Leto dni pozneje pa 
sta mu Kleinmavr & Bamberg izdala Pisano polje (Ljubljana 1910). 
Torej je tudi 31-letni Golar eno leto iskal založnika. 
Ker je Golar precej pesmi iz zbirke objavil v revijah do 1910, nam bo za 
pregled njegovega pesniškega ustvarjanja zadostovalo, da v skopih obrisih 
prelistamo Pisano polje. 
"* 163 
Pesmi uvaja »geslo«, ki si ga lahko razložimo tako, da mu je smrt ugrabila 
njegov vzor (Murna). S tem so bili pokopani tudi višji cilji iu ideali, toda v 
njem je ostala se skrita želja po pesnikovanju in ta ga sili, da v pesmi išče 
sonca in vedrine, lo je ena najznačilnejših potez v Golarjevem ustvarjanju. 
V najgloblji bedi, ki jo je spoznal v Cukrarni, poje optimistične pesmi o polju 
in ljubezni, ne pa o težkih socialnih krivicah. Optimizem, »pomanjkanje 
eneržijei in pesniškega talenta ter težnje, da ne bi bil epigon Moderne, so 
bili glavni vzroki, da je ob splošnem epigonstvii šel svojo pot, ki ne pozna 
večjih socialnih pretresov, hotel je zbežati smrti, ki ji je bil priča v Cukrarni. 
Zbirka je razdeljena v šest oddelkov, ki jim ne najdemo večjega vzroka 
za razvrstitev, razen nekih splošnih oznak. Te pa ne veljajo za vse pesmi 
v posameznih skupinah. Med posameznimi oddelki ni ostre meje niti vse 
binsko niti oblikovno. Povsod najdemo kmečke motive, pa tudi pesmi, nastale 
v ožjem stiku z Moderno. Oblikovno so prav tako po vsej zbirki pomešane 
jambske in daktilske štirivrstične in dvovrstičnc kitice po vzoru narodne 
pesmi, pa tudi oblike svobodnega verza. 
Po glavnem poudarku bi označil posamezne cikle takole: V prvem ciklu 
kmečkih pesmi prva (Sveti plamen) sploh ne ustreza ie'} oznaki. Je le široko-
potezni uvod, programska pesem pod Župančičevim vplivom, ki izraža željo 
po svobodi. Ker pa je to edina tovrstna pesem v celotni zbirki, vsa revolucio 
narnost, vžgana ob Moderni, kmalu popusti. Tej slede slike pomladnega in 
poletnega polja (z značilnimi naslovi: Pisane poljane, Svadba na poljani. 
Med žitom in klasjem, itd.), polne pisanih jirizorov iz narave, barv, predvsem 
rdeče barve maka in detelje. Ne manjka tudi škrjaiička, ki smo ga spoznali 
že iz dopisnice Otona Zupančiča. Te nametane slike imajo edini namen, 
ustvariti pri bralcu nekakšno vizuelno predstavo, vtis, impresijo narave, ne 
pa buditi v njem čustveno sozvenenje. Med najboljšimi v tem ciklu je Mlada 
pesem zaradi svoje enostavnosti in neposrednosti. Sledijo krajše lirične pesmi 
po narodnih motivih, v katerih (Jutro, Voščilo, Zaljubljena) pesnikova oseb 
nost še bolj izstopa iz narave. Vendar pa veje iz vseli pesmi le bolj splošno 
pesniško ljubezensko čustvo. Tretji je cikel, ki nosi pečat vpliva Moderne. 
Tu so nanizane pesmi, polne bujne erotike (Malodrugačna, V ognju) in raz 
mišljanja (Jaz hočem. Neznanemu znancu). Zadnje, ki govore tudi o brez-
izhodiiosii in nmiodušju njegove dobe, dokazujejo, da je bil Golar sposoben 
tudi globljih tnisli in ne samo zunanjega bleska. Sledijo melanholične pesmi, 
kjer toži o svoji borbi med željo po ustvarjanju in svojo nezmožnostjo (Melan 
holični sonet), izraža poslednjo željo, naj bi ga pokopali na polju (Grob na 
polju — z značilnim koncem, kjer so zbrani vsi trije pesnikovi simboli: zarja, 
pesem in škrjanček), prisluhne odmevu daljnega panteizma (Morska pesem) 
in tako dalje. Med pesmimi z baladnim nadihom izstopata v motiv deto-
morilke poglobljeni motiv nezakonske matere (Balada o detetu) in lep baladni 
opis smrti mlade matere (Poletna romanca). Ostale pesmi niso pomembne niti 
vsebinsko niti po pesniški obdelavi. Cikel Iz bosanskega perivoja, vmes na 
rodni jugoslovanski motivi, je edini, ki ima posebno označbo. Obsega sedem 
indvajset pesmi, ki so nastale pod vplivom srbske, boscnske in hrvaške na 
rodne pesmi, s katero se je Golar seznanil že kot urednik zagrebške Nove 
Nade. Da bi ohranil narodni duh, je uporabil celo srbohrvaške izraze (n. pr.: 
karanfil. lečnik, šetal itd.). Pesmi so tekoče in odsevajo duha in izraz bosenskc 
pesmi, kljub temu pa čutimo, da so le i^renos, tuj našemu jeziku in občutju, 
ki izpade kot literarna kaprica svoje dobe. 
164 
.\ii>l(t\ iia si r.iii 
prve Golarjeve pesniške zbirke iz leta 1910 
Naslednja zbirka Rožni grm (Ti 
skovna zadruga, Ljubljana 1919) pred 
stavlja višek Golarjevega pesniškega 
usivarjanja in je njegova najboljša pes 
niška zbirka. V njej se je povsem posvetil 
.slikam iz narave in kmečki idili od setve 
do žetve in tako postal naš edini večji 
folklorni pesnik. »Svoj slog« je dognal do 
kraja, vplivi so zbledeli. V štirih oddelkih, 
kot da bi mislil na štiri letne čase, nam 
razkriva pomladna razpoloženja (Po 
mladni viharji, Sveti Gregor, April), 
skrivnosti poletja in kresne noči (Junij. 
O kresu), bogastvo jeseni in toplo domač 
nost zimskih večerov (Zimske kitice). Med 
najboljšimi je pesem Grozdek gre k maši. 
v kateri je zdrtižil fantastični domislek o 
grozdkih z nedeljsko sliko vasi, ko se 
opravilo konča v gostilni, in obenem ne 
posredno in duhovito zadel duha in na 
gone naše vasi. Kmečkim motivom s polja 
je pridružil še gozd in čebelnjak. 
Vojna ni pustila globokih sledov v 
Golarjevi pesmi. Prešerno šegavo in ob 
enem pretresljivo se je spomni v-ponarodeli in uglasbeni Pelin roži. kjer nas 
preseneti njena jedrnata učinkovitost. Vojnih strahot se je dotaknil v Begun-
čevi pesmi in lepi Pesmi o liščkih. V njej se kot vojak na fronti v »dimih in 
ognju« med »točo železno« zagleda v domači sončni vrt, kjer gnezdijo liščki 
in se odpravljajo v svet. Izgubo Koroške pa po Zupančiču refrenira v pesmi 
Gospa Sveta. 
V tej zbirki je pesnik iznajdljivo izkoristil vsak najmanjši dogodek v 
podeželski naravi in kmečkem življenju in ga pesniško oblil z mavrico barv. 
Skozi zunanjo podobo je pokazal tudi na nekatere problcTne. vendar pa je 
ostal pri svojem načelu veselega optimizma in šegavosti. Ker pa ntu je bila 
najbolj všeč zunanja pisana podoba in ni razširil tematike in je poglobil, se 
je že s to zbirko izpel in mu tako za zadnji dve ni skoraj nič ostalo. 
Poletno klasje (Zvezna tiskarna in knjigarna, Ljubljana 1923) je bilo 
pravzaprav le založniško dejanje. O tem priča tudi notica na naslovnem listu. 
Od okoli 150 pesmi je samo 20 novih, precej jih ima zamenjane modernistične 
naslove z začetnimi verzi. Od novih ni niti ene. ki bi dosegla najboljše pesmi 
prejšnjih zbirk. So le dopolnilo, ki naj pritegne radovednega bralca. Geslo te 
zbirke: »Skozi tajne grem lesove, iščem pota. zvezde nove. da napijem se 
vedrine jasnih žarkov in sinjine.« je lahko geslo celotnega Golarjevega dela, 
najbolj pa bi veljalo za Rožni grm. ne pa za tretjo zbirko, kjer so pota in 
oblike iste. 
S pritegnitvijo četrte zbirke Njiva zori (Samozaložba. Ljubljana 1927), 
ki po izidu dejansko ne spada v to obdobje, pač pa po nastanku večine pesmi, 
lahko zaključimo kratek pregled Golarjevega pesniškega ustvarjanja od 1900 
do 1924. Tudi ta zbirka je v glavnem ponatis, in sicer tistih pesmi iz Rožnega 
165 
grma, ki niso bile ponovno objavljene v Poletnem klasju. Vendar je ob sieer 
majhnem številu pesmi več novih. Te kažejo, da se je pesnik preselil v gorice 
med vinograde (V goricah, Noč Svetega Martina), mojstrsko ujel utrip vini-
Carskega življenja, se vživel v skrivnosti noči sv. Martina in tako razširil 
motivno in pokrajinsko raznolikost svojih pesmi. Močneje se v tej zadnji 
zbirki pokaže zopet Župančičev vpliv v Molitvi in ^iha^ju svobode, kjer 
Golar bolj deklarativno razkazuje svojo brezmejno ljubezen do domovine. 
Od narodnih motivov izstopa Javor in Majda, v njej je zopet združil človeka 
z naravo v nerazdnižno celoto. 
Kritika je Golarjcvo prvo pesniško zbirko sprejela, kolikor jo sploh 
omenja, zelo različno. Že tu čutimo dve skrajnosti, ki sta spremljali vsa njegova 
naslednja dela: veliko livalo (Ljubijanski Zvon, Slovenski Narod) in ostro 
kritiko (Dom in svet, katoliška kritika). 
Milan Pugelj je zapel prijatelju v Ljubljanskem Zvonu hvalnico,'^* ki je 
v gla\niem poetično prednašanje vsebine in citiranje verzov. Ugotavlja, •>>... da 
se vse iskri v blestečih primerah... vsa priroda živi, poje in vriska«. O pes 
niku pa pravi: >Ni mislec, pač pa umetnik«, celotna zbirka pa »ima na sebi 
znak in specijalnost donmče grude«. 
Nasprotno pa v Domu in svetu^° zasledimo le kratko notico. »Zbirka 
pesmic, preprostih, gladko tekočih in zloženih tako, da v ničemer ni raz 
ločka ...« Ostreje karakterizira pesnika dr. France Koblar.^" Golar mu je 
edini, ki je preostal iz »findesieclovskega« salonskega kmetovanja in stoji 
v prvi knjigi med Murnom in Župančičem. »Nedostaja pa mu po eni strani 
tiste srčne tesnobe in nesoglasja do predmeta, kakršno ustvarja pesnika kot 
je bil Murn, po drugi strani pa nima pogona nad predmetnost, nima vznika 
v višji svet, kjer živi pesem takratnega občutja, zlasti Zupančičeva. Golar 
ostaja pri samem predmetu, ga obliva z barvo in zanosom, da v delavnik 
praznično zaživi ...« Na koncu Koblar dostavlja: »Ne moreš se ubraniti vtisu, 
da imaš pred seboj kmečko oblečenega literata, ki trubaduri.« 
Rožni grm se zdi Koblarju boljši, globlji, zameri pa Golarju, da mu je 
»skoraj edina in najvišja misel neomejeno rajanje in vrtoglavljenje preko 
sveta«.^^ France Bevk pripominja o tej zbirki: »Bil je Murn stopljen z naravo, 
bolj njen duh in nje notranje bistvo, lepši, globokejši, a je Golar realnejši, 
širši, bolj na prostor nase domovine omejen in to mu daje posebno individuali-
feto.«^^ Petruška pa je, navdušen nad zbirko »čisto narodnega pesnika«, za 
pisal v Slovencu^^ nemogočo primero: »Razlika med Murnom in Golarjem je 
pa taka, kakor med kmečko oblečenim slabičem-meščanom in pa gorenjskim 
kmetom-koren Jakom.« 
Katoliški kritiki je Poletno klasje le izdajateljski podvig, Radivoju Peter-
linu pa izbor ol) 25-letnici Golarjevega literarnega delovanja in ob tej priliki 
zopet poudarja popularnost in nacionalnost njegove pesmi. Slednjo povzdiguje 
tudi Vandot ob oceni zadnje zbirke Njiva zori in pravi: 5.Golarjeva najnovejša 
zbirka je nekaj posebnega sredi današnje literarne mizerije.«"^ Večno ponav 
ljanje pa je spregledalo celo Jutro: »V Njiva zori so zopet ponatisi, kar se 
nam ne zdi preveč umestno... To kar je opeval v pr\-i zbirki izraža v novih 
pestrih varijacijah Se dandanašnji ... Golarjeva pesem ima v primeri z Mur 
nom in Kettejem slikovito barvitost, najbližja je našemu impresionizmu.«'* 
Josip Vidmar je najbolje ocenil Golarja kot pesnika, ko je ugotovil, da 
gleda naravo in kmeta enostransko, da so mu globlje in višje strani življenja 
tuje in je njegova pozornost usmerjena bolj na izraz, zvočnost, lahko tcnko-
166 
čutnost in oblikovno prijetnost stiha. »Zato je njegova pesem bolj prikupna 
kot izrazita in bolj prijetna kot intimna.« Čeprav mcui, da je število dobrih 
pesiui neznatno, je Viumarju Golarjevo delo vendarle >zvesta in poštena iz 
poved njegovega resničnega obraza«.^' 
Iz vsega tega pregleda lahko zaključimo. 
Že Golarjeva prva pesniška zbirka nam kaže ves njegov pesniški razvoj, 
ki je z njo v glavnem tudi zaključen. Ob Moderni je začutil dih »fin de sicda« 
v Cukrarni in ga ponesrečeno iudi posnel. Ni pa imel energije in tolikega 
pesniškega duha, da bi se lahko postavil ob močne pesniške osebnosti, kot so 
bili Murn, Kette in Župančič. Zato si je izbral lažjo pot v samosvoje predmetno 
posnemanje narodne pesmi, ki je bilo ob zadnjem boju avstrijskih narodov za 
nacionalno osvoboditev aktualno in moderno in mu je že vnaprej zagotavljalo 
uspeh. Z usmeritvijo na to pot je opustil socialno motiviko, čeprav jo je lepo 
nakazal v pesmi Težak. Vsebinski krog pesmi se je vedno bolj zoževal in se 
v naslednjih zbirkah popolnoma omejil na barvito zunanje opisovanje narave 
in na kmečko narodopisno motiviko. S tem. da je to svojo posebnost do kraja 
dognal (Rožni grm) in gledal na naravo in kmeta le z vesele, celo fantazijske 
strani, je končno zašel v slepo ulico, v ponavljanje (Poletno klasje. Njiva zori) 
in nazadnje v pesniško neplodnost. Kljub vsem tem ugotovitvam pa je postal 
in ostal Golar naš najboljši narodopisni pesnik, ki je ohranil v pesmi poznim 
rodovom običaje in občutja naše vasi, ki jim je bil priča na lepem Gostečem, 
in obenem svojstveno združil človeka z naravo. 
Cvetko Golar je tako postal literarni pendant Vurnikovim poskusom 
slovenskega sloga v arhitekturi in delom naših Vesnjanov v slikarstvu. Po 
sebno blizu je Maksimu Gaspariju (ta je opremil večino njegovih knjig) in 
loškemu rojaku Gvidonii Birolli. In kot se je delo Vesnjanov oplodilo ob im 
presionizmu in sccesiji ter v stiku z njima našlo dovolj moči za odklon pod 
geslom »iz ljudstva za ljudstvo«, tako se je tudi Golarjeva pesem oplajala 
ob simbolizmu, iz katerega je pesnik prevzel veselje do simboličnih izrazov 
in primer, in impresionizmu, od koder je jemal snope svetlih barv. Vse to je 
prekvasil z duhom kmečkega človeka, svojskim optimizmom in hudomušnostjo 
ter v preprosti kratki obliki narodne pesmi našel pot tudi pod slamnato 
streho preprostega človeka. Značilno je celo to, da je Golar prav tako kot 
Gaspari s svojimi razglednicami, zelo drag izseljencem v Ameriki, ker jih 
spominja na rojstni kraj. Mnogi so primerjali dolarja rojaku Groharju, toda 
Groharju je motiv doživetje, Golarju pa dogodek, ki ga le obliva z impresio 
nističnimi barvami in ima tako mnogo več skupnega s figurativnim realistom 
Gasparijem. 
Korenine Golarjevega nagiba v narodopisnost lahko iščemo že pri Trdini, 
preko njega pa vodi pot v rusko literaturo slavjanofilov. Iz njihovih virov je 
verjetno črpal Golar, ko je zbiral in prevajal ruske pravljice za zbirko Car-
jevič Ivan (Ljubljana 1922). Ce k temu dodamo še: vpliv Josipa Murna — 
vseskozi je Golarju velik vzornik in vodnik, na izletih mu je gotovo vcepljal 
veselje do narave in občudovanje preprostega človeka — in vpliv Koljcova — 
nanj ga je prav gotovo opozarjal Murn, vpliv pa je enostranski, formalistični 
in le delno vsebinski, kajti Koljcov je videl tudi tegobe ruskega kmeta in tožil 
o svojem žalostnem življenju naravi, tega pa pri Golarju ni — smo gotovo 
našli pot do pesnikove svojskosti ali osebnega stila, značilnega tudi za Ga 
sparija, če že stavimo primero. 
167 
Zanimanje za ustno izročilo imroda, vnašanje narodnega duiia v umelnost, 
težnja po nacionalnih stvaritvah, pa je brez zgoraj navedenih vplivov že tako 
prevevala vse tedanje življenje.-" Tu najdemo tudi ključ takojšnjega Golar-
jevega prodora v literarne revije, Župančičevih pohval in laskavih ocen 
predvsem liberalne kritike, \endar ])a je iskanje formalnega narodnega ob 
čutja in izraza, včasih je kar nasilno in literarno, vzelo mnogim pesmim 
notranje občutje in harmonijo. 
Proza 
Z ustvarjanjem v prozi je pričel Golar istočasno kot s pisanjem pesmi. 
Že v Angeljčku in ^'^tcu leta 1899 obuja spomine im otroška leta. Kot sourednik 
Domovine je pričel pisati krajše priložnostne sestavke za podlistek (na primer 
Anka potuje k vstajenju, Domovina 1902, št. 25), vendar je Golarjeva proza 
do leta 1906 nastajala res le priložnostno. Šele ko je bil okoli 1906 njegov 
pesniški razvoj že skoraj zaključen in je objavil že dovolj pesmi za prvo 
zbirko, se je načrtno loiil proze. Slovenska Matica je mlademu prozaistu na 
široko odprla vrata in mu do leta 1909 objavljala po enega ali dva prozna 
sestavka v Zabavni knjižnici in Knezovi knjižnici. Napisal pa je tudi celo vrsto 
podlistkov v Slovenskem Narodu. 
Po presledku v letu 1910. ko je vendarle našel založnika za svoje pesmi, 
je gojil prozo intenzivno do leta 1914. Takrat so izšle Kmečke povesti 
(Knjižnica Slovenskega ilustriranega tednika, Ljubljana 1914). V to prvo 
knjigo proze je pisatelj izbral v glavnem dela iz objav pri Slovenski Matici 
in drugod, predvsem tista, ki se odlikujejo s pravljično, etnografsko obarvano 
fantastiko. Ni pa izbral zelo realističnih sestavkov, kot je n. pr. Tesar Aleš 
(Zabavna knjižnica XVIII, 1906). Tako zopet tu zaslutimo tisti hoteni poudarek 
posebnosti, nacionalnosti, željo po ugajanju in lahkotnosti. 
Kmečke povesti so izbor najboljše Golarjeve proze do leta 1914 in vredne 
podrobnejše obdelave. Vsebujejo sedem krajših zgodb. V povesti Lovec Klemen 
je pisatelj literarno preoblekel pravljični motiv »divje jage« (pri Nemcih ga 
najdemo kot Dic Wilde Jagd und der Wilde Jager). Pri nas se je ta motiv 
udomačil v pohorskih pravljicah.-" zapisan pa je bil že leta 1850 v Slovenski 
čbeli.^^ Ta zapis je motivno skoraj enak Golarjevemu. 
Medtem ko je Lovec Klemen le literarna obdelava pravljičnega motiva,, 
pa se v povesti Lenčica in zmaj prepleta pravljični motiv o zmaju — vsako 
leto je požrl devico — s praznoverjem neveste Lenčice in navado, da dekle, 
ki se hoče tisto leto poročiti, mora očistiti žrelo izvira. Oba motiva je Golar 
povzel iz ljudskega izročila v okolici Pungerta in Gosteč. Preteklost je sim 
bolično povezal s sedanjostjo. Lenčico reši iz žrela Pavle, kot je kraljevič 
v pravljici otel kraljično. 
O Gradišču, manjšem griču nad Gostečem, kjer so še vidni nekdanji 
ostanki »gradu«, je ohranjenih več zgodb v ljudskem izročilu. Eno od teh je 
uporabil Golar za povest Dve nevesti. Spletel je zopet gornji podobno zgodbo, 
povezujoč pravljičnost in sodobnost. 
Ijterarna obdelava narodnega motiva je v tej knjigi še zgodba Katrica in 
hudič. Katrica se zareče, ko jo snubi oče Beloglavec. »da bi raje hudiča«. Hudič 
to sliši in se res pride ženit. Zgodba — kot da bi ušla s panjskih končnic. 
Lokaliziral pa jo je pisatelj, kot ostale, v domači kraj. 
Ostale tri zgodbe so sodobne, a povezane z ostalimi s simboličnostjo, idi-
ličnostjo in praznoverjem, ki ga odkriva pisatelj tudi v njih. Najboljša od 
168 
Gasparijeva oprema 
druge izdaje Golarjevih Kmečkih povesti 
iz lela 1924 
vseh v Kmečkih povestih je ona O hudem 
kovaču, ndadeiu vdovcu. V tej povesti je 
Golar z neverjetno natančnostjo in poslu 
hom ujel preprosto, robato nežno psiho 
»hudega« kovača. Opisi občutij očeta in 
bolnega otroka so res prava mojstrovina. 
Druga, Pastirska ljubezen, je idila, pri 
jetna, nežna zgodba pastirčkov iz loškili 
hribov, preveč nežna in idilična, da bi 
bila lahko resnična. Zadnja povest \ le-
ščevju — grozotni vaški motiv — ji je 
pravo nasprotje. Ajko iz ljubosumnosti, 
ker je oče peljal v gostilno hčerko na 
mesto njega, reče nevedni sestrici, naj je 
v leščevju strupene jagode. 
Kmečke povesti so izšle v drugi izdaji 
deset let po prvi, leta 1924. Tudi to je 
opremil Maksim Gaspari. Golar pa ji je 
dodal štiri nove zgodbe, dve sodobni in 
dve etnološki. Sodobna s socialno moti 
viko je Marjanica (pastirica hrepeni po 
mestnih dobrotah in zamenja oblekico za 
prgišče češenj); Svetnik je zgodba kmeč 
kega praznoverja (vsak kmet časti svojega 
zavetnika, zato kmet Ferjan zažge hišo, 
ker hoče dokazati, da mu bo svetnik pomagal, toda hiša zgori); Cerkovnik in 
sveta Barbara je legenda o slepem cerkovniku, ki veruje, da mu bo podoba 
svetnica vrnila vid; Pri jelenovi maši pa obravnava star ljudski motiv (jelen 
z masnim plaščem in kelihom med rogovi se pokaže nedeljskemu lovcu, ki 
ni šel k maši). 
Med prvo in drugo izdajo Kmečkih povesti pa je Golar pripravil še novo 
knjigo proze z naslovom Pastirjeva nevesta (Učiteljska tiskarna, Ljub 
ljana 1923). Zbirka ni enotna in napravi vtis, da je avtor vanjo pobral vse, 
kar je imel trenutno pri roki. Vsebinsko bi snov lahko razdelili v naslednje 
skupine: Prevladujočo etnološko smer Kmečkih povesti zastopa tu samo 
zgodba o zakleti kraljični (Pastirjeva nevesta); fantazijske zgodbe, ki odpirajo 
filozofijo o enotnosti vsega stvarstva in zlivajo človeška, živalska in rastlinska 
občutja v harmonično celoto (Kresna noč. Zamišljeni vir, O miški srebrno 
prepasani); realistično kmečko snov zastopata dve povesti (Oče in sin Tomaž 
z refrenom Golarjeve odločitve, da ne bo »gospod«, ampak kmet, in Beli in 
rdeči petelin); da je neenotnost Se večja, je pisatelj tem povestim in romancam 
dodal še podlistkar.ske novelice (Gospa Lilija, Pesnikovo maščevanje, Dobri 
prijatelji) iz literatskcga bohcmskega življenja, priložnostno legendo (Trije 
kralji) in uvodno noveleto k povesti Bratje in sestre v Gospodu (Preroko 
vanje). 
Bratje in sestre v Gospodu je impresionistična slika našega 
bohemstva v začetku 20. stoletja, ki s prvo izdajo v Knezovi knjižnici (1909) 
začenja, z drugo (Ljubljana 1925) pa zaključuje glavno razdobje Golarjevega 
ustvarjanja v prozi. Poznejše objave proznih del so v glavnem ponatisi ali 
predelave prejšnjih motivov. 
169 
v teh »sanjah poletnega jutra« je nanizal pisatelj pisano sliko življenja 
naših »modernistov«. To bohemstvo ni več pristno — svetovljansko, marveč 
naše domače, iz njega le tu in tam prosevajo pogledi v svet (n. pr. satanizem, 
citati Baudelaira). Sanje so zavite v pravljično zgodbo, ki je simbol bohem-
skega hrepenenja po nenadni sreči (kraljična povozi pesnika Pogodina in mu 
zato nakloni precej denarja). Ogrodje zgodbe je sicer fantastično skonstrui 
rano, zato pa se skozenj še močneje kažejo realne slike boliemskega življenja. 
V prvih šestih poglavjih je Golar razpletel zgodbe štirih umetnikov in nji 
hovih »hišnih gospodičen«, v naslednjih šestih pa se ta ljubezenska razmerja 
razrešijo. Ta zunanji okvir pa je dal pisatelju možnost, da je vanj obesil 
posamezne manumentalne slike, polne impresionističnih barv (zlata, rumena, 
rdeča), simbolov (simbolika Glavarjevih slik, simboličnost celotnega dela) in 
vesele brezskrbnosti (gostija v drugem poglavju, poroka Janeza Cesarja itd.). 
Prav posameznosti, ki jih je Golar izdelal čisto slikarsko (n. pr. opis Glavar 
jevega ateljeja, Ciličina poroka, Klarina smrt), dajejo delu svojo ceno. Delo 
kot celota pa je razdrobljeno in preveč jasno kaže sledove skonstruiranosti. 
Golar ni mojster velikih kompozicij, ampak le drobnih slik. Dokaz za to so 
tudi Bratje in sestre v Gospodu. Obenem so te >sanje« tudi avtobiografske. 
O tem priča opis »literne hiše« — Cukrarne, rekviziti (pipa itd.), izrazi (>se 
klanjam do žemljice črne« itd.), ponekod pa pretresljivo doživeta resničnost 
teksta (n. pr.: »Drugi dan je imel Matija Glavar še toliko denarja, da je kosil 
in večerjal, tretji dan je sedel samo opoldne k pokriti mizi in četrti dan je 
imel še za kavo v kavarni, ki jo je izpil za zajtrk, kosilo in večerjo.«). 
Golarjevo prozo je kritika v glavnem ocenjevala ugodno, a zelo skopo, 
tako rekoč mimogrede ob ocenjevanju izdaj Slovenske Matice. 
Adolfu Robidi je všeč to, da je »toliko pristno slovenskega v Golarjevi 
povesti, kot da jo je spisal moderni Jurčič ali Kersnik«.^" Rado Murnik pa 
ocenjuje pisatelja takole: »Ni tako izrazita, tako markantna individualnost 
kakor Cankar, a ljubezniv iu prikupen novelist bogate fantazije in prijetnega 
pripovedovanja.«'" Govekarju pa so Kmečke povesti šopek narodne poezije 
»odličnega prozaista prav originalnega značaja«.'* Tudi Ljubljanski Zvon v 
glavnem citira vsebino in hvali Golarjevo zajemanje pri ljudstvu. Katoliška 
kritika ni tako radodarna s pohvalo; šele leta 1925 je Koblar ugotovil, da 
Golar prenaša kmečko starino v logično oblikovanje, ki je bistvo proze. To 
pa mu ni v celoti uspelo, kajti »pravljica noče razlage, ker ima svojo posebno 
vzročnost, ki je vsaka druga, samo racionalistična ni«.^" 
Značilne pa so ocene knjige Bratje in sestre v Gospodu. Leta 1910 jo je 
v Domu in svetu Lenard Leopold popolnoma odklonil. »Citatelj, ki bi se hotel 
mučiti, da bi iz tega spisa izžel kako misel, bi pač slabo uporabil svoj čas in 
trud.« Ase mu je samo postavljanje stavka k stavku in »formalistika je po 
polnoma ubila predmetnost«.'- Ob drugi izdaji pa je France Koblar že našel 
delu pravo mesto, ko pravi, da je najboljše delo Golarja, ki »sicer nima 
smisla za zgradbo zgodbe, pač pa veliko zmožnosti v jjodajanju impresije«. 
Ugotovil je, da je to slika bohemstva Moderne, ko je popolnoma prelomila 
z domačim »realizmom«, ob katerem sta našla življenjske vrednote le Zu 
pančič in Cankar, pri mlajših pa je ostala le literatska poza.'' Dr. Ivan Mer-
har pa v Ljubljanskem Zvonu pravi tole: »Zdi se mi, da je to delo nekak 
obračun s preteklostjo, zato utegne postati pričujoči Golarjev umotvor zna 
menit mejnik v razvoju naše umetnosti.«'* 
170 
Po tem pregledu Golarjeve proze lahko ugotovimo naslednje. 
Snovno zasledimo pri njej dvojnost kot pri poeziji. Prvič: Vpliv Moderne, 
predvsem Cankarja, se kaže v »literatskih« novelah, ki so prav zaradi šibke 
socialne note brez globine, zaradi realističnega opisa pa so postale formali 
stično vsakdanje, zdolgočasene in so se končno spremenile v podlistek, iz 
katerega so tudi izšle. Višek je ta snov dosegla v najdaljšem Golarjevem tekstu 
Bratje in sestre v Gospodu zaradi nenavadne obdelave in skrite resničnosti. 
Knjiga je zanimiv in neposreden dokument svojega časa. Drugič: Golar je 
prenesel iz pesmi v prozo narodne motive in tako ustvaril pri nas nov tip 
kmečke povesti. Pravljico iz ljudskega izročila je literarno predelal, jo psiho 
loško poglobil in večkrat povezal s sodobnimi zgodbami, ki so jim pravljice 
nezavedno gibalo ali simbol. Preprostim kmečkim pesmicam pa ustrezajo 
realistične kmečke povesti, navadno skonstruirane. Najraje pa ima Golar 
idilične prizore pastirjev in pastiric in njihove ljubezenske zgodbe. Osnove 
obdelanih zgodb še danes lahko najdemo v ljudskem izročilu v okolici Gosteč. 
Bolj preproste kmečke zgodbe smatrajo kmetje v okolici Sore že za svojo last, 
in prav to jim daje svojo ceno. 
Oblikovno najdemo pri prozi iste vplive kot pri poeziji. Golar ljubi sim-
boličnost dogodkov, impresionistično barvitost, fantastičnost in poetično idilo, 
ki jih meša s čistim realizmom. Ni mojster daljše kompozicije, obvlada pa 
obliko novele ali krajše povesti. Golarja pesnika čutimo tudi v prozi. Jezik 
je poln ljudskih rekel, pregovorov in izrazov, lep in jedrnat v kmečkih po 
vestih, izumetničen in »literatski« pa v novelah iz bohemskega življenja. 
Pomen Golarjeve proze je torej dvojen. S knjigo Bratje in sestre v Gospodu 
nam je pokazal in zaključil dobo bohemstva in Moderne. S kmečkimi povestmi 
pa je dal zgled umetniške obdelave ljudskega izročila in nam ga obenem tudi 
ohranil, v realističnih povestih pa nam je ohranil tudi posebnosti takratnega 
kmečkega življenja. Njegova najboljša dela so si pridobila tudi umetniško 
ceno, ki je nihče ne more oporekati. 
Leta 1924 se je Cvetko Golar umiril in našel zatočišče v Ljutomeru, daleč 
od priljubljenega rojstnega kraja. S kmečko tenmtiko se je že izpel v poeziji 
in izpovedal v prozi, preselil se je na drugo področje — v dramatiko. S tem 
se prične novo obdobje njegovega življenja in dela. 
Opombe 
1. Jože Zupančič, Cvetko Golar, Naš rod 1940/41, str. 129—152. — 2. Muzejski 
arhiv Škofjeloškega muzeja, sign. S. 147, 148, 149, 150: Letna poročila št. 186—191, Zlate 
bukve 201. — 3. Tipkopis z naslovom Radio Ljubljana, Posnetki Cvetka Golarja 
(5 strani). Last Cvetka Golarja. — 4. Pismo Cvetka Golarja Jnnkii Kreku 11. aprila 
1958. Last naslovnika. — 5. Radivoj Peterlin-Petruška. V stari Ciikrarni. Jutro 1926, 
št. 157. — 6. Murn, ZD II, str. 78. — ?. Razgovor Ivana Vebra in Janka Kreka s Cvet 
kom Golarjeni v Ljutomeru septembra 1957. — 8. Murn. ZD IL str. 144. — 9. Prav tam, 
str. 172. — 10. Prav tam, str. 175—174. — 11. Prav tam, str. 147. — 12. Nedatirano pismo 
Otona Župančiča Cvetku Golarju (verjetno iz časa okoli leta 1900) v korespondenčni 
zbirki Cvetka Golarja. — 17. Josip Vandot. Cvetko Golar, Gledališki list SNG Drama 
1931/32, št. 7. — 14. Pismo Ivana Cankarja Frančišku Levcu 11. maja 1910 v PIC I, 
171 
str. 310. — 75. Štiri pisma Cvetka Golarja Ivanu Prijatelju v rokopisnem oddelku NUK, 
sign. Ms 895/2—5. — 16. Pismo v korespondenčni zbirki Cvetka Golarja. — 17. Raz 
glednica Otona Zupančiča z naslovom Gospod Anton Lajovic (za Fureta) z nečitljivim 
datumom v korespondenčni zbirki Cvetka Golarja. — 18. LZ 1910. etr. 507—310. — 
19. DS 1910. str. 233. — 20. DS 1925. str. 92—94. — 21. DS 1919. str. 166. — 22. Slove 
nec 1919. st. 126. — 23. Orjuna 1927. .^t. 19. — 24. Jutro 1927. št. 80, str. 11. — 25. Josip 
Vidmar, Literarne kritike. Ljubljana 1951. str. 253—239. — 26. Primerjaj: norveške sage, 
Ilešičev .»ilirizem« itd. — 27. J. Tomažič, Pohorske pravljice, Ljubljana 1942, str. 175 
do 179; Paul Schlosser. Biichern — Sagen, Wien 1956. — 28. Nočni lovec. Slovenska 
čbela 1830, str. 6. — 29. Slovan 1908, str. 135—157. — jO. SN 1909. št. 14. — 31. Slo 
van 1915. str. 29. — 32. DS 1910. str. 89-91. — 33. DS 1926, str. 128. — 34. LZ 1910, 
str. 371—372. — Kjer koli ne omenjam posebnega vira, so podatki posneti iz razgovorov 
s Cvetkom Golnrjem septembra 1957 in spomladi 1958. 
172